klikni za ogled - Plavalni klub Radovljica
LET a Nataša Alenk Sara Anja Robert Teja Lavra Luka Marko Darko iz petnajstih držav, kar že samo po sebi kaže na velik ugled, ki ga slovensko plavanje in miting uživata v svetu. Poletna plavalna sezona se šele začenja. Tekmovalci nabirajo moč in kondicijo ter tisoče kilometrov v vodi, da bodo čim bolje pripravljeni na letošnja velika tekmovanja, kot so sredozemske igre, univerzijada in na vrhunec, svetovno prvenstvo v Barceloni. Ker so sredi priprav, na mitingu najbrž prav vrhunskih rezultatov ne moremo pričakovati, bo pa zelo dober pokazatelj, kje smo in kaj lahko letos pričakujemo. V zadnjih nekaj letih nas naši plavalci nikoli niso razočarali. Na velikih tekmovanjih v malih ali velikih bazenih so se vedno izkazali, zato njihove dobre uvrstitve pričakujemo tudi tokrat. Spoštovani! Mednarodni plavalni miting v Radovljici bo letos že sedemintridesetič po vrsti. Že dobrih deset let je minilo, odkar nosi ime Mobitel, ki je danes nosilna blagovna znamka Telekoma Slovenije in že od nekdaj pomeni pojem za množične, vrhunske in napredne storitve mobilnih komunikacij pri nas. Mobitel je že od samega začetka pred več kot dvajsetimi leti nosilec razvoja mobilnih telekomunikacij pri nas. Kot tak postavlja standarde uporabniške izkušnje in je zaupanja vredna blagovna znamka, kar potrjujejo tudi številne raziskave. Dovolite mi, da v imenu pokrovitelja - Telekoma Slovenije in blagovne znamke Mobitel – zaželim dobrodošlico vsem tekmovalkam in tekmovalcem, udeležencem tradicionalnega mitinga v Radovljici. Hkrati čestitam Plavalnemu klubu Radovljica za častitljivi jubilej z željo, da bo tudi v prihodnje prispeval k razvoju slovenskega plavanja kot doslej. mag. Simon Furlan, direktor Sektorja za marketing Telekoma Slovenije, d. d. S podobnimi predikati lahko označimo tudi Plavalni klub Radovljica, ki letos slavi osemdesetletnico obstoja, in tradicionalni mednarodni pomladanski miting pod njegovim okriljem. Gorenjska že od nekdaj slovi po odličnih plavalcih, če se spomnimo le na brata Brinovec in brata Petrič iz Kranja pa sestri Kejžar, Saro Isaković, Anjo Klinar iz Radovljice in številne druge, ki so in še pišejo zgodovino slovenskega plavanja. Plavalnega mitinga Mobitel 2013, združenim z letošnjim državnim prvenstvom v absolutni konkurenci in plavalcev invalidov, se bo po napovedih udeležilo več kot tristo plavalk in plavalcev 3 Po kom se pa vi zgledujete? V življenju, zasebnem in poklicnem, potrebujemo navdih, pozitivne zglede, vzornike. Pogosto so prav športniki tisti, ki si jih jemljemo za zgled in se istovetimo z njimi. Plavalci so že zaradi življenjskega sloga in jasnih ciljev, ki so jim popolnoma predani, izjemno dober vzor. Njihovi uspehi, ki so merjeni z zelo natančnimi in nedvoumnimi vrednostmi, nas navdušujejo. Brez vztrajnosti, energije, talenta, volje in trdega dela ne gre. In ne brez visoke ravni strokovnosti, profesionalnosti in podjetnosti organizatorjev. Vse to že leta odlikuje mednarodni plavalni miting, ki je danes del radovljiške, gorenjske in slovenske tradicije. Težnjo po odličnosti bomo prek vrhunskega plavanja v Radovljici lahko občudovali tudi letos. In se po njej zgledovali. Gorazd Trček predsednik uprave Gorenjske banke 4 Cenjeni udeleženci in obiskovalci odprtega absolutnega prvenstva Slovenije Mobitel 2013 Prizorišče prvenstva, kopališče Radovljica, letos praznuje svojo 80-letnico. Enak jubilej beleži radovljiški plavalni klub. Tako kopališče kot klub so najprej poimenovali po bližnji Obli gorici, katere gozd kopališču še danes daje značilno podobo in zavetje. Kopališče Obla gorica je bilo slovesno odprto 16. julija 1933. Zgrajeno je bilo po načrtih priznanega radovljiškega arhitekta Ivana Vurnika, danes častnega občana občine Radovljica. Že tedaj je bilo več kot športni objekt, vlogo športnega, rekreacijskega ter družabnega središča mesta pa je z rednimi posodobitvami skozi čas obdržalo in nadgrajevalo vse do danes. Kopališče z olimpijskim bazenom je že desetletja prizorišče pomembnih plavalnih tekmovanj, na katerih gostimo najboljše domače in tuje športnice in športnike. Letošnje prvenstvo bo obarvano s praznovanjem jubileja. Tako tekmovalcem kot gledalcem želim, da bi se v Radovljici dobro počutili in dosegli ter spremljali odlične rezultate. Dobrodošli v pristno sladki Radol’ci! Ciril Globočnik župan občine Radovljica 5 Plavalni klub Radovljica je danes nedvomno eden najuspešnejših športnih kolektivov v Sloveniji. To nam dokazujejo imena kot so Sara Isaković, Teja Zupan, Anja Klinar, Robi Žbogar, Darko Đurič, Miha Potočnik, Tjaša Pintar. Da smo naravnani v pravo smer govori preprost podatek, da je naš bazen prostor, kjer kar dvesto mladih navdušencev išče svojo pot v prihodnost. Ob tej priliki pa bi rad izpostavil še eno pomembno vlogo Plavalnega kluba Radovljica. Vsa leta delovanja je nepogrešljiv dejavnik pri plavalnem opismenjevanju najmlajših. Samo v lanskem letu se je na našem bazenu naučilo plavati preko tisoč otrok. Spoštovani! Radovljica je lepo mesto z bogato zgodovino. Obenem je tudi pravi zaščitni znak plavalnega športa v Sloveniji. Je pa tudi mesto, ki že osem desetletij daje ton organiziranemu plavanju. Prav uspehi na področju plavanja ves ta čas pomembno umeščajo Radovljico na zemljevid Slovenije in tudi širše. Prvotni bazen, izdelan po načrtih arhitekta Vurnika, je bil nekajkrat preurejen do današnje podobe modernega kopališča z vso infrastrukturo za potrebe vrhunskega plavanja. Število obiskovalcev radovljiškega kopališča pa dokazuje, da je le-ta tudi prijetna točka rekreacijskega in družabnega življenja občanov in ostalih gostov. Plavalni klub Radovljica je v preteklih osemdesetih letih predstavljal zatočišče številnim uspešnim plavalcem in plavalnim delavcem: od Jožeta Sekovaniča, Mirana Kende, Jožeta Ješeta, Janeza Šarca, Špele Čebulj, Jožeta Piklja, Borisa Gorjanca, Francija Černeta, Jožeta Smrekarja, Varje Jensterle, Stanka Artička, Marka Jensterla, Mete Jovan do Alojza Cilenška, Bogdana Juga, Cirila Globočnika, Zdenke Maček, Polone Rob, Nataše Kejžar, Alenke Kejžar, Tamare Sambrailo, Monike Močnik, Jožeta Rebca, Anice Ježek, če naštejem samo nekatere. 6 Pred nami je Mednarodni plavalni miting Mobitel 2013 s katerim bomo na najboljši možni način obeležili in praznovali 80-letnico delovanja Plavalnega kluba v Radovljici. Ob tej priložnosti plavalcem, trenerjem, staršem plavalcev, članom sodniškega zbora in ostalim plavalnim navdušencem čestitam in vsem želim prijetnega počutja v in ob našem bazenu. Tudi v prihodnje bomo storili vse, da naš klub ostane v ospredju plavalnega športa. Iskrena hvala vsem generacijam plavalcev in plavalnim zanesenjakom, ki so prispevali svoj delež, da se lahko danes v Radovljici ponašamo z 80-letno uspešno plavalno zgodovino. Zavedam se, da bi brez podpore okolja, naših sponzorjev in donatorjev težko preživeli in dosegali odmevne uspehe, zato se v imenu Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica tudi njim iskreno zahvaljujem. In pred nami je naslednjih 80 let… Aleš Klement predsednik PK Gorenjska banka Radovljica ČLANI ČASTNEGA ODBORA Vlado BOBEN Ciril DRAGONJA Klemen FERJANIČIČ Ciril GLOBOČNIK Janez KOCIJANČIČ Alenka KOŠIR Andreja KOŠIR Dušan OLAJ Rudolf SKOBE Jože SOKLIČ Janko ŠTEFANČIČ Gorazd TRČEK Matija ŽIBERNA CONTROLMATIK ABW D.O.O. DOMŽALE FACTOR BANKA D.D. LJUBLJANA TEHNIK D.D. ŠKOFJA LOKA OBČINA RADOVLJICA OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ŽITO GORENJKA D.D. ELAN D.O.O. BEGUNJE DUOL D.O.O. BREZOVICA TELEKOM SLOVENIJE D.D. ELTERM BLED D.O.O. GENIS D.O.O. KRANJ GORENJSKA BANKA D.D. KRANJ KOMUNALA RADOVLJICA, D.O.O. ORGANIZACIJSKI ODBOR PREDSEDNIK: Aleš Klement ČLANI: Janez Berce Anica Ježek Danijel Kašca Andreja Košir Alen Kramar Zdravko Mohorič Polona Rob Iztok Vrabec Tilen Zugwitz 7 IZVEDBA TEKMOVANJA VODJA SODNIKOV: Iztok Vrabec SODNIKI PK GORENJSKA BANKA: Ahlin Rudi Allakay John Ambrožič Ana Andreuzzi Verona Baškovč Janez Bregar Tine Dacar Metka Fermišek Matej Fermišek Tadej Globočnik Matej Habjan Simon Harbaš Elizabeta Hribar Dejan Hrovat Gašper Jarc Blaž Jenko Jan Jenko Nejc Justin Toni Kanc Romana Kern Jože Kern Simona 8 Kozamernik Anka Kramar Andrejka Kramar Peter Legat Janko Lipovec Nika Mandeljc Mišo Markelj Tadej Markovec Klemen Mohorič Marko Mohorič Vesna Mohorič Zdravko Možina Erik Naglič Sašo Noč Gašper Noč Klemen Palovšnik Alenka Palovšnik Sonja Paulus Barbara Peternel Tanja Pirc Matija Podlesnik Peter Pogačar Ivan Pogačnik Nejc Pogačnik Roman Potočnik Marko Potočnik Tevž Reš Janez Rob Polona Soršak Slavica Šolar Maruša Štefančič Košir Tina Štefelin Tine Urgl Vlasta Velikogne Sonc Matejka Vouk Jana Vovk Žiga Zupan Blanka Zupanc Marko Zupančič Žiga Žijan George Žnidar Dare Žnidar Simona PREDSTAVITEV SKUPIN 1. SKUPINA Anja Klinar Robert Žbogar trener: Miha Potočnik Teja Zupan trener: Alen Kramar 9 2. SKUPINA Eva Kalan David Klančar Zala Markelj Maja Mehlmauer Dejan Pajič Jernej Palovšnik Špela Perše Žan Pogačar Teja Strajnar Matevž Stranig Gaber Surjan Rafaela Rabič trener: Aleš Rebec 3. SKUPINA Karolina Bohinec Mina Kašca Gaja Kristan Tjaša Legat Maruša Lesničar Tjaša Pintar Maruša Rampre Urša Ravnikar Šurk Peter Ropač Larisa Rošič Živa Rus Ajda Teran Rok Tomaš Iris Urbančič trenerka: Urška Potočnik 10 4. SKUPINA Žan Baškovč Maša Gomboc Vita Gomboc Ervin Halkić Urban Homan Emil Jakupovič Gašper Kokelj Katrin Kristan Matic Kukič Laura Lepir Mitja Mrak Lana Numovska Rok Pečar Ema Pšeničnik Nejc Pšeničnik Jan Rebec Lana Rozman Mark Štular, Jan Toman, Val Wolte Sula, Isak Žvegelj, Maxim Žvegelj trener: Alen Kramar 5. SKUPINA Maša Arnež Ema Babič Jona Bajželj Tjaša Benčina Zala Pia Biček Arbian Bytyqi Lorena Bytyqi Mirlinda Bytyqi Tina Dolinar Erazem Ferčej Gia Gartner Luka Golc Miša Jelenc Manca Jenkole Maruša Jenkole Vid Kenig Sebastjan Klinar 11 Manca Končar Jan Košir Matej Kralj Nejc Novosel Karin Pesrl Veronika Piber Anina Plemelj Uršula Por Janez Potočnik Vid Potočnik Eva Ravnihar Špela Sfiligoj Zoja Stan Tinkara Urbančič Oskar Vovčak Aljoša Vrabec Andraž Žilih trenerja: Miha in Urška Potočnik 6. SKUPINA Alja Berčič Andraž Bizjak Demeter Lev Bole Matic Gačnik Bor Glavič Taja Glavič Alvin Halačevič Jaka Hojkar Jure Hojkar Urška Hojkar Montaž Kejžar Lina Laharnar Bronja Legat Cecilija Legat Lino Martinovič Lucija Medja Sara Meze Samo Meze, Filip Mrak Vovk, Lučka Novak, Asja Okanovič, Erik Pristov, Žan Pristov, Diana Rogač, Elena Setnikar, Tilen Štribl, Alea Hodžič Šuklje, Ela Vnučec trenerja: Aleš Rebec in Anže Dacar 12 novo pozidano kopališče pri Vozovnikovem studencu pod trgom Radovljica. KOPALIŠČA V SREDNJEM VEKU Čeprav so bila javna kopališča prisotna že na tisoče let, je njihova priljubljenost v zahodni Evropi po padcu rimskega imperija zbledela. Javna kopališča so znova postala priljubljena šele, ko so križarji v Evropo prinesli kulturo kopanja z Orienta. Prepis Ortenburške listine iz leta 1417 je zanimivo pričevanje o kopališčih v srednjeveških mestih in trgih na Slovenskem. Radovljiško kopališče je bilo odprtega tipa in je svojim lastnikom prinašalo dobiček. Kopališče v Radovljici je bilo skupaj z običajno oskrbo, ki jo je v njem nudil kopališčnik, pod enakimi pogoji na voljo vsem tržanom in okoliškemu podeželskemu ljudstvu. Kopališčnik je bil hkrati tudi brivec in padar, ni pa smel opravljati gostinske dejavnosti, saj je bilo uživanje hrane in pijače v prostorih kopališča prepovedano. Ker je bilo radovljiško kopališče v lasti bratovščine sv. Rešnjega telesa, je bil za njegovo vzdrževanje zadolžen ključar farne cerkve sv. Petra, ki je moral skrbeti, da je kopališče z Vozovnikovim domcem in vrtom ostalo v takem stanju, kot je bilo bratovščini predano iz rok Ortenburžanov. Na srednjeveško kopališče v Radovljici danes spominjata le še hišni imeni »pr’ Vozu« in »pr’ Bajar« ter v betonsko korito zajeti izvir, pri katerem so ženske iz bližnjega Predtrga še sredi prejšnjega stoletja prale perilo. Vir: Radovljiško kopališče v listini iz leta 1417 (Jure Sinobad; Le malo srednjeveških hiš je imelo kopalnico, kar je pomenilo, da so vsi, od plemičev do podložnikov, obiskovali javna kopališča. Medtem ko so si bogataši lahko privoščili kopeli v sveži vodi in so imeli pomočnike, ki so ustregli vsaki njihovi želji, se je moral revnejši sloj zadovoljiti s cenejšimi »pokopelmi« vodo, ki je bila že uporabljena. Linhartovi listi, leto I. št. 2 / 2002) Vir: Zgodovina znamke Nivea (splet nivea.si) SREDNJEVEŠKO KOPALIŠČE V RADOVLJICI Radovljica je imela verjetno kopališče že pred koncem 14. stoletja, v virih pa se prvič neposredno omenja v kopiji oz. prepisu listine iz leta 1417. Nadškofijski arhiv v Ljubljani hrani prepis listine, s katero je zadnji Ortenburžan, grof Friderik III., predal bratovščini sv. Rešnjega telesa v farni cerkvi sv. Petra v Radovljici na Slika: Namakanje v čebru (freska v Crngrobu) Vir: foto Cene Avguštin 13 KOPALIŠČE V RADOVLJICI DO 19. STOLETJA Zgodovina zdravstvene oskrbe v kopališču in Radovljici nasploh je v obdobju od druge polovice 15. stoletja do konca leta 1755 izjemno bogata z imeni in dogodki. Ustanovitelji bratovščine sv. Trojice v cerkvi sv. Petra v Radovljici so imeli precej visok družbeni položaj. To je bil brivec Lenart. Mesto Radovljica je leta 1565 kopališče prodalo zdravniku Martinu Pergerju. Vir: Marjana Grm Kratek oris razvoja zdravstvenega varstva v Radovljici in okolici do leta 1870, Zdravstvena kultura v Radovljici in okolici nekdaj in danes 2003 PLAVALNE NAVADE RADOVLJIČANOV PRED 1933 Radovljica je od Save kar precej odmaknjena in meščani so se hodili kopat vanjo le takrat, kadar je bilo vroče. Kolikor vem, je bilo najstarejše radovljiško »namakališče« v ta namen Rakovnik, tako se namreč pravi obrežju Save tik preden zavije v sotesko pod Pustim gradom. Nekateri so hodili celo k Fuksovi brvi ob poti v Kamno gorico, pozneje pa je postal bolj zanimiv Cajhnov jez in Bohinjka tik pod njim, preden se združi z Dolinko. Torej je radovljiška mladina vsaj za silo znala plavati že prej. Vir: Miran Kenda Slika: Kopalci na »namakališču« “Rakovnik” Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica Stari Radovljičani, ki so bili večinoma kmečkega stanu, so imeli čas za kopanje v reki Savi le ob nedeljah, saj so imeli med tednom preveč opravil. Ti, zbralo se jih je tudi do sto, so imeli svoj prostor na Rakovniku. Prve korake so dekletom pokazali kar fantje, ki so se plavati naučili v vojski. Prvi pravi učitelj plavanja pa je bil radovljiški učitelj Vili Puntar. Veliko manj kopalcev se je zbiralo ob Cajhnovem jezu, saj so se tam namakali tisti, ki doma niso imeli kmetij. Nekaj Radovljičanov pa se je hodilo namakat k Fuksovi brvi. Vir: Frančiška Lavrenčak 14 Slika: Kopalci na “Cajhnovem jezu” Vir: osebni arhiv in foto Adi Fink KOPANJE NA PRETRŠKEM STANU Po letu 1920 (lahko tudi preje) so se kopali tudi na ovinku Save pod travniki, ki smo mu rekli Pretrški stan. Stan je bilo celotno področje današnje gramoznice Graben. Do Save se je stan spuščal v treh terasah. Najlepša in največja je bila druga. Zato so na drugi planoti vsa leta po košnji sena (koncem junija) južni del planote zasedli skavti in taborili na južnem delu planote na Benčovem in Metežicovem travniku. Bilo je postavljenih tudi do dvajset šotorov. Spodnja plana je bila najožja, široka le kakšnih petindvajset metrov. Višinska razlika med srednjo in spodnjo plano je bila približno dvanajst metrov. Slika: Fuksova brv Vir: osebni arhiv Janez Pristavec Na Metežicovi spodnji plani je izviral mrzel studenec, ki ni nikoli presahnil. Tekel je po grabnu čez našo parcelo in naprej čez Legatovo ter tam zavil v Savo. Ta potok je bil neomejena zaloga biološko čiste vode 15 za skavte in nas lastnike travnikov. V njem se je napajala tudi živina, ko smo pasli na stanu do pozne jeseni. Potok je danes zasut z odpadnim materialom (gramoznica Gorenc), je pa še vedno živ in teče pod nasutjem v Legatovo parcelo in v Savo. Na našem travniku je bil ob Savi urezan v celino tolmun površine okoli štirideset kvadratnih metrov. Tu so skavti “parkirali” svoje sandoline in kanuje. V tem tolmunu smo se kopali otroci. Odrasli so plavali v Savi in se s kanuji vozili po njej. Oče nas je vedno opozarjal, da mladi in slabi plavalci ne smemo nikoli v ovinek Save. Tam so bili v vodi vrtinci. Leta 1924 ali 1926 je tam utonil Galešnekov iz Predtrga. Moj oče ga je reševal pa bi še njega kmalu potegnilo v vrtinec. S težavo je odplaval proč. Vir: Franci Valant, p. d. Benč Slika: Reka Sava, v sredini “Rakovnik” Vir: osebni arhiv Zvone Razinger POBUDA ZA IZGRADNJO KOPALIŠČA V začetku tridesetih let dvajsetega stoletja je bil župan v Radovljici Vinko Resman, ki je bil glavni pobudnik izgradnje kopališča. Okoli sebe je zbral kopico zanesenjakov, ki je načrt predstavila domačinu Ivanu Vurniku, univerzitetnemu profesorju arhitekture, ki je zasnoval izreden objekt. Izvedbo samih del pa je prevzelo podjetje Mavrič. 16 IDEJA O LEGI KOPALIŠČA V.: Kako je prišlo do ideje, da je kopališče ravno pod Oblo gorico? Slika: Vinko Resman Vinko Savnik: Idejo za lego kopališča je dal moj oče. On je to povedal županu, župan pa je bil zainteresiran, da Radovljica dobi neko prireditev, ki bi privabila več “letoviščarjev” in gostov. Ker je bil tudi predsednik Mestne hranilnice, ki je bila denarno zelo bogata, mu je to tudi uspelo, in je hranilnica začela graditi kopališče leta 1932. Imeli pa so probleme z vodo, kako jo speljati, od kje in kam. Kdo je dal idejo, da so vodo speljali iz Nove vasi, ne vem. Speljali so jo čez polje do kopališča. Ker je kopališče imelo bakreno streho, je voda tekla na streho in jo je sama narava grela. Tako je bila voda v bazenu vedno prijetno topla. Vir: Digitalni arhiv Radovljica Drzen načrt je finančno podprla Mestna hranilnica Radovljica. Otvoritev kopališča je bila, mislim da 16. julija 1933, ki so se je udeležili vsi veljaki takratne Radovljice. Blagoslovil pa je kopališče takratni dekan gospod Fatur. Cerkev je bila takrat zelo močna in je bila povsod zraven. Ko je blagoslovil, je dejal, da želi čim manj greha. V.: Vi ste bili na tej otvoritvi? Vinko Savnik: Ja, pa žena tudi. Zbrani so bili mladi fantje in dekleta. Skakalni stolp je otvoril takratni kopališki mojster Jože Sekovanič. Poleg njega so bili dobri skakalci še oba brata Ješe, Igor Triler in Marjan Sadar. Kopališče je bilo odprto od junija do septembra. V bazenu je bilo nekaj časa tudi drsališče, kar pa ni bilo dobro za bazen in so zato naredili drsališče pod bazenom, kjer je bilo tenis igrišče. Gostov v Radovljici je bilo vsako leto več in je Radovljica dosegla rekord leta 1938, ko je bilo v njej čez tisoč sto gostov, Radovljica pa je štela komaj osemsto prebivalcev. Slika: Oglas Mestne hranilnice 1933 Vir: Gorenjska (Progres Novo mesto 1931) 17 V.: Ste tudi vi plavali? Vinko Savnik: Jaz sem bil bolj “nedeljski” plavalec. Ukvarjal sem se z vsemi športi. Tekmoval sem recimo na petdeset metrov prsno in bil med šestimi tekmovalci zagotovo šesti. Vir: 94 letni Vinko Savnik v pogovoru s Francije Černetom maja 2013 Izvedbo samih del je prevzelo podjetje Mavrič. Podjetje Mavrič - izvajalec del pri gradnji kopališča Mavrič Anton, pooblaščeni graditelj in sodni izvedenec, Ljubljana. Leta 1927 ustanovljeno stavbno podjetje obsega gradbeno in tesarsko stroko. Obratuje in gradi z modernimi stroji, po najnovejših izkustvih. Gradbeni material, ki se ravna po potrebi z ozirom na višino in namen zgradbe, dobavljajo domače opekarne in ostala tehnična podjetja. Podjetje je pokazalo v zadnjih letih veliko delavnost in je močno povečalo obratovanje. Gradi v Sloveniji in Dalmaciji. Zaposluje tri uradnike in po potrebi sezonsko do dvesto delavcev. Uvaža le najnujnejše stroje in specialne keramične plošče. Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine 1937 IVAN VURNIK SNOVALEC KOPALIŠČA OBLA GORICA Slika: Ivan Vurnik - projektant objekta, 1935 Vir: Damir Globočnik Rodbina Vurnik iz Radovljice, zgibanka 18 Slika: Anton Mavrič Vir: Spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev, publicistov in projektantov (NUK - spletna izdaja) ARHITEKTURNI OPIS KOPALIŠČA POD OBLO GORICO Leta 1932 je Vurnik pripravil načrte za kopališče Obla gorica v Radovljici. Ta izjemna in v mnogočem edinstvena arhitektura, ki je bila postavljena v nenačeto naravno okolje, je bila svojemu kraju očitno tako nerazumljiva, da jo je doletelo skoraj popolno uničenje oziroma izničenje njenega bistva. Kopališče v Radovljici namreč ni povzemalo običajne tipologije tovrstnih objektov oziroma naprav (Badeanlage) s samostojnim bazenom in okrog njega posebej zgrajenih prostorov, temveč je izhajalo iz ideje, da je celotno kopališče ena sama zgradba, ki jo obvladuje enotna arhitektura. Ta vtis je bil že vnaprej vzpostavljen tako, da je bila celotna ploščad z bazenoma podobna kot pritličje zgradbe za kak poldrugi meter dvignjena nad okolico ter s severnim robom prislonjena ob gozdnato pobočje griča Obla gorica. Južna stranica ploščadi je bila odprta in ograjena z masivnimi betonskimi kvadri, ostale tri stranice pa so bile obzidane s stavbnimi krili, med katerimi je bilo zahodno namenjeno restavraciji, severno in vzhodno pa slačilnicam in sanitarnim prostorom. Vzhodno in zahodno krilo sta bili izvedeni kot gladka kvadra, pri čemer je bila pred vzhodnim restavracijskim krilom železobetonska senčnica. Severno krilo je bilo izvedeno kot železobetonska nadstrešnica, pod nadstrešnico pa so bile zgrajene lesene garderobne in sanitarne kabine. Njegovi grobo obdelani okrogli stebri so se na sprednji strani opirali na severni podolžni robni zid bazena, in so bili seveda ravno tako debeli kot ta zid. S tako izvedbo severnega krila je bila še bolj poudarjena enovitost in popolna urejenost arhitekturne celote, v kateri noben del, niti bazenska ploščad z bazenoma, niti katerikoli od spremljajočih objektov ni bil postavljen samostojno, saj bi to seveda zmotilo tako zamišljen Vurnikov red. Vir: Dušan Blaganje Ivan Vurnik, arhitekt (Ljubljana 1994) Slika: Načrt Mestnega kopališča na Obli gorici, 1932-33 Vir: Dušan Blaganje; Ivan Vurnik, arhitekt (Ljubljana 1994) 19 Slika: Načrt kabin, prh in stranišč, 1932 Vir: Dušan Blaganje; Ivan Vurnik, arhitekt (Ljubljana 1994) Veliki bazen kopališča je imel sicer olimpijsko dolžino petdesetih metrov, vendar je bil širok samo deset metrov, na njegovi vzhodni stranici pa je bil postavljen vitek in eleganten, konstruktivistično zasnovan železobetonski skakalni stolp s skoraj navpičnimi jeklenimi dostopnimi lestvami. Puristično enotnost arhitekture radovljiškega kopališča so pri pozornem dokazovanju lahko zmotile le zaokrožnice-vute, s katerimi so na skakalnem stolpu betonske plošče skakalnih ploščadi prehajale v poševna stebra. Čeravno so bile konstrukcijsko pogojene in s celoto nikakor niso bile neskladne, pa je bil tak način povezave med dvema ravninama za funkcionalistično arhitekturno oblikovanje vendarle nenavadno. Hkrati je bila njihova podobnost z eno od Vurnikovih oblikovalskih stalnic – z zaokroženimi strešnimi napušči, ki so bili dediščina njegove najzgodnejše, še ekspresionistično obarvane ustvarjalne dobe - tolikšna, da je tudi to arhitekturno kompozicijo označevala kot nekakšen avtorski monogram. Vir: Dušan Blaganje Ivan Vurnik, arhitekt (Ljubljana 1994) IN DELO SE ZAČNE... Zemljišče za kopališče so podarili Ledrarjevi, ki so v zahvalo zato iz bazena dobivali odpadno toplo vodo za zalivanje njihovega vrta. 20 V letu 1932 so se pričela prva dela... Slika: Kopanje jame za bazen 1932 Vir: 110 let TD Radovljica (bilten, Radovljica 2006) Gramoz za kopališče so vozili iz gramoznice, ki je bila v Mestnem polju (nad današnjo Poljsko potjo), deloma pa tudi iz Mrak-Žilhovega peskokopa (ob današnji Kranjski cesti). Beton so mešali na gradbišču. Imeli so betonski mešalec tipa aran s pogonskim motorjem na nafto. Beton so razvažali z lesenimi samokolnicami. Slika: Betoniranje bazenske luknje 1933 Vir: arhiv PK Radovljica 21 “Gramoz so vozili predvsem z gramozne jame pri današnji Poljski poti. Vozili so Predtržani: moj oče Katež, Rašč in Legat. Imeli so konjsko enovprego, na voz pa so položili metrske “truge” (zbit kvadrat v izmeri meter krat meter, višine triintrideset centimetrov). Več kot te višine naloženega peska pa konj ni zmogel peljati. Takrat so bila še lesena kolesa. Spomnim se, da je bila ena “fura” plačana tri dinarje, en kubični meter pa tako devet dinarjev. Moj oče in ostali so na dan opravil od petindvajset do sedemindvajset “fur”. Pesek je bilo potrebno najprej s krampom izkopati in z lopato naložiti v “trugo”. Na samem gradbišču pa so ga stresli tako, da so nagnili cel voz - celo dero. Iz “Žilhovega” peskokopa se je vozilo bolj malo, saj je bil pesek ob “štreki” (Poljska pot) bližje, pa še pot je bila po ravnem. Vozili so mimo Lectarjeve vile (kasneje Magistrova vila, danes podrto op. p.) in mimo Sokolskega doma. kabine za preoblačenje in v garderobah omarice za obleke.” Vir: Pogovor Francija Valanta, p. d. Benča in Marjana Golmajerja, p. d. Kateža Oče mi je povedal tudi, da so luknjo za bazen kopali na roke, s krampi in lopatami material pa so zvozili z lesenimi samokolnicami. Šele proti koncu so “z enim konjem” lahko iz luknje dvignili celo “trugo” materiala. Kovinarska dela je opravljal ključavničar Janez Fajfar iz Predtrga, Janez Gašperšič iz Krope pa je položil baker na streho kabin in garderob. Mizarska delavnica Pogačar (p. d. Bajar) je izdelala lesene ležalne deske, Slika: Ležalne deske pred 1940 Vir: osebni arhiv Adi Fink Slika: Mizarstvo Pogačar p. d. Bajar 1932 Vir: osebni arhiv družine Pogačar 22 OTVORITEV KOPALIŠČA V do takrat precej zaspanemu podeželskemu mestecu, z bore tisoč prebivalci, je prineslo kopališče nov življenjski utrip. Ljudje, ki so se odločili za to smelo dejanje, so vedeli, kaj hočejo. Težko bi rekli, da je še kaj drugega prinesla toliko sprememb v življenje Radovljičanov kot novo kopališče. Takrat je bilo kopališče tretje v Sloveniji, za ljubljansko Ilirijo in mariborskem Otokom, ki je imelo pravi petdeset metrski bazen. Za Radovljico je bil to vsekakor velik dogodek. O tem so pisali tudi tedanji časniki. Slika: Kopališče Obla gorica 1933 Vir: osebni arhiv družine Sartori-Čebulj DNEVNIK JUTRO Radovljica ima moderno kopališče - otvorjeno je 16. 7. 1933 ob 11. uri. - Načrte izdelal univ. prof. arhitekt Vurnik. Sredstva dala mestna hranilnica. Glavno pobudo za izgradnjo je dal gospod Vinko Resman, izvedbo pa je prevzelo stavbno podjetje gospoda Mavriča. Imenuje se kopališče Obla gorica. Bazen se polni s studenčnico iz Zgoše. Voda potem teče po bakrenih (litoželeznih; op. informatorja) ceveh na bakreno streho, kjer se segreva in nato v slapovih teče v cevi in bazen. Stroški za izgradnjo so bili visoki, a je vstopnina kljub temu zelo nizka, da je dostopno vsakomur. Na otvoritvi je bilo najmanj tisoč ljudi. Cerkveni obred posvetitve je opravil mestni dekan, gospod Fatur, za botro pa je bila gospica Berta Hudovernikova. Po obredu za uvod skoči v beli obleki z deset metrskega stolpa mojster Jože Sekovanič, zaplapola zastava Obla gorica, tik pod stolpom zadoni strel iz topa in oglasi se v pozdrav zvon v 23 radovljiški fari. Popoldan se je brez zamude začel sportski spored. Plavači in skakalci PK Ilirije iz Ljubljane so želi splošno odobravanje, še največ skakači s stolpa, ki so izvajali zares krasne stvari. Slika: Blagoslov na otvoritvi bazena, 1933 Vir: 110 let TD Radovljica (bilten Radovljica 2006) TEDNIK TRIGLAV Radovljica je letos dobila ob vznožju Oble gorice novo moderno kopališče, katerega svečana otvoritev se je vršila preteklo nedeljo. S tem kopališčem je stopila Radovljica v vrsto naših prvovrstnih letovišč, kajti kopališče odgovarja vsem predpisom športa, higijene in estetike, ter po svoji krasni legi naravnost prelestno vpliva na kopalce. Koliko bo Radovljica pridobila z novim kopališčem v tujsko prometnem oziru, bo pokazala bodočnost že v najkrajšem času. Gotovo pa je, da je Mestna hranilnica v Radovljici, ki je kopališče postavila, napravila Radovljici in njeni okolici neprecenljivo uslugo, sebi pa postavila dostojen spomenik v prizadevanju nuditi prebivalstvu možnost novih dohodkov ne glede na to, da je kopališče za prebivalce velikega pomena tudi v telesno-kulturnem oziru. Kopališče leži na jugozapadnem parobku Oble gorice, par sto metrov oddaljeno od mesta, obdano od treh strani od prijaznega smrekovega gozdička, ter s krasnim razgledom na Julijske Alpe, Karavanke in Jelovico. Okrog bazena je obširno šetališče. Na južni in vzhodni strani so nameščene kabine, ob severni strani je restavracija, ki nudi kopalcu razne vrste okrepčil. Nad bazenom je - moderno in tehnično dovršeno zgrajena skakalnica, raz katere so možni skoki iz višine tri, pet in deset metrov. Kopališču se dovaja voda iz potoka Zgoše po ceveh dolgih cca dva kilometra. Pred bazenom se vsa voda filtrira in je po ceveh napeljana preko bakrene strehe nad kabinami, kjer se segreje do trideset stopinj, v bazen. Načrte za kopališče je napravil domačin, univerzitetni prof. arh. Vurnik Ivan, ki je v tej zgradbi pokazal vse svoje odlične sposobnosti. Zgradila pa je, kot že omenjeno, kopališče iz lastnih sredstev Mestna hranilnica v Radovljici, predvsem na pobudo svojega predsednika gosp. Vinko Resmana, ki je vložil v celo napravo mnogo nesebičnega truda, ter se ni strašil ogromnega dela in žrtev za dosego postavljenega cilja. 24 Otvoritveni svečanosti je prisostvovala pretečeno nedeljo dopoldan tisoč glava množica prebivalstva, med njimi pa je bilo mnogo tujcev, ki so z zanimanjem ogledovali krasno napravo ter niso štedili z zasluženimi pohvalami. Na častni tribuni pa smo opazili zastopnike uradov in Mestne hranilnice. Takoj v početku svečanosti je intonirala jeseniška godba Molitev, nakar je po uvodnem govoru izvršil svečani akt blagoslovitve radovljiški dekan gosp. Fatur. Predsednik Mestne hranilnice, ravnatelj gosp. Franc Resman, je pozdravil zastopnike oblastev in uradov ter ostale udeležence, orisal zgodovino borbe za lastno kopališče ter se spomnil projektanta arh. Vurnika. Poudarjal je važnost kopališča za Radovljico in okolico. Veliko odobravanje pa je žel njegov poziv na skupno, složno delovanje vsega prebivalstva brez ozira na politično prepričanje, za kar nas bo vesela domovina Jugoslavija in kralj Aleksander. Godba je intonirala državno himno. Sledili so pozdravni govori sreskega načelnika dr. Vrečarja, mestnega župana dr. Dobravca, prvega podpredsednika LPP gospoda Gnidovca in dr. Trillerja, ki se je v imenu občinstva zahvalil predvsem gosp. Resmanu, predsedniku Mestne hranilnice, ki ima za zgraditev kopališča največ zaslug. Gospod ravnatelj Resman je stopil nato na rob bazena, proglasil kopališče za otvorjeno, ter ga izročil splošni uporabi občinstva. Zadoneli so streli iz možnarja, na skakalnici se je dvignila bela zastava z monogramom “OG” (Obla gorica), iz višine deset metrov pa je izvedel krasen skok na glavo kopališki mojster gospod Sekovanič. Iz vzhodnega roba bazena pa so se pognali v vodo „Ilirijanci”, ter s trikratnim športnim , „Zdravo” tudi športno krstili kopališče. Kopališče je bilo otvorjeno, jeseniška godba je priredila še kratek promenadni koncert in dopoldanski program je bil končan. Točno ob treh popoldne se je vršil športni program otvoritve. Sodelovala je Ilirija z celokupno plavalno ekipo, med katerimi smo opazili naše znane rekorderje, tako v plavanju in skokih. Cel program je bil izveden brezhibno. Številno občinstvo ni štedilo s priznanjem pri posameznih točkah drznih Ilirijanov, ki so se pokazali res prave mojstre v svoji stroki. Naše občinstvo bo Ilirijane gotovo s simpatijami vedno sprejelo v svoji sredi, spremljala pa jih bo tudi s simpatijami v predstoječi težki borbi za državno prvenstvo. Po končanem oficijelnem delu se je pričela razvijati prijetna domača zabava. Bazen je bil kmalu poln domačega občinstva in številnih gostov. Tudi domačine je občinstvo občudovalo v več ali manj posrečenih točkah izvedenih iz vseh treh višin skakalnice. Kopališče v Radovljici je otvorjeno. Upamo, da v kratkem ne bo Gorenjca, ki ne bi posetil našega kopališča, saj je vstopnina tako minimalna, da jo bo zmogel prav vsakdo. Slika: Jože Sekovanič okoli 1935 Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983 Vir: Triglav, 22. julij 1933 25 Slika: Omemba kopališča 1936 Vir: Alenka Klemenc Družabno življenje v Radovljici med obema vojnama (priloga brošure Društva za privabitev tujcev v Radovljico) PONEDELJSKI SLOVENEC Radovljica, 16. julija. Z današnjim dnem je stopila Radovljica prav gotovo v novo dobo svojega razvoja. Nihče ne bi verjel, kako lepe uspehe more roditi načrtno delo, ki se je izkazalo prav pri modernem letnem kopališču, čigar otvoritev je bila danes za vso Radovljico in okolico lep praznik, šele čez nekaj let bo Radovljica sama občutila, kaj pomeni tako dovršeno kopališče, kakršno je zgradila Mestna hranilnica kakih deset minut od kolodvora na mični Obli gorici. Tujski promet, na katerega se naslanja zlasti naša Gorenjska, ne zahteva v splošnem silnega razkošja, pač pa mu je nujna potreba primerna udobnost in najvažnejše naprave, ki ustvarjajo letovišče. Radovljica je že imela poleg krasne lege in okolice že vse pripravljeno, občutno pa so se je poznalo pomanjkanje primernega kopališča. Z današnjim dnem pa je stopila Radovljica popolnoma pripravljena v vrsto naših odličnih gorenjskih letovišč in v bodoče bi marsikoga zvabilo 26 na letovanje v Radovljico njeno krasno kopališče. Že z jutranjim vlakom se je pripeljalo v Radovljico lepo število plavalcev in izletnikov na otvoritev kopališča. Ko je ob četrt na dvanajst zaigrala na kopališču jeseniška godba fanfaro, je krog in krog velikega bazena stala množica gostov in Radovljiičanov. Okrog tisoč ljudi je prišlo na tako lepo proslavo otvoritve. Na tribuni so se zbrali zastopniki oblasti in uradov, radovljiški dekan Fatur, okrajni glavar dr. Vrečar, radovljiški župan Dobravec in drugi. Pred blagoslovitvenim obredom je spregovoril g. dekan. Po končanem obredu je imel slavnostni govor ravnatelj Mestne hranilnice g. Franc Resman in pozdravil najprej zastopnike oblasti in uradov, športnike, goste in rojake. Prav posebno pa je pozdravil rojaka univ. prof. ing. Vurnika, ki je izoblikoval idejo kopališča in ji dal zunanje dovršeno lice z modernim načrtom, po katerem je kopališče zgrajeno. Šele tujci, ki se bodo čudili radovljiškemu kopališču, bodo primerno ocenili modernost in arhitektonsko zaključenost tega najlepšega gorenjskega kopališča. Sedanjemu kopališču bo priključeno še razsežno športno igrišče, tako da bomo mogli nuditi tujcu, ki bo prihajal k nam na oddih, vse, kar bo potreboval za telesno in duševno okrepčilo. V propagandi našega tujskega prometa bo novo kopališče moglo zavzeti važno mesto, če ne bomo Radovljičani dremavi. Mestna hranilnica je dala zgled z nizkimi cenami za kopališče, zmerne cene za stanovanje in hrano bodo gotovo privabile lepo število tujcev. Kopališče ni zamišljeno kot pridobitno podjetje, bo naj le koristen in uspešen člen v napredku Radovljice. Danes je tujski promet pri nas še v povojih, s složnim delom in solidno postrežbo pa bomo privabili tujce in tako dali Radovljici tisti pomen, kot ga zasluži. Naj bo današnji dan vzpodbuda za nadaljnje delo in napredek tako, da bomo v ponos Gorenjski in državi in da nas bo naš kralj vesel! Slika: Cenik Kopališča »Mestne hranilnice pod Oblo gorico«, 1933 Vir: Aleks Čebulj (posredovano KS Radovljica) 27 Godba je nato zaigrala državno himno, nakar je častital okrajni glavar Radovljici, da ima tako lepo kopališče, župan Dobravec se je zahvalil Mestni hranilnici v imenu občine, podpredsednik Ljubljanske plavalne podzveze Gnidovec je častital Radovljici v imenu športnikov, radovljiški odvetnik dr. Triller pa je v imenu občinstva poudaril velike zasluge bivšega župana, predsednika Mestne hranilnice, g. Vinka Resmana za kopališče. Po večletnem njegovem vztrajnem delu, mnogih težavah in dolgotrajnih naporih stoji uresničena njegova želja kopališče. Radovljica zaslužnega narodnega delavca ne bo pozabila! Hvala mu! (Aplavz!) G. Fr. Resman je nato izročil kopališče prometu, na strel iz možnarja je zavihrala na stolpu bela kopališka zastava z začetnicama Oble gorice, nakar je prvi skočil z vrha stolpa v obleki kopališki mojster Sekovanič, takoj nato pa je zaživel bazen. - Popoldne pa so Iliriani priredili otvoritveno tekmo v plavanju, skakanju in vaterpolu, katere se je udeležila velika množica občinstva. Vir: Ponedeljski Slovenec, 17. julij 1933 Slika: Kopališče v zavetju Oble gorice Vir: foto Alojz Vengar 28 Mesto je torej 16. julija 1933 dobilo moderno kopališče z izredno elegantnim stolpom, ki je postal v naslednjih letih turistični simbol Radovljice na razglednicah in prospektih. Lega kopališča je bila naravnost idealna, saj ga je ščitila pred hladnejšimi sapami Obla gorica in izkoriščalo je čeprav na preprost način, sončno energijo za ogrevanje vode. Slika: Skakalnica na prospektu 1965 Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica 29 Slika: Kopališki red Kopališča »Mestne hranilnice pod Oblo gorico« 1933 Vir: arhiv KS Radovljica 30 SONČNA ENERGIJA ZA OGREVANJE VODE Vurnikovo kopališče je bilo prvo kopališče v takratni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je izrabljalo sončno energijo za ogrevanje vode. Enokapna strešina nad kabinami je bila po celi dolžini prekrita z bakreno pločevino. Na vrhu strešine je bila nameščena debelejša vodovodna cev, ki je bila naluknjana na vsakih pet centimetrov. Ko so spustili vodo pod pritiskom v to cev, je voda brizgala skozi luknjice v curkih v zrak tako, da je padala na najvišjem delu strešine. Strešina je bila dolga približno pet metrov. Voda je nato tekla po razgreti bakreni pločevini in se ogrevala tudi do trideset in več stopinj celzija (odvisno od temperature v ozračju). Tako topla voda se je skozi filtre (oglje) zlivala v bazen. Regulacijo je opravljal g. Janko Vidic. Vir: Franci Valant Slika: Bakrena streha - začetki izrabe sončne energije 1933 in sončna ploščad na Obli gorici Vir: osebni arhiv Zvone Razinger UPORABA ODPADNE VODE Posebnost kopališča je bil tudi odvod vode iz bazena. Cevi večjega premera (če se prav spomnim dvajset centimetrov) so vodo odvajale iz kopališča do Novakove hiše. Tam so bile cevi speljane proti mestu vse do župnišča. Toda padec cevi je bil položen od župnišča do Avguština nazaj, ker je bil tu jašek in je vsa voda skupaj z mestno kanalizacijo nato tekla po gasi (Sartorijevi ali Avguštinovi) pod železniško progo in po grabnu na Mlako. V mestu je bil na vsakih petdeset metrov (nekje še bolj pogosto) izdelan jašek, ki je imel znotraj posebno zapornico, tako da je bilo možno vodo ustaviti in jo iz jaška črpati z gasilsko brizgalno (v slučaju požara tudi z dvema). Vsi 31 dotoki in odtoki so se lahko regulirali. Voda iz bazena je bila tako koristno shranjena in na razpolago kot »požarna voda«. Nekaj Radovljičanov je to vodo uporabljalo tudi za namakanje svojih vrtov in njiv. Voda je bila filtrirana z ogljem in je tako ostala dovolj čista. Vir: Franci Valant Slika: Stebrišče, ki je nosilo streho Vir: arhiv foto Vengar BAZENSKA VODA POZIMI Vodo iz bazena pozimi niso izpustili, ker so pustili, da je nastal led. Led so rezali in naložili v posebne komore, kjer se je ohranil vse do poletja. Šest komor je bilo grajenih tako, da so imele v stenah za izolacijo pepel. Led so poleti koristili v gostilnici za hlajenje pijač. Vir: Alojz Maček STANJE KOPALIŠČA OBLA GORICA DO 1941 Prav vse seveda ni bilo idealno. Dekanovemu blagoslovu navkljub je kopališču že prva zima pokazala zobe. Zaradi slabše izvedbe in ilovnatega terena je škarpa, ki je s stopniščem mejila na teniško igrišče, ob prvi pomladanski odjugi dobesedno vzcvetela. Potrebna je bila temeljita obnova. Kasneje se je pokazalo, da so povsod (razen pri 32 stolpu) »varčevali« s cementom in tako so se z leti pokazale razpoke tudi v bazenu in na stebrišču, ki je nosilo streho nad kabinami. Ne glede na to pa je s kopališčem Radovljica postala pravi turistični kraj. V vseh naslednjih letih so prihajali v vedno večjem številu letovat k nam gostje, ki jih je bilo največ iz Osijeka, Beograda in Zagreba. Prihajali so tudi inozemci, za krajše izlete pa je bilo kopališče ob nedeljah izredno privlačno. Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983 Slika: Prvi kopalci leta 1933 Vir: 110 let TD Radovljica (Radovljica 2006) PETSTO KOPALCEV V RADOVLJICI Tujski promet je postal v Radovljici jako živahen. Še nobeno leto nismo imeli toliko tujcev, kot letos. Vrvenje na kopališču je zelo pestro, saj se koplje v vročih dneh do 500 kopalcev od blizu in daleč. Kopališče funkcijonira v vseh ozirih odlično, samo kar se tiče prireditve »a la nedelja” bi želeli, da se iste v bodoče opuste, ker take prireditve v nobenem oziru niso privlačne za tujce in domačine. Vir: Triglav, 12. avgust 1933 Slika: Kopalci pred II. svetovno vojno okoli 1940 Vir: osebni arhiv Špela Budič 33 IDEJE ZA DRUGI BAZEN POD OBLO GORICO Mestni hranilnici v Radovljici Ljubljana, dne 11. septembra 1937 Slišal sem, da namerava Mestna hranilnica graditi še drugi plavalni bazen pod sedanjim kopališčem na Obli gorici. Želel bi projektirati ta bazen in sledečih razlogov: Na tehničnem oddelku kraljevske banske uprave imam referat za kopališča in so se zgradili po mojih načrtih in pod mojim nadzorstvom plavalni bazeni v Rogaški Slatini, Višnji gori in Gozd-Martuljku. Sedaj pa projektiram za mesti Ptuj in Slovenjgradec. Letos sem napravil študijsko potovanje po Nemčiji, kjer sem si ogledal sedemnajst kopališč. Poznam vse ureditve okolice kopališča, kabin in načina čiščenja vode, kar je potrebno tudi v Vašem kopališču in se je z enostavnimi sredstvi popolnoma obneslo po mojih navodilih v kopališču Ilirije in Rogaške Slatine. Važen je tudi specijalni premaz sten, ki sem ga videl v Nemčiji in se obnese izvrstno. Ker sem se specijaliziral za to stroko, je razumljivo, da sem zainteresiran na tem, zgraditi tudi Vaš novi event. bazen. Z odličnim spoštovanjem ing. Maček Stanko (podpis), Ljubljana, poštni predal 72. 26 . oktobra 1937 Gospod ing. Stanko Maček, Ljubljana. Poštni predal št. 72. Na Vaše c/ z dne 11. pr. m. katerega smo odstopili naši upravi v rešitev, Vam sporočamo, da razširitev našega kopališča še ni aktualna. Sporočiti Vam moramo pri tej priliki, da bomo predvsem prvotnega projektanta vprašali za mnenje v kakšnem stilu bi se event. razširitev izvršila. Za blagohotno naklonjenost se Vam zahvaljujemo in beležimo - z odličnim spoštovanjem. Vir: arhiv KS Radovljica GORENJSKI GLAS Kopališče. Za streljaj oddaljeno od tetinega in stričevega doma. Vpijanje dopoldanskega sonca. Ne veliko kopalcev, ravno prav, da je bilo živahno. V tem bazenu so me učili plavati. Oče je bil moj glavni učitelj, iskreno sem mu zaupal, saj je bil odličen plavalec in s treh metrov tudi skakalec v vodo. Svojega »izpita« se živo spominjam. Bazen sem moral preplavati po širini v globoki vodi pod stolpom. Ob robu bazena pa je hodil oče in opazoval vsak moj gib. Potolažil me je, naj se ne bojim, če bi se mi sredi »proge« začelo zatikati. V mislih sem ga zagledal, kako skače v vodo in mi pomaga prebroditi mojo nalogo do konca. Njegovo spremljanje mojega podviga je moj prvi občutek varnosti. Po uspešno opravljeni nalogi so me mama in sorodniki pričakali z aplavzom. Za nagrado - kepica sladoleda. Ko se je sonce vzpenjalo v zenit, se je bazen začel prazniti. Vedeli smo, da se bo zgodil obred. Po lestvi se je na stolp začel vzpenjati moški. Ko je prišel na vrh, je za migljaj zastal, se približal robu, naredil stojo in ko so hip nato zvonovi zazvonili poldan, se je prevesil v vodo. Naš tedanji veliki skakalec Branko Ziherl. Začel je svoj vsakodnevni trening. Posvečenost lepoti in zmogljivosti telesa. Radovljiški bazen je bil sploh zelo priljubljen. Filmski kolega Vladimir Pogačnik - Šime, pred drugo svetovno vojno 34 znamenit nogometaš in skakalec v vodo, mi je pripovedoval, da so skakalni navdušenci večkrat sedli na kolesa, se odpeljali v Radovljico na trening in se še isti večer vrnili v Ljubljano. Kje sta danes znamenita stolpa ljubljanske Ilirije in radovljiškega bazena? (Strokovnjaki verjetno vedo, zakaj so ju odstranili. Zakaj pa ni novih?) Vir: Peter Zobec, Gorenjski glas 2008 ŠPORT NA KOPALIŠČU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE SKOKI V VODO Že ob otvoritvi kopališča leta 1933 je prevzel delo kopališkega mojstra (in jo obdržal do pričetka vojne) Jože Sekovanič. Kot bivši član PK Ilirije je bil tudi športnik, imel je potrebno strokovno znanje in tako mu je uspelo navdušiti za novi šport - plavanje in skoke v vodo - radovljiško mladino. Slika: Mojster Sekovanič s prvimi tečajniki 1933 Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983 Časopis Jutro je 25. avgusta 1933 tako že poročal o tekmovanju v skokih v vodo: »V skokih so dame nastopile s trimetrske deske, gospodje pa poleg tega tudi z desetmetrskega stolpa«. Klub je deloval vsa predvojna leta, ali bolje rečeno, vse poletne sezone, in vseskozi gojil dve športni disciplini: plavanje in skoke v vodo. Takratne dosežke je težko primerjati z današnjimi razmerami, vendar bi lahko trdili, da so bili v predvojnem radovljiškem klubu skoki v vodo na višjem nivoju kot plavanje. Radovljiški plavalni klub je tako imel v svojih vrstah nekaj imenitnih tekmovalcev v tej panogi: med dekleti Dobravčeve in Trilerjeve, med fanti pa so se najbolj 35 uveljavili: Igor Triller, Jože Ješe in Marjan Sadar. Marjan Sadar je še pred vojno osvojil mladinsko državno prvenstvo v skokih, kasneje pa je bil v zadnjih dneh vojne hudo ranjen. Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983 Slika: Marjan Sadar, mladinski prvak Jugoslavije v skokih v vodo pred 1941 Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983 PLAVANJE Ustanovljeni klub so tako kot kopališče poimenovali po gozdiču, ki ga obdaja: PK »Obla gorica«. Podatkov o ustanovitvenem aktu ni, saj je morebitne arhivske zapiske odnesla vojna vihra. Vsekakor pa so mladi navdušenci imeli s klubom resne namene, saj so si me drugim izbrali klubske barve in imeli belo modre grbe z oznako OG. PLAVALNE TEKME V RADOVLJICI Tednik Triglav je že v prvem letu poročal tudi o dobro organizirani tekmi v plavanju in skokih: V nedeljo dne 20. avg. so se vršile v radovljiškem kopališču plavalne tekme, katerih so se udeležila moštva SK Korotana iz Kranja, SK Bratstva z Jesenic in “Oble gorice” iz Radovljice. Za zmagovalca je podarilo domače “Tujsko-prometno društvo” ličen prehodni pokal, katerega so si to pot priborili Kranjčani, ki so se plasirali na prvo mesto s 34 točkami. Sledila je “Obla gorica” z 29 točkami in Bratstvo s 5 točkami. Pripomniti pa je, da so Jeseničani tekmovali samo v skokih, v plavanju pa le Korotan in domačini. Zmago Kranjčanov je odločilo par dobrih plavačev, ki so zasedli prva mesta ter s tem priborili svojemu klubu dragocene točke, med tem, ko so se Radovljičani postavili pri skokih, kjer sploh niso imeli resne konkurence. Tu se je predvsem pokazal smotren trening, katerega je imel v rokah tukajšnji kopališki mojster g. Sekovanič. V plavanju so domačini sicer zaostajali, videti pa je bilo, da je na razpolago dober materijal. Organizacija prireditve je bila. kopališki mojster g. Sekovanič se je jako potrudil, da je cela tekma izpadla v vseh ozirih jako zadovoljivo. Doseženi uspehi in neuspehi pa naj bodo vsem tekmovalcem bodrilo za še boljše uspehe v prihodnjem letu! Vir: Triglav, 8. september 1933 36 TENIS IGRIŠČE IN DRSALIŠČE Slika: Tenis igrišče pod kopališčem okoli 1935 Vir: arhiv Leopold Kolman Igrišče za tenis je bilo v zimskem času drsališče, ki je bilo na platoju zahodno od kopališča in v neposredni povezavi s samim kopališčem. Oskrbnik kopališča in v letnem času tudi »kopališki mojster« je bil gospod Janko Vidic, doma iz Koritnega. S šestčlansko družino je živel v Radovljici v stavbi mestne hranilnice (današnja Gorenjska banka), kjer je bil v službi kot gospodar in vzdrževalec. Ko so se začeli mrzli zimski dnevi, je osebno pripravil drsališče. Drsali so takrat le premožni občani. Spomnim se, kako smo hodili otroci gledat, kako so nekateri znali izvajati vse mogoče obrate in figure. Gospod Vidic si je omislil tudi posebnost. Napraviti je dal poseben stol z naslonjalom in stranskimi držali, pod nogami pa so bile izdelane drsalke - dve nogi na eni drsalki. S tem stolom-sankami je drsalec lahko vozil po ledu tudi nedrsalce. Ker je bil g. Vidic osebni prijatelj mojih staršev, sem imel posebno prednost, da me je večkrat vozil s tem stolom. Sam je namreč zelo dobro drsal. Franci Valant Od otvoritve kopališča pod Oblo gorica leta 1933 je bil to funkcionalen športno-rekreativni objekt, ki je poleg plavanja, skokov v vodo in kasneje vaterpola, Radovljičanom nudil tudi možnost igranja odbojke (po drugi svetovni vojni tudi rokometa in košarke), namiznega tenisa in tenisa. Prav na teniškem igrišču so v zimskem času uredili drsališče. Drsališče je bilo tako popularno, da je dobilo celo svojo razglednico. Goran Lavrenčak 37 Slika: Drsališče na kopališču Obla gorica, ok. 1935 Vir: osebni arhiv Jože Božič POROČILO O DRSALIŠČU “MESTNE HRANILNICE” V RADOVLJICI ZA LETO 1938/39 Drsališče na tenis prostoru ob kopališču se je pripravilo že v začetku decembra 1938, vendar pa je neugodno vreme onemogočilo, da bi se drsališče ni moglo uporabljati preje kot šele 23. in 24. decembra 1938. Zanimanje drsalcev je bilo veliko, vendar pa je bil led zelo slab. Ponovno zapadli sneg se je moral odstraniti 27. in 28. decembra 1938, tako da je bil 30. decembra led ponovno napravljen, ki pa je bil prav dober. Zdržal je do 9. januarja 1939, ko je nastopila odjuga. Tako je bilo vsega skupaj drsališče uporabno v dnevih 23., 24., 30. in 31. decembra 1938 ter od 1. do 9. januarja 1939, to je trinajst dni. Pritožb glede ledu in reda ni bilo, vendar pa se je izrazila želja, naj bi bil v bodoče na razpolago stalni učitelj drsanja. 38 Vstopnina se je pobirala kot prejšnja leta, in to od otrok in dijakov po en dinar, od odraslih po dva dinarja za ves dan. Prodanih vstopnic je bilo po en dinar 155 kosov, po dva dinarja 80 kosov, to je bilo skupaj 215 dinarjev. Nabavilo se je 27 novih cevi, dve metli ter trije napisi na kartonih, dva z napisom »Drsališče je odprto«, izmed katerih je bil en nameščen v trafiki g. Fona, drugi pa v kavarni g. Kokalja Milana, na enem napisu pa je bilo označena vstopnina za drsalce, ta pa je bil nameščen na drsališču. V Radovljici, dne 9. februarja 1939. Vir: Aleks Čebulj (posredovano KS Radovljica) KOPALIŠČE MED DRUGO SVETOVNI VOJNO "STÄDTISCHES FREIBAD" (MESTNO KOPALIŠČE) MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Omenili smo že, da je bilo kopališče slabo zgrajeno in da so se pojavljale razpoke že v prvem letu delovanja. Tako stanje se je nadaljevalo vse do druge svetovne vojne in kopališče so vsako leto popravljali z manjšimi deli. Pomlad leta 1941 pa je prinesla še večjo škodo, saj je imela poražena jugoslovanska vojska na kopališču skladišče za živinsko krmo. Ves prostor pod kabinami je bil napolnjen s stisnjenimi balami slame. OTVORITEV MESTNEGA KOPALIŠČA Pred kratkim je bilo po delni popravi zopet otvorjeno kopališče, po svoji izvedbi eno najlepših na Gorenjskem. Okrožna hranilnica v Radovljici, katere last je lepo kopališče, je izročila letošnje poslovodstvo in upravo hotelirju Hubertu Kleeweinu. Kopališče samo se nahaja na južni strani s smrekami gosto zasajenega griča in dobiva stalno vodo potom lastnega cevovoda iz okolice Karavank. Ta voda se potem segreva na širokih strehah kabin in je speljana v oba bazena. Naprava ima 114 kabin za po tri oz. šest oseb, 132 omaric za odrasle in otroke, skakalni stolp, ki dopušča skoke iz do 10 m višine, nadalje teniško igrišče in več drugih prostorov za šport, zračno kopelj in odpočitek. Vir: Karawanken Bote, 9. junij 1943 Nemci so kmalu pospravili umazanijo in kopališče uredili tako, da je bilo uporabno ves čas okupacije. Na kopališču so ostali celo slovenski napisi (npr. tabla z napisom arhitekta Ivana Vurnika). Kopališče je bila prava oaza miru med vojno vihro. Tudi za Radovljičane, predvsem mladino. Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983 UTRIP NA KOPALIŠČU Živahen obisk kopališča. Lepi dnevi zadnjega tedna in osvežujoča voda privlačujeta vedno več kopalcev, predvsem otrok, v kopališče pod senčnatim hribčkom, ob katerem se nahaja mestno javno kopališče. Na žalost ne gre vedno brez nesreč. Preteklo nedeljo si je zlomil nek deček pri igri z žogo roko. GOSTILNE V RADMANNSDORFU (RADOVLJICI) Vir: Karawanken Bote, 31. julij 1943 Pred leti so Radovljico, potem ko je mestna uprava zgradila s sredstvi mestne hranilnice plavalni bazen in hotel, povzdignili v letovišče. Vsako leto so mogli skupno s privatnimi bivališči nuditi prostora okrog sedemsto letoviščarjem. Kopališče je privabljalo kopalce tudi iz bližnjih krajev in v njegovi okolici se je pričela živahna gradbena delavnost. Ti pričetki se bodo po zaslugi sedanje občinske uprave nadaljevali. Gostiln se sicer ne manjka, toda marsikatero se lahko bolje opremi. Predviden je tudi velik hotel, ki bo zadostil vsem zahtevam. Izmed sedanjih gostiln so nekatere stare že nad sto let. Smatra se, da sta najstarejši ona pri »Lectarju« in »Žanu« ... Vir: Karawanken Bote, 18. februar 1942 KOPALIŠČE OBLA GORICA V LETIH PO DRUGI SVETOVNI VOJNI PRESKRBA Z VODO ZA KOPALIŠČE IN BAZENE Pri vasi Zgoša so za potrebe kopališča zgradili zajetje potoka Zgoša. Iz zajetja so položili v dolžini dveh kilometrov litoželezne cevi premera desetih centimetrov. Voda je s prostim padom tekla v čistilno napravo na Obli gorici, od tam pa na bakreno streho, kjer se je voda ogrela tudi do trideset stopinj Celzija. S strehe je tekla v bazena in tuše. 39 Po drugi svetovni vojni so za potrebe zdravstva na Gorenjskem zgradili bolnico na Jesenicah. Vse občine s tega področja so morale prispevati k izgradnji z materialom ali denarjem. Občina Radovljica je poleg denarja dala tudi litoželezne cevi, ki so jih izkopali na celotni trasi od Zgoše do kopališča. Posledica je bila, da je kopališče ostalo brez vode. Občina Radovljica je sprejela zato sklep, s katerim je preskrbo kopališča z vodo uredila tako, da se je kopališče priklopilo na mestni vodovod. Sklenili so tudi, da je preskrba kopališča z vodo brezplačna. Od takrat dalje je bilo zaradi manjšega pritoka vode (tri colske cevi) polnjenje bazenov oteženo. Bazene polnimo tako, da se izkoristi višek vode iz Drage, tako da ni motena preskrba ostalih porabnikov. Podatke in sprejete sklepe smo želeli pridobiti v občinskem arhivu, a takrat niso bili dosegljivi. Navedene informacije so dali uslužbenci na občini v povojnem času: Ivan Marinček, Slavko Trelc, Stane Perc st., Zvonko Savnik, Pavel Jere, Jože Ješe in Ivan Ravnik. Občina Radovljica je lastnica kopališča. V določenih obdobjih ga je dajala v upravljanje Komunali Radovljica, TVD Partizanu Radovljica, Športnemu društvu Radovljica, Krajevni skupnosti Radovljica in danes PK Radovljica. Vsi upravljalci kopališča (in po letu 1967 še kampa) so po svojih možnostih skrbeli za urejenost in izboljšave (obnove objektov, čistilne naprave, ogrevanje vode, gradnja kampa, elektrifikacija...). Vsa dela smo opravljali brezplačno. Kopališče in kamp sem vodil dvaindvajset let. V tem času smo dobivali vodo iz mestnega vodovoda brezplačno (v skladu s prej omenjenimi sklepi občine Radovljica). Občina in komunala Radovljica sta nam vedno nudili pomoč. Edino tako smo lahko delali! Vir: Alojz Maček; tajnik KS in upravnik kopališča Radovljica Slika: Živžav na kopališču okoli 1955 Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica 40 VSAKOLETNA POPRAVILA "OGREVANJA VODE" Moj oče Franc (in kasneje jaz kot vajenec) je vsako leto opravil »remont« bakrenih cevi na kopališču. Takrat namreč niso delali tako dolgih cevi kot danes in najdaljše so bile dolge en meter. Bakrena cev, ki je služila ogrevanju vode je bila daljša kot petdeset metrov, saj je bila nameščena na vrhu strehe Vurnikovih kabin po vsej dolžini. Torej je bilo potrebno na vsak meter zlotati dve cevi skupaj. Z ugašeno kositrno kislino je tako moj oče zalil vsak lot posebej. Na vsakih šest metrov pa je moral narediti »flančno«, to je železno objemko, ki pa je morala »dihati« in zato je nikoli ni smel popolnoma zapreti. Celotna bakrena cev pa je bila na vsakih petnajst do dvajset centimetrov še namerno naluknjana, saj je skozi te luknjice hladna voda iz vodovoda tekla po bakreni strehi (baker je toplotni prevodni) v žleb na koncu strehe. Ta topla voda je bila nato po cevi speljana v bazen. Včasih so bile zime bolj hladne, celo mrzle in prav vsako leto nama vreme ni bilo nič naklonjeno. Zaradi temperaturnih razlik je vsako leto večina lotov popokala in sva z očetom vsa povojna leta imela veliko dela, da sva popravila »centralno ogrevanje pod Oblo gorico«. Vir: Janez Bohinec Splošno kleparstvo Bohinec Franc Slika: Pipa s pitno vodo na kopališču Vir: osebni arhiv Zvone Razinger 41 OBNOVA MESTNEGA KOPALIŠČA RADOVLJICA 1967 Po končani prenovi telovadnice in postopni gradnji zunanjih športnih igrišč, je vodstvo društva že leta 1962 pričelo resno razmišljati o obnovi propadajočega mestnega kopališča. Imenovali so iniciativni odbor za obnovo kopališča, ki ga je vodil ing. Jože Mikeš, ostali člani pa so bili ing. Lado Gorišek, Jože Ahačič, Jože Bufolin, Miran Kenda in Aleks Čebulj. Predstavnika plavalnega kluba sta že na prvih sestankih dvomila v uspešno izvedbo obnove, še toliko bolj ob zamisli povečanja kopališča, kar bi po njunem mnenju gradnjo podaljšalo za najmanj dve leti, to pa ogrozilo obstoj delovanja plavalnega kluba. Sodelovanje v odboru sta prekinila, med potekom obnovitvenih del tako ni sodeloval nihče od vodstva plavalnega kluba. Slika: Del gradbenega odbora obnove kopališča 1967 Z leve: Jože Rebec (predsednik KS Radovljica), Stane Kajdiž (predsednik občine 1968-1973), Lado Gorišek (direktor Vodne skupnosti Gorenjske), Franc Jere (predsednik občine 1961-1967), Jože Ahačič (direktor SGP Gorenc) in Jože Bufolin (predsednik PK Radovljica) Vir: Plavalni klub Radovljica Plavalni klub je zaradi obnove propadajočega objekta v sezoni leta 1966 moral treninge organizirati na drugih kopališčih in tako skušal ohraniti kontinuiteto delovanja. Istega leta so pričeli s prostovoljnim delom članov kluba in simpatizerjev objekt rušiti. Lep gradbeni dosežek ing. Vurnika, zgrajen leta 1933, je moral dočakati svoj konec, ne le zaradi dotrajanosti, ampak tudi zaradi nefunkcionalnosti objekta, ki ni ustrezal takratnim predpisom. 42 Slika: Kopališče pred obnovo 1966 Vir: arhiv PK Radovljica S pooblastilom občinskega in političnega vodstva sta Jože Mikeš in Franc Jere, direktor Vodne skupnosti Gorenjske, poskrbela za najem kredita pri Gorenjski kreditni banki Kranj v višini 1,068.000 dinarjev. Društvo finančnega dela investicije ni moglo voditi, zato je občina kot najemnik kreditov spomladi leta 1966 nalogo zaupala Krajevni skupnosti, za kar je bil pooblaščen njen predsednik Jože Rebec. Gradbena dela je izvedlo radovljiško podjetja Splošno gradbeno podjetje Gorenc, ki je z deli pričelo aprila 1967 in jih julija istega leta dokončalo. Po končani obnovi je predsednik krajevne skupnosti Radovljica poskrbel za najem dodatnega kredita v višini 177.000 dinarjev za poravnavo nastalih prekoračitev. Kredite je vračala občina z dvajsetletnim odplačilnim rokom. Končni stroški obnove kopališča so znašali 1,245.000 dinarjev. Potek obnove je spremljal gradbeni odbor Športnega društva Radovljica, nadzor pa gradbeni tehnik Vinko Magister st. Krajevna skupnost je naročila pri Zavodu za urbanizem Bled idejni projekt adaptacije mestnega kopališča, ki naj bi temeljito spremenila podobo kopališča. Predvidevali so prepolovitev obstoječega bazena v skakalni in rekreacijski del, na spodnji terasi pa je bil predviden nov olimpijski bazen. Gradnja bi se zavlekla na dve leti. Slika: Maketa kopališča Obla gorica, 1967 (nerealizirano) Vir: ŠD Radovljica (foto Aleks Čebulj) Op.: Maketa je ohranjena v celoti pri ŠD Radovljica 43 Projekt za gradbeni del adaptacije kopališča je izdelal gradbeni tehnik Jože Ahačič, projekt čistilnih naprav pa ing. Lado Gorišek. Spomladi leta 1967 je Splošno gradbeno podjetje Gorenc, pod vodstvom direktorja Jožeta Ahačiča, pričelo s temeljito obnovo kopališča in razširitvijo plavalnega bazena s trinajst na šestnajst metrov, vkopanim objektom čistilnih naprav z ustreznimi inštalacijami, tuši, vodnimi zaporami, preureditvijo gostinskega objekta ter povečanjem objekta garderob, kabin in sanitarij. Na spodnji terasi se je zgradil mali bazenček za otroke. Skakalni stolp je kot simbol ostal in kljub dvomljivi varnosti še nekaj sezon služil svojemu namenu. Istočasno se je zgradil tudi vhodni objekt za blagajno in potrebe kampa. Celoten kompleks s kopališčem in kampom so ogradili z žično ograjo, ki vsaj prvo leto ni bila priljubljena. Prekinjena je bila dolgoletna tradicija prihoda na kopališče iz vseh strani Radovljice. Vir: Aleks Čebulj oktober 2012 Slika: Obnovljeno kopališče 1967 Vir: arhiv PK Radovljica Podizvajalec Janez Bohinec p. d. Švelc je povedal: »Omenil sem že, da sva z očetom vsako leto popravljala “bakreno streho” na kopališču. Končno je prišlo leto 1966, ko je “Gorenc” začel z temeljito obnovo objekta. Vem, da tudi takrat ni bilo denarja, tako da sva morala biti z očetom zelo varčna. Zatrdim lahko, da sva prav vsak kos bakra, ki sva ga snela, potem ponovno položila na strehi gostišča in na strehi nove upravne zgradbe z garderobami. Seveda je bilo tudi veliko kala zaradi rezanja. Glavno je, da sva pri obnovi ponovno uporabila baker iz leta 1933 in da ni bilo potrebno kupovati novega.« Vir: Janez Bohinec 44 Otvoritev obnovljenega kopališča in kampa je bila 17. julija 1967. Ob navzočnosti predstavnikov občine, političnih organizacij, izvajalcev adaptacije in športnikov, je imel otvoritveni govor predsednik Krajevne skupnosti Jože Rebec. V govoru je poudaril leto 1933, ko je novozgrajeno kopališče postalo privlačno turistično športni objekt. Zahvalil se je Skupščini občine Radovljica za finančno pomoč in Gorenjski kreditni banki za odobritev kreditov, Vodni skupnosti in SGP Gorenc, ki je kreditiralo pričetek adaptacije. Upravljanje obnovljenega kopališča je občina zaupala Športnemu društvu Radovljica in kopališkemu odboru. Predsednik odbora je bil Jože Mikeš, člani pa Franc Debeljak, Boris Šetina, Franci Pretnar, Vinko Magister st., in Aleks Čebulj. Upravnik kopališča je postal Aleks Čebulj, ki je bil zaposlen kot sekretar Športne zveze Radovljica. Zagonska finančna sredstva za obratovanje kopališča je zagotovilo Športno društvo kljub slabemu finančnemu stanju za delovanje klubov in sekcij. Že prva sezona obratovanja objekta je pokazala, da se bodo stroški vzdrževanja pokrivali, z dohodkom vstopnin kopalcev, predvsem pa z dohodkom nočitev gostov kampa. Slika: Stoja na skakalnici (pred 1940) Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica (podaril Tomaž Grohar) Zanimiva je primerjava števila kopalcev, ki je od leta 1960 do 1966 v povprečju znašala pet do šest tisoč na sezono, po adaptaciji pa se je obisk povečal že prvo leto na 10.550, v naslednjih letih pa je naraščal od 20.000 in več kopalcev v sezoni. Podobno se je dogajalo z obiskom kampa, kjer je postopno naraščalo število nočitev od 2.500 do 7.000 nočitev v sezoni. Od sezonskega števila obiskov kopalcev in kampistov je bilo odvisno rentabilno poslovanje, od presežka dohodkov pa investicijska vlaganja v izboljšanje pogojev obratovanja objekta. Upravnik je postal tajnik krajevne skupnosti Radovljica Alojz Maček, ki je kot bivši aktivni plavalec dobro poznal življenje in obratovanje kopališča. Vir: Aleks Čebulj (oktober 2012) 45 Slika: Plavalna šola na kopališču Radovljica 1968 V vodi Jože Smrekar, na kamnu sedi Stanko Artiček Vir: foto Edi Šelhaus - Delo PRENOS UPRAVLJANJA S ŠD RADOVLJICA NA KS RADOVLJICA 46 Slika: Dokument o sprejetju sklepa ŠD Radovljica, 1973 Slika: Dokument o prenosu upravljanja, 1973 Vir: arhiv Krajevna skupnost Radovljica Vir: arhiv Krajevna skupnost Radovljica PLAVALNI KLUB PLAVANJE V PRVIH POVOJNIH LETIH PRVO - 1946 Pri fizkulturnem društvu Radovljica smo ustanovili plavalno sekcijo. Za začetek nas je bilo le dvanajst - samih fantov. Pravijo, da bomo pridobili tudi dekleta, saj zna v Radovljici skoro vsakdo plavati. Na prvo tekmovanje gremo v Kranj. To je 21. julija. Ker nimamo denarja za enotne kopalke, smo si napravili vsaj enotne kapice iz blaga. Rdeče so in zmagujejo. Vračamo se kot zmagovalci. V Ljubljani zastopamo Gorenjsko na ekipnem mladinskem prvenstvu. Moška ekipa je sestavljena le iz naših fantov. Tudi Gorenjsko prvenstvo osvojimo doma z velikim naskokom. Zdaj nas je že več - deklet in fantov. Zelo smo ponosni na zmago. NASLOV PRVAKOV GORENJSKE Leta 1946 so razpisali prvenstvo Gorenjske v plavanju, določili datum (26. avgust) in poverjena nam je bila organizacija tega tekmovanja. Kolikor je bilo v tedanjih razmerah možno, smo se za to tekmo temeljito pripravili. Predvsem pa smo na bazen privlekli vso mladino, ki je bila količkaj sposobna preplavati vsaj 50 m v določenem slogu. Prvenstvo smo osvojili z velikim naskokom, pred Bledom, Kranjem in Jesenicami. DRUGO - 1947 Mnogo plavalcev je odšlo na delovne akcije. Le malo nas je ostalo od lanskih zmagovalcev. Najprej nas premagajo Kranjčani, potem pa še bolj Blejci. Trudimo se da bi pridobili mlajše. Ni jih veliko in tudi s treningi ne gre najbolje. Na ekipnem mladinskem prvenstvu, ki ga topot osvojijo Gorenjci, nas je le še malo. Večino ekipe sestavljajo Blejci. Na prvenstvu Gorenjske se pojavimo le še simbolično. TRETJE - 1948 Pozimi so ustanovili novo športno društvo in mu - kdo ve zakaj - dali ime po Francetu Prešernu. Mi smo v tem društvu le še aktiv v okviru plavalne sekcije, ki ima sedež na Bledu. Treningi so bolj slabo organizirani, saj ni prave volje. Tudi tekmovanj je bolj malo. ČETRTO - 1949 Blejci so na višku svoje moči in smo jim zaenkrat le bolj slabo v pomoč. Skupaj nastopamo na državnem mladinskem prvenstvu v Crikvenici in na pionirskem v Zagrebu. Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967 47 Slika: Na taborjenju Vir: arhiv Miran Kenda REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1949 - SLOVENSKE KONJICE Vrstni red ekip: 1. Enotnost Ljubljana, 2. Polet Maribor, 3. Prešeren Bled, 4. Železničar Ljubljana, 5. Rudar Trbovlje, 6. Udarnik Kranj. VATERPOLO Leta 1949 je na prvenstvu Slovenije sodelovalo šest ekip: Enotnost Ljubljana, Polet Maribor, Triglav Kranj, Rudar Trbovlje, Prešeren Radovljica in Gregorčič Jesenice. Vir: Vaterpolo zveze Slovenije - zgodovina vaterpola/splet SKOKI V VODO V PRVIH POVOJNIH LETIH Jože Ješe je postal leta 1949 v Zagrebu državni prvak v skokih s stolpa v republiškem merilu. Kasneje se je hudo poškodoval pri padcu z deske in se je nato kot trener vključil v sekcijo in nadaljeval dobro tradicijo skokov v vodo. Uspel je pridobiti mlade skakalce, med katerimi se je v tem času uveljavil Janez Grilc. Ker pa ni bilo predvojne osnove (telovadba pri Sokolu), je tako kot pri plavanju, tudi za skoke kazalo bolj slabo. V petdesetih letih je nekaj časa za skoke kazalo bolje. Delo je za dve leti prevzel ing. Lado Gorišek. Imel je dobro voljo in lepe načrte, a so bile razmere v telovadnicah čez zimo slabe. Najbrž je zato obupal in tako so skoki po kvaliteti capljali za plavanjem. Vir: 50 let plavalnega športa v Radovljici, Radovljica 1983 48 PLAVANJE V PETDESETIH LETIH PETO - 1950 Tako ni šlo več naprej. Sporočili smo spomladi v Ljubljano, da bomo imeli odslej v Radovljici samostojno sekcijo. Le ime bomo obdržali. Na mah je vse drugače. Spet pridobivamo stare tekmovalce in tudi mladih je veliko. Kar naprej imamo tekmovanja. Tudi vaterpolo smo pričeli igrati. V Slovenske Konjice gremo, na prvenstvo drugega republiškega razreda in zmagamo. Tudi vse prijateljske dvoboje dobimo. Celo v Mursko Soboto nas zanese. Doma imamo prvič svoje klubsko prvenstvo. Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967 Slika: Jože Ješe, državni prvak v skokih v vodo 1949 Vir: Plavalni klub Radovljica 70 let, Radovljica 2003 REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1950 (V OBLIKI LIGE) Vrstni red ekip: 1. Enotnost II. Ljubljana, 2. Prešeren Bled, 3. Železničar Ljubljana, 4. Polet Maribor, 5. Železničar Kranj, 6. Rudar Trbovlje. VATERPOLO 1950 Na republiškem članskem prvenstvu v Mariboru ekipa Prešeren Radovljica ni nastopila, zato pa so bili peti (med šestimi ekipami) vaterpolisti Bleda. Sredi avgusta 1950 je bilo republiško mladinsko prvenstvo v vaterpolu, kjer je slavila Enotnost Ljubljana, 2. Železničar Ljubljana, 3. Železničar Kranj, 4. Rudar Trbovlje, 5. Prešeren Radovljica, 6. Gregorčič Jesenice. Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji (diplomska naloga na FŠ v Ljubljani 1986) Slika: Janez Šarec, 1952 49 ŠESTO - 1951 Že spet moramo ugotavljati, da smo zaradi lanskih uspehov preveč domišljavi. Gremo v Kranj z veliki željami, pa nas potolčejo, da še nikoli tako. Potem gre vse narazen, posebno še disciplina. Uprizorimo pravcati proces in črtamo iz sekcije skoro polovico članstva. Rezultati so potem seveda porazni, vendar, kar je ostalo, kaže na boljšo prihodnost. Ob koncu sezone nas premagajo celo Kamničani, ki so vendar začetniki. REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1951 (SKUPINA 2. LIGE - KRANJ) Vrstni red ekip: 1. Železničar Ljubljana, 2. Bled, 3. Ilirija II. Ljubljana, 4. Železničar Kranj, 5. Prešeren Radovljica, 6. Železničar II. Ljubljana, 7. Branik II. Maribor, 8. Sobota Murska Sobota, 9. Rudar Trbovlje. SEDMO - 1952 Imamo prvi mednarodni dvoboj s VSV iz Beljaka. Res da pokličemo v pomoč nekaj tekmovalcev iz Ljubljane, a prireditev je le uspela. Tekmujemo v drugi ligi, ki je razdeljena v skupine. V svoji skupini sicer zmagamo, a rezultati posameznikov so slabi. Nobenega pravega uspeha ni. Ob koncu poletja gremo prvič v Maribor na finale druge lige. Smo zadnji, a kar naenkrat se nam je odprlo pri rezultatih. Vsi dobro plavajo! Najbolj smo veseli, ker nam je prvič ženska plavala na sto metrov crawl manj kot ena štirideset! To je uspeh! Domače prvenstvo spremenimo v ekipno. Huje je, kot na državnem prvenstvu. REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1952 (FINALE 2. LIGE - MARIBOR) Vrstni red ekip: 1. Ilirija I. Ljubljana, 2. Železničar I. Ljubljana, 3. Branik I. Maribor, 4. Ilirija II. Ljubljana, 5. Železničar Kranj, 6. Bled, 7. Branik II. Maribor, 8. Železničar II. Ljubljana, 9. Prešeren Radovljica. OSMO - 1953 Za začetek gremo v Bohinj. Šotorov imamo le za dvanajst ljudi, ostali si jih napravijo pač iz rjuh - po partizansko. Srečo imamo! Ves teden niti kaplje dežja. Tudi kuhamo sami - kar na prostem. V svoji skupini druge lige spet zmagamo. Rezultati so vedno boljši. V prvo ekipo rinejo pionirji, ki smo jih sprejeli v sekcijo pred tremi leti. Prvič se pojavimo kot samostojna ekipa na mladinskem prvenstvu Slovenije v Kranju. Veliko točk sicer ni, a rezultati so dobri. Doma imamo finale druge lige. Prvič se srečamo topot s Celjani in prvič jih nabijemo. 50 REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1953 (FINALE 2. LIGE - KAMNIK) Vrstni red ekip: 1. Ilirija Ljubljana, 2. Kamnik, 3. Železničar Ljubljana, 4. Bled. Slika: Pred treningom Vir: arhiv Miran Kenda REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1953 (2. LIGE) Vrstni red ekip: 1. Prešeren Radovljica. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Janja Kacjan 8. na 100 prsno: 1:38.4, Špela Čebulj 9. na 100 metulj: 1:46.0, Janez Šarec 10. na 100 prsno: 1.28.2 DEVETO - 1954 Taborimo v Kropi, a le štiri dni. Imamo velik šotor za dvajset oseb, ki pa pušča. Neprestano dežuje in vse imamo mokro. Voda v kroparskem bazenu ima le šestnajst stopinj, a vseeno treniramo. Prva ligaška tekma nas najbolj skrbi. Tekmeci so nam namreč sosedje iz Bleda. Po sedmih letih jih premagamo. Tudi povratna tekma je v našo korist. Kako se je vse obrnilo! Doma imamo prvič veliko tekmovanje. Mladinsko prvenstvo Slovenije. Točk je že veliko več kot lani. Od samega navdušenja opustimo domače prvenstvo in sprejmemo vabilo iz Bjelovarja. Tako gremo na prvo pot izven Slovenije. Lepo nas pogostijo in v umazani vodi taktično namažejo. REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1954 (FINALE 2. LIGE - LJUBLJANA) Vrstni red ekip: 1. Ilirija II. Ljubljana, 2.-3. Prešeren Radovljica in Celje. Opomba: 2. slovenska plavalna liga je bila razdeljena na tri skupine: ljubljansko, gorenjsko in štajersko. Tekmovalo se je v treh disciplinah (skoki v vodo, plavanje in vaterpolo). Rezultat med Celjani in Radovljičani je bil 83:83. 51 Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Dara Mladenovič 5. na 100 prosto: 1:24.9, Janja Kacjan 5. na 100 prsno: 1.36.9 in 10. na 200 prsno: 3:31.1, Špela Čebulj 8. na 100 prsno: 1:40.00 in 100 metuljček: 1:43.0, Tomaž Grohar 8. na 400 prosto: 5:46.2, Lojze Cilenšek 9. na 1500 prosto: 25:53.2, Franci Grošelj 10. na 200 mešano: 3:22.6. Omenjeni plavalci so tudi prvi, ki se jim je uspelo uvrstiti v »najboljše deseterice plavalcev« vsakega leta. Slika: Plavalke PK Radovljica okoli 1955 Zgoraj (od leve): Dara Mladenovič, Milena Mavec in Špela Čebulj Spodaj: Martina Pavšič, Nana Kristan, Alenka Mulej in Marjana Zalokar Vir: osebni arhiv Špela Budič DESETO - 1955 Zdaj se zares čutimo močne in trdne. Zato ustanovimo klub s pravim odborom. Tudi prvega pravega predsednika imamo. Spet gremo v Kropo na trening. Topot smo dobro opremljeni in vzdržimo ob soncu in dežju deset dni. Tekmujemo v slovensko-hrvaški ligi. Resda v najnižji skupini, a tekmeci so nam Celjani in Bjelovarčani. Slednji nas spet za nekaj pik premagajo, doma pa jim vrnemo z obrestmi. Ker opravimo s Celjani, ki so brez lastnega bazena, kar mimogrede, smo torej prvi v svoji skupini. Tudi rezervno ekipo imamo, ki tekmuje v slovenski ligi. Na Vrhniko gremo - na mladinsko prvenstvo, kjer smo zelo uspešni in prvič v Krško na moštveno prvenstvo Slovenije. Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967 52 Slika: Na bazenu 1955 Desno čepi Boris Ahac, plavalec, vaditelj in organizator Vir: arhiv Miran Kenda REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1955 (KRŠKO) Vrstni red ekip: 1. ŽPK Ljubljana 186, 2. Triglav Kranj 153, 3. Kamnik 150, 4. Ilirija Ljubljana 56, 5. Branik Maribor 47, 6. Prešeren Radovljica 17 Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Janja Kacjan 2. na 100 prsno: 1:36.0 in 4. na 200 prsno: 3:18.0, Špela Čebulj 5. na 100 prosto: 1:21.7 in 100 metuljček: 1:35.1, Cena Magister 5. na 100 metuljček: 1:25.2, Alojz Maček 6. na 100 metuljček: 1:25.6, Janez Šarec 6. na 100 prsno: 1:28.0, Boris Ahac 7. na 100 prsno: 1:28.5, Stojan Horvat 7. na 100 metuljček: 1:26.7 in 9. na 100 prsno: 1:30.6, Jože Pikelj 8. na 100 metuljček: 1:27.1, Marko Stanonik 8. na 100 prsno: 1:29.2, Magda Grošelj 19. na 100 prsno: 1:46.4. Slika: Plavalke PK Radovljica okoli 1955 Od zgoraj navzdol: Martina Pavšič, Marjana Bolko, Špela Čebulj, Milena Mavec 53 VATERPOLO 1955 Republiškega prvenstva, ki je v začetku avgusta potekalo v Kranju, se je udeležilo sedem moštev: ŽPK Ljubljana, Ilirija Ljubljana, Branik Maribor, Triglav Kranj, Kamnik, Prešeren Radovljica in ŢŠD Celje. V kvalifikacijskem tekmovanju, ki je odločalo, kdo se bo boril med najboljšo četverico, sta zmagala Branik Maribor in Triglav Kranj. Branik Maribor je premagal Prešerna Radovljica s 15:0 (8:0), Triglav Kranj pa Kamnik z 9:1 (4:0). Ljubljana se je med najboljšo četverico uvrstila brez tekme, ker Celjani niso prišli pravočasno na prvenstvo. Moštvo Ilirije pa je po srečnem žrebu direktno prišlo v finale. Celjani so se v svoji skupini brez zmage uvrstili na zadnje mesto in tako nazadovali v II. vaterpolo ligo Vir: Polet, 1955, št. 32. V končnem seštevku je naslov prvaka osvojila Ilirija pred ŽPK Ljubljana, Triglavom, Branikom, Kamnikom, Prešernom in Celjem. Celjani so z zadnjim mestom nazadovali v II. vaterpolo ligo. Prvenstvo je prav tako zaznamovalo tudi slabo sojenje sodnikov, saj je bila tekma med Ilirijo in Triglavom zaradi nepravilnosti razveljavljena. Mitja Prešern je prvenstvo za časopis Polet komentiral: »Ocenjujoč kvaliteto igre in moštev ne opažamo velike razlike od preteklih let. Vsa nastopajoča moštva lahko razdelimo v tri kakovostne razrede. Prvega tvorita oba ljubljanska kluba in kranjski Triglav, drugega Branik in Kamnik, medtem ko zadnje plasirana Prešeren in Celje zaostajata celo za drugim razredom in še vedno igrata popolnoma začetniški vaterpolo.« Vir: Polet, 1955, št. 33 ENAJSTO - 1956 Še močnejši smo kakor lani. Tekmujemo v enotni slovenski ligi, a imamo grdo smolo. Tekme izgubljamo na račun vaterpola in skokov. Posebno nesrečna je tekma z »Ilirijo«, ki je resda le senca nekdanjega velikega kluba, premagajo nas pa le zaradi skokov in bolezni v naši ekipi. Tekmovanj je zelo veliko. Celo državno prvenstvo v skokih organiziramo. Predsednik, ki smo ga lani imeli, se je odselil. Treba bo najti drugega. Zelo uspešni smo na mladinskem prvenstvu v Ljubljani - tretji smo v Sloveniji. Ker nismo bili na taborjenju, gremo za oddolžitev v Split. Tam pa ni mladinskega prvenstva, zato se vračamo po poti v Zagreb. Potem je še prvenstvo Slovenije v Kranju, pa tekme druge ekipe in še za zaključek prijateljski dvoboj v Trbovljah. Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij , Radovljica 1967 54 Slika: Špela Čebulj 1956 Vir: Bilten 70 let PK Radovljica REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1956 (KRANJ) Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 221, 2. Ljubljana 212, 3. Kamnik 56, 4. Prešeren Radovljica 40, 5. Branik Maribor 37, 6. Ilirija Ljubljana 20. Slika: Jože Pikelj 1956 Vir: Plavalni klub Radovljica 70 let, Radovljica 2003 Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Špela Čebulj 3. na 100 prosto: 1:20.5, 5. na 100 metuljček: 1:37.6 in 8. na 400 prosto: 6:48.6, Janja Kacjan 5. na 100 prsno: 1:39.1; Jože Pikelj 5. na 200 prsno: 3:04.6 ter 7. na 100 metuljček: 1:25.5 in 200 metuljček: 3:12.1, Marko Stanonik 7. na 100 prsno: 1:30.2, Lojze Cilenšek 8. na 1500 prosto: 22:51.6, Boris Žemva 8. na 100 prsno: 1:30.4, Peter Bolko 10. na 400 prosto: 5:39.0 in 1500 prosto: 23:31.6. 55 Slika: Plavalci »Prešerna« Radovljica okoli 1956 Zgoraj (od leve): Aleš Šarec, Janja Kacjan in Peter Bolko Spodaj (od leve): Janez Šarec, Štefka Mevlja, Alojz Maček, NN Vir: osebni arhiv Alojz in Štefka Maček DVANAJSTO - 1957 Zdaj, ko imamo novega predsednika, smo se lotili celo smučanja. Deset dni smo zdržali na Taležu. To je poletje naših uspehov. Tekmovanja se vrste drugo za drugim. V ligi premagamo Kamničane. To je najlepša tekma na našem kopališču doslej. Šele zadnja štafeta odloči dvoboj. Potem imamo spet državno prvenstvo v skokih. V Trbovljah se povzpnemo na tretjo stopnico v Sloveniji. Le Kranjčani in Ljubljančani so pred nami. Deset dni smo v Splitu. Startamo na mladinskem in članskem državnem prvenstvu. Vračamo se preko Mostarja, kjer nas pogostijo, da vsi zbolimo. V Krško pridemo vsi onemogli, a vseeno uspešno plavamo na mladinskem prvenstvu. Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967 Slika: Miran Kenda na kopališču 1957 Vir: osebni arhiv Miran Kenda 56 REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1957 (TRBOVLJE) VATERPOLO 1957 Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 272, 2. Ljubljana 152, 3. Prešeren Radovljica 45, 4. Celuloza Krško 43, 5. Rudar Trbovlje 34, 6. Kamnik 30, 7. Ilirija Ljubljana 22, 8. Branik Maribor 10. Na Bledu je potekalo mladinsko prvenstvo v vaterpolu. Turnirja so se udeležili Ljubljana, Ilirija, Prešeren, Branik, Neptun, Bled in Triglav. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Špela Čebulj 3. na 100 prosto: 1:18.2, 4. na 400 prosto: 6:34.0 in 100 metuljček: 1:31.5, 6. na 200 prsno: 3:30.0, Jože Pikelj 3. na 200 prsno: 3:03.1, 6. na 100 prsno: 1:28.5, 9 na 200 metuljček: 3:08.2, Lojze Cilenšek 8. na 1500 prosto: 22:11.6, Alenka Mulej 9. na 100 hrbtno: 1:35.9 in 10. na 400 prosto: 6:44.0, Boris Žemva 10. na 100 prsno: 1:30.9. Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj, 2. Neptun Celje, 3. ŽPK Ljubljana, 4. Ilirija Ljubljana, 5. Bled, 6. Branik Maribor in 7. Prešeren Radovljica. Vir: Tomica Matečić Razvoj vaterpola v Celju od začetkov do leta 1959 (diplomska naloga; Fakulteta za šport-Univerza v Ljubljani, 2008) Izvirni vir: Polet št. 36, 1954 TRINAJSTO - 1958 Na vrhu moči smo in se zavedamo, da bo sedanja ekipa počasi razpadla. Lige v tem letu ni. Zato imamo prijateljske dvoboje. Vso skrb posvečamo pionirjem. Letos smo organizatorji finalnega dela slovenskega pionirskega prvenstva. Zelo smo uspešni. Drugo mesto, takoj za Kranjčani osvojimo. To nam vliva nove moči. Spet smo v Trbovljah, kjer smo četrti. Domači Rudar nas je zamenjal na tretji stopnici. Mladinske ekipe pa ni več. V Celju imamo zato le malo uspehov. REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1958 (TRBOVLJE) Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 301, 2. Ljubljana 152, 3. Rudar Trbovlje 72, 4. Celuloza Krško 47, 5. Prešeren Radovljica 23, 6. Branik Maribor 11, 7. Ilirija Ljubljana 2. Slika: Plavalci »Prešerna« Radovljica, ok. 1956 Zgoraj (od leve): Dara Mladenovič, Branko Mevlja, Nana Kristan, Peter Bolko, Alenka Mulej in Marjeta Bolko Spodaj: Leopold Mavec, Alojz Maček in Anže Bole Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Špela Čebulj 3. na 100 prosto: 1:18.0 in 4. na 100 metuljček: 1:33.4, Jože Pikelj 5. na 200 prsno: 3:05.0, 9. na 200 metuljček: 3:05.9, Boris Žemva 8. na 200 prsno: 3:05.9, Dara Mladenovič 8. na 100 metuljček: 1:38.6 in 10. na 100 prosto: 1:22.1. Vir: osebni arhiv Alojz in Štefka Maček 57 Slika: Špela Čebulj med plavanjem »metuljčka« pred 1960 Vir: osebni arhiv Špela Budič ŠTIRINAJSTO - 1959 Zdaj gre zares! Starejši odhajajo in treba bo vzdržati. Najprej gremo v Fažano. Veliko šotorov imamo, zelo je vroče in zelo smo žejni. V slovenski ligi še vedno plavamo, premagamo pa samo Celjane ob koncu sezone, ki nam nikakor ne morejo do živega. Moštveno prvenstvo Slovenije so spremenili. Zdaj ne veljajo več mesta, temveč doseženi rezultati. Komaj obdržimo peto mesto. Tudi Celulozar nas je prehitel. Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967 Slika: Trbovlje 1959 Z leve sedijo: Alojz Maček, NN, Mirko Ravnik, Janez Sekovanič, Boris Žemva, Jože Pikelj, Boris Gorjanc, Miran Kenda, Marjana Zalokar, Studenka Mevlja, Janja Jaklič, Anton Baškovč, Brane Mevlja, Anže Bole, Janez Vidic, Alojz Cilenšek, Milena Mavec, Špela Čebulj, Alenka Mulej, Polona Čebulj Stojijo: NN, Ljubo in Slavka Meglič, NN Vir: osebni arhiv Miran Kenda 58 REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1959 (LJUBLJANA) Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 25.963, 2. Rudar Trbovlje 21.691, 3. Ljubljana 18.925, 4. Celulozar Krško 18.168, 5. Prešeren Radovljica 13.397, 6. Neptun Celje 12.953, 7. Ilirija Ljubljana 10.955, 8. Domžale 4.270, 9. Fužinar Ravne 3.293. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Boris Gorjanc 6. na 200 prosto: 2:37.4, Dara Mladenovič 8. na 100 prosto: 1:22.1, 10. na 100 metuljček: 1:39.4, Janez Sekovanič 8. na 200 prsno: 3:06.6, Dora Prešeren 9. na 100 prsno: 1:39.9, Boris Žemva 9. na 200 prsno: 3:07.5, Lojze Cilenšek 10. na 200 prosto: 2:42.2. Vir: Mitja Prešeren in Stane Trbovc Plavanje v Sloveniji 19191994, Ljubljana 1995 MLADINSKO PRVENSTVO LRS V VATERPOLU 1959 Vrstni red ekip:1. Neptun, Celje, 2. Triglav, Kranj, 3. Ljubljana, Ljubljana, 4. Bled, Bled, 5. Celulozar, Krško, 6. Ilirija, Ljubljana, 7. Prešeren, Radovljica, 8. Domžale, Domžale. Slika: Plavalci »Prešerna« Radovljica pred 1960 Zgoraj (od leve): Janez Kozamernik, Peter Bolko in Darinka Grošelj V sredini: Branko Mevlja, Boris Žemva, Jože Pikelj, Marjana Bolko, Nana Kristan, in Alojz Maček Spodaj: Špela Čebulj, Anže Bole, Milena Mavec, Alenka Mulej, Štefka Mevlja in »Zinka«. Vir: osebni arhiv Alojz in Štefka Maček Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji Slika: Mladinsko moštvo na prvenstvu SRS v vaterpolu 1959 Spredaj: Janez Sekovanič, Blaž Bole, Boris Gorjanc Zadaj: Janez Prešeren, Mirko Ravnik, NN, Pavel Kristan 59 PLAVANJE V OBDOBJU 1960-1967 PETNAJSTO - 1960 Ekipa se je skoraj v celoti zamenjala. To poletje je zares prehodno. Nič razburljivega ni. Le v Izlake gremo pogledat za teden dni in v Trbovlje. Pripravljamo se na moštveno prvenstvo Slovenije v Krškem. Tam se nam odpre. Rezultati so ohrabrujoči. REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1960 (KRŠKO) Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 28.160, 2. Rudar Trbovlje 27.004, 3. Ljubljana 24.666, 4. Celuloza Krško 24.341, 5. Prešeren Radovljica 16.259, 6. Neptun Celje 15.798, 7. Ilirija Ljubljana 11.031, 8. Fužinar Ravne 5.663, 9. Bled 3.908, 10. Piran 365. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Janez Sekovanič 9. na 200 prsno: 3:02.8, Boris Gorjanc 10. na 1500 prosto: 21:59.6, Franci Černe 10. na 200 prsno: 3:03.6, Dora Prešeren 10. na 200 prsno: 3:30.0. Slika: Franci Černe prvi republiški (državni) prvak PK Radovljica v plavanju Vir: osebni arhiv Franci Černe ŠESTNAJSTO - 1961 Pridružilo se nam je šest fantov iz Bleda. Moška ekipa je s tem zelo ojačana. V Izlake gremo s celo armado in dvema kuharicama. Ponoči nas zebe, čez dan pa je vroče. Celo sončarico imamo. Pridni smo. Tudi v vaterpolu imamo zdaj ambicije. Imamo imenitno klubsko prvenstvo. Tudi v ligi plavamo zdaj na rezultate. Le Celjanom smo kos, a tudi ti nas ob koncu sezone premagajo. Vrnemo jim na moštvenem prvenstvu, kjer obdržimo četrto mesto. Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij PK Radovljica 60 Slika: Plavalni tabor Izlake 1961 Vir: osebni arhiv Stanko Artiček REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1961 (TRBOVLJE) Vrstni red ekip: 1. Ljubljana 43.273, 2. Rudar Trbovlje 37.498, 3. Celulozar Krško 37.296, 4. Prešeren Radovljica 28.504, 5. Neptun Celje 28.116, 6. Ilirija Ljubljana 23.702, 7. Fužinar Ravne 5.161. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Miha Fürst 6. na 100 hrbtno: 1:19.1, Franci Černe 7. na 200 prsno: 3:02.9, Dora Prešeren 8. na 200 prsno: 3:25.1, 9. na 100 prsno: 1:39.0, Janez Sekovanič 8. na 100 prsno: 1:24.7, Varja Jensterle 10. na 100 prsno: 1:39.2 in na 100 metuljček: 1:39.4, Jože Smrekar 10. na 100 metuljček: 1:21.3 in 200 metuljček: 3:06.4, Boris Gorjanc 10. na 400 prosto: 5:21.5, Boris Žemva 10. na 100 prsno: 1:25.1. PRVENSTVO LRS V VATERPOLU 1961 Vrstni red ekip: 1. Ljubljana, Ljubljana, 2. Ilirija, Ljubljana, 3. Celulozar, Krško, 4. Neptun, Celje, 5. Prešeren, Radovljica, 6. Rudar, Velenje. Vir: Sreten Stanišič Zgodovina vaterpola v Sloveniji Slika: Vaterpolo Radovljica 1961 Z leve: Janez Sekovanič, Aleš Hočevar, Bojan Razinger Vir: osebni arhiv Janez Sekovanič 61 MLADINSKO PRVENSTVO LRS V VATERPOLU 1961 Vrstni red ekip: 1. Celulozar, Krško, 2. Neptun, Celje, 3. Koper, Koper, 4. Ilirija, Ljubljana, 5. Prešeren, Radovljica, 6. Rudar, Velenje. Vir: Sreten Stanišič Zgodovina vaterpola v Sloveniji Slika: Marjana Melink 1961 Vir: osebni arhiv Marjana Melink SEDEMNAJSTO - 1962 Močnejši klubi so odšli v zvezno ligo. V republiškem merilu so nam tekmeci predvsem Celjani. V ligi so močnejši od in nas hudo premagajo. Potem gremo v Piran in ostanemo dva tedna. Vroče nam je in pridno treniramo. V Celju imamo imenitno mladinsko ekipo, ki je zrasla iz pionirske pred štirimi leti. Doma gostimo Holandce, potem pa smo prvič organizatorji republiškega prvenstva. Prvi večer imamo presenetljiv naskok pred Celjani, kar privabi na kopališče veliko občinstva. Drugi večer je razlika zmanjšana, tretjega dne pa gre le še za las. Uspeli smo in smo republiški prvaki (Navedba ni pravilna, saj so bili na finalu drugi. op. p.). V Split pošljemo telegram. Brez posebnih ambicij se podamo tjakaj na kvalifikacije. Smo zadnji, a vračamo se s košem klubskih rekordov. Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967 62 25. in 26. avgusta 1962 so člani ŠD Prešeren (plavalna sekcija) organizirali Republiško prvenstvo v plavanju (zahodni del). Med članicami je edino zmago osvojila Varja Jensterle v disciplini 100 delfin (takrat še metuljček). Finalni del je bil nato v Celju, kjer so »Prešernovci« osvojili prvi posamični republiški naslov: Franci Černe je slavil v disciplini 200 m prsno, velja pa omeniti še druga mesta Borisa Gorjanca (200 m prosto), Janeza Sekovaniča (200 m prsno), Varje Jensterle (50 m metuljček) ter obeh štafet »Prešerna«. Slika: Mladinsko prvenstvo SRS Celju 1962 Od leve: Boris Gorjanc, Varja Jensterle in Franci Černe Vir: osebni arhiv Varja Jensterle Slika: Ljubljana Kolezija 1962 (v starih trenirkah) Zadaj (od leve): Slavko Trelc, Boris Gorjanc, Jože Smrekar, Stane Valant, Mirko Ravnik, Janez Sekovanič, Janez Prešern, Franci Černe in Blaž Bole Spredaj: Tatjana Žemva, Varja Jensterle, Marjana Selan, Dora Prešern, Zdenka Pristavec, Marjana Kunstelj, Studenka Mevlja in Marjana Zalokar Vir: osebni arhiv Varja Jensterle 63 REPUBLIŠKO PRVENSTVO - ZAHOD 1962 (RADOVLJICA) Vrstni red ekip: 1. Prešeren Radovljica 25.756, 2. Neptun Celje 25.125, 3. Rudar Trbovlje 10.551, 4. Koper 6.140, 5. Ilirija Ljubljana 5.372. Končni vrstni red (finale v Celju): 1. Neptun Celje 11.803, 2. Prešeren Radovljica 9.877, 3. Ilirija 8.910. Slika: Skupni trening Piran 1962 (v novih trenirkah) Stojijo (od leve): Boris Gorjanc, Janez Sekovanič, Janez Prešern, Miha Fürst, Franci Černe, Boris Žemva, Jože Smrekar in Slavko Trelc Čepijo: Mojca Avguštin, Dora Prešern, Tatjana Žemva, Marjana Zalokar, Meta Koman, Zdenka Pristavec, Varja Jensterle in Janja Jaklič Vir: osebni arhiv Varja Jensterle Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Boris Gorjanc 5. na 1500 prosto: 20:40.0, 6. na 400 prosto: 5:07.6 in 8. na 400 mešano: 6:05.9, Dora Prešeren 5. na 100 prsno: 1:37.2 in 9. na 100 metuljček: 1:40.8, Varja Jensterle 6. na 200 prsno: 3:21.6, 7. na 100 metuljček: 1:35.0 in 400 mešano: 7:26.8, Miha Fürst 6. na 100 hrbtno: 1:16.1, 9. na 200 hrbtno: 2:46.3 in 10. na 1500 prosto: 22:04.3, Franci Černe 8. na 200 prsno: 2:59.4 in 10. na 200 metuljček: 3:06.2, Jože Smrekar 9. na 200 metuljček: 3:01.9, Janez Sekovanič 9. na 200 prsno: 3:00.3, Marjana Zalokar 9. na 400 mešano: 7:35.8. Vir: Mitja Prešeren in Stane Trbovc Plavanje v Sloveniji 1919-1994 Ljubljana 1995 64 Slika: Piran 1962 Zadaj (od leve): Boris Žemva, Miha Fürst, Franci Černe Predzadnja vrsta: Janez Sekovanič, Mojca Avguštin, Janja Jaklič, Zdenka Pristavec, Dora Prešeren Tretja vrsta: Slavko Trelc. Varja Jensterle, Tatjana Žemva, Boris Gorjanc Vmesna vrsta: Marjana Zalokar, Meta Koman Spredaj: Janez Prešeren, Jože Smrekar Vir: osebni arhiv Janez Sekovanič OSEMNAJSTO - 1963 Pozimi smo bili v Zagrebu na državnem zimskem prvenstvu. Poletje odpremo v Zadru. Taborimo in treniramo. Domača sezona se prične s klubskim prvenstvom, potem pa imamo slovensko ligo, kjer smo letos brez konkurence. Zelo veliko tekmovanj je, a nas zanima predvsem moštveno. Imamo ga v Ljubljani in en dan v Krškem, ker je zelo mraz. Silno smolo imamo. Za neznatno število točk nas premaga druga ekipa Ljubljane. Smo ob pokal, a na kvalifikacije gremo vseeno. To je Kikinda. Letos smo že drugi. Makedonci na niso več kos. Imenitno tekmovanje je bilo. Na Republiškem prvenstvu, ki je bilo 20. in 21. avgusta 1963, je tri naslove republiškega prvaka osvojil Boris Gorjanc (400 m in 1500 m prosto ter 400 m mešano), enega pa Jože Smrekar (200 m mešano). Slika: Piran 1962 Od leve: Janez Prešeren, Boris Žemva, Janez Sekovanič, Franci Černe Vir: osebni arhiv Janez Sekovanič 65 REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1963 (LJUBLJANA) Vrstni red ekip: 1. Ljubljana II. 14.644, 2. Radovljica 14.602, 3. Ilirija 12.324. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Varja Jensterle 4. na 200 prsno: 3:19.8, 8. na 400 mešano: 7:01.8 in 10. na 100 metuljček: 1:34.3, Franci Černe 5. na 200 prsno: 2:57.6, Boris Gorjanc 6. na 1500 prosto: 20:54.3, 7. na 400 prosto: 5:09.4 in 8. na 400 metuljček: 6:03.0, Jože Smrekar 8. na 200 metuljček: 2:57.8 in 10. na 400 metuljček: 6:18.4, Janez Sekovanič 9. na 200 prsno: 3:00.3, Miha Fürst 10. na 200 hrbtno: 2:44.9. Slika: Prvenstvo Gorenjske v 33 metrskem bazenu Tržič 1963 Vir: osebni arhiv Drago Mandelc DEVETNAJSTO - 1964 Poletje se prične v Krškem. Tu nam Trboveljčani ponujajo zvezno ligo. Za trening sploh ni časa, samo tekme so: po dve na teden. V Krško gremo, v Zagreb in v Kikindo. Povsod nas premagajo. Utrujeni smo, a vseeno se podamo v Zadar na skupni trening. Moramo se pripraviti na finale. Trdo treniramo, a nič ne pomaga. V Mostar pridemo vsi utrujeni in zbolimo. Rezultati so porazni. Brez prave volje smo in zdi se, da bo ekipa razpadla. Slika: Tekma 2. zvezne lige Mostar 1964 Z leve: Drago Mandeljc, Ljuba Stojilkovič, Vika Marolt, Franci Selan, Franci Černe, Varja Jensterle, Mojca Avguštin, Marjana Zalokar, Dora Prešeren Vir: osebni arhiv Drago Mandelc Na Republiškem prvenstvu, ki je bilo 10. in 11. avgusta v Kopru sta naslov republiškega prvaka osvojila Varja Jensterle in Franci Černe oba na 200 prsno. 66 REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1964 (KOPER) Vrstni red ekip: 1. Rudar Trbovlje, 2. Koper, 3. Ljubljana II., 4. Ilirija Ljubljana … Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Varja Jensterle 3. na 100 prsno: 1.34.9 in 200 prsno: 3.14.8 ter 9. na 400 mešano 7:03.0, Franci Černe 5. na 200 prsno: 2:57.0, Ljuba Stojilkovič 5. na 200 prosto: 3.20.5, Boris Gorjanc 6. na 100 hrbtno: 1:18.1, 7. na 1500 prosto: 20:37.2, 8. na 200 prosto: 2:37.4, 9. na 400 prosto: 5:03.5 ter 10. na 200 hrbtno: 2:48.8 in 200 metuljček: 3:03.3, Janez Sekovanič 7. na 100 prsno: 1:23.5 ter 200 prsno: 3:00.6, Jože Smrekar 7. na 200 metuljček: 2:57.0 in 9. na 100 metuljček: 1:21.1, Slavko Arh 8. na 100 metuljček: 1:19.1, Stanko Artiček 10. na 100 prsno: 1:26.6, ter 200 prsno: 3:03.08, Mojca Avguštin 10. na 200 prosto: 3:29.3. Slika: Nič kolajn, nič pokalov in nič nagrad, samo diploma DVAJSETO - 1965 Kaj bo z našim kopališčem. Ga bodo podrli? Pojdemo spet za začetek spet v Zadar! Morda bodo kopališče do našega povratka popravili. Vrnemo se, kopališče pa je še vedno na pol porušeno. Zato treniramo na Bledu. Kopališče odpro šele sredi poletja. Ekipa je le še polovična, naraščaja pa ni. Zdaj nas premagajo tudi v slovenski ligi in vse kaže, da bomo klub razpustili. Slika: Pionirsko prvenstvo SRS Kolezija 1965 Zadnja vrsta (z leve): Metka Trelc, Rado Kuhar Dušan Jukič, NN, Viktor Ravnikar, Vojko Brezovnik Srednja vrsta: NN, Ljubo Brezovnik, Jure Legat Barbara Pikon, Cvetka Žula, Alenka Meglič Čepijo: Marko Jensterle, Luznar Ljuba Franci Černe, Vesna Daševič, Stašo Prešeren Vir: osebni arhiv Franci Černe Na Republiškem prvenstvu, ki je bilo 16. in 17. avgusta 1965, je naslov republiške prvakinje osvojila Varja Jensterle na 400 mešano. 67 REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1965 (LJUBLJANA) Vrstni red ekip: 1. Ljubljana II. 16.722, 2. Ilirija Ljubljana 15.788, 3. Koper 13.473, 4. Radovljica 11.388. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Varja Jensterle 4. na 200 prsno: 3:16.8, 6. na 400 mešano: 6:53.9 in 10. na 100 hrbtno: 1:30.4, Jože Smrekar 4. na 100 metuljček: 1:15.2 in 8. na 200 metuljček: 3:00.9, Janez Sekovanič 4. na 200 prsno: 2:59.4, Boris Gorjanc 5. na 1500 prosto: 20:30.5, Franci Černe 10. na 200 prsno: 3:02.4. ENAINDVAJSETO - 1966 Pomagali smo podreti kopališče. Zdaj smo zares brez doma. Trenirat hodimo na Bled in celo bedno obliko klubskega prvenstva organiziramo tam. Tudi iz lige izstopimo in tekmujemo v gorenjskem merilu kot pred dvajsetimi leti. Potem se razjezimo in gremo trenirat v Izlake. Tam smo teden dni in štiri v Trbovljah. Veliko haska ni, a v Trbovljah, na mladinskem, je le nekaj svetlih točk. Še v Ljubljano gremo in potrdimo normo za republiški razred. To pa je vse. Slika: Stanko Artiček na tekmi Vir: osebni arhiv Stanko Artiček Slika: Obnova kopališča 1966/67 68 Vir: osebni arhiv Janez Sekovanič REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1966 (KRŠKO) Vrstni red ekip: 1. Slavija Vevče 19.148, 2. Koper 15.359, 3. Neptun Celje 14.902, 4. Radovljica 13.902, 5. Fužinar Ravne 12.501, 6. Ljubljana II. 8.906, 7. Triglav II. 8.843. DVAINDVAJSETO - 1967 Imamo novo kopališče. Res je! Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Varja Jensterle 5. na 200 prsno: 3.16.2 in 10. na 400 mešano: 6:52.6, Janez Sekovanič 9. na 200 prsno: 3:00.7. Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967 VATERPOLO DO LETA 1966 Vaterpolo je bil od 1946 do 1966 umetno vzdrževan, sicer klub ne bi mogel sodelovati na slovenskih, oziroma na slovensko-hrvaških ligah. Od 1966 do 1970 vaterpolo popolnoma zakrni. Uveljavilo se je pravilo, da so plavalna, vaterpolo in skakalna prvenstva popolnoma ločena. Tako je vaterpolo v Radovljici za nekaj časa zamrl. Odprli smo ga sicer šele sredi sezone, a imamo ga - novega! Priliv novih članov ni tolikšen, kot smo pričakovali. Zamudili smo sezono in kregamo se za prostor na kopališču. Za nas je to prostor na soncu. Imamo nekaj tekmovanj na Gorenjskem in mladinsko prvenstvo v Krškem. Kako je medtem plavanje v Sloveniji napredovalo! Nikakor ne moremo več slediti. Potem teden dni treniramo doma in gremo v Koper. Končno! Vsaj malo se nam je odprlo. Republiško normo izpolnimo z lahkoto in smo spet v slovenski ligi. Kaj pa naprej? Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij, Radovljica 1967 Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji (diplomska naloga na FŠ Ljubljana, 1986) REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1967 (KOPER) Op.: Do leta 1966 so bila vaterpolo tekmovanja obvezni del plavalnih tekmovanj, a je PZS vse od leta 1946 vsako leto organizirala tudi ločena tekmovanja za prvenstvo LRS (kasneje SRS) v vaterpolu. Vrstni red ekip: 1. Slavija Vevče 19.110, 2. Koper 16.129, 3. Fužinar Ravne 14.576, 4. Radovljica 13.132, 5. Neptun Celje 12.450. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Varja Jensterle 8. na 200 prsno: 3:24.0 in 10. na 100 prsno: 1:36.0. Vir: Mitja Prešeren in Stane Trbovc Plavanje v Sloveniji 1919-1994 (Ljubljana 1995) Slike na naslednjih 3 straneh: Klubski rekordi 1953-1967 Vir: osebni arhiv Miran Kenda 69 70 71 72 Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Brez radovljiškega plavalca med najboljšimi desetimi plavalci v posamezni disciplini! Slika: Anton Lazar, vzdrževalec kopališča Vir: arhiv PK Radovljica Slika: Miran Kenda in Jože Smrekar Premantura 1969 Vir: osebni arhiv Miran Kenda REZULTATI PLAVALCEV IN VATERPOLISTOV NA REPUBLIŠKIH PRVENSTVIH 1968-1982 REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1968 (KRŠKO) Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 37.614, 2. Ilirija Ljubljana 35.662, 3. Ljubljana 30.766, 4. Rudar Trbovlje 29.085, 5. Celulozar Krško 27.311, 6. Koper 26.994, 7. Fužinar Ravne 23.735, 8. Neptun Celje 20.267, 9. Radovljica 15.084, 10. Bled 10.056. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Brez radovljiškega plavalca med najboljšimi desetimi plavalci v posamezni disciplini! REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1969 (VEVČE) Vrstni red ekip: 1. Ilirija 35.919, 2. Triglav Kranj 34.203, 3. Ljubljana 33.005, 4. Koper 32.308, 5. Rudar Trbovlje 26.053, 6. Fužinar Ravne 25.066, 7. Neptun Celje 20.561, 8. Celulozar Krško 20.410, 9. Radovljica 12.158, 10. Bled 11.577, 11. Jesenice 5.818. V obdobju 1970-1974 med najboljšimi desetimi ekipami in plavalci v posameznih disciplinah v Sloveniji ni bilo nobenega plavalca Plavalnega kluba Radovljica. PRVENSTVO SRS V VATERPOLU 1971 / II. LIGA Vrstni red ekip:1. Triglav III. Kranj, 2. Vodovodni stolp Kranj, 3. Radovljica, 4. Kamnik Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1971 (II. ZVEZNA LIGA) 1. Triglav Kranj (I. liga SRS): 2. Koper, 3. Renče, 4. Triglav III. Kranj, 6. Vodovodni stolp Kranj, 7. Radovljica, 8. Kamnik Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica 73 Slika: Vaterpolisti PK Radovljica okoli 1971 Stojijo (z leve): Drago Mandelc, Janez Praprotnik, Andrej Artiček, Boris Zrimc, Janez Mavec Čepijo: Stane Artiček, Jure Legat, Marko Smrekar in Franci Selan Vir: osebni arhiv Andrej Artiček PRVENSTVA SRS V VATERPOLU 1972 / II. LIGA Vrstni red ekip: 1. Vodovodni stolp, Kranj, 2. Kamnik, 3. Neptun, Celje, 4. Radovljica. Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1972 (II. ZVEZNA LIGA) 1. Triglav Kranj. (I. liga SRS): 2. Koper, 3. Renče, (II. liga SRS): 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Kamnik, 6. Neptun Celje, 7. Radovljica. 74 Slika: Trenerska vaterpolo in plavalna ekipa 1973 Zadaj: Marko Smrekar Srednja vrsta: Franci Hrustelj, Viktor Ravnikar, Ciril Globočnik Spredaj: Andrej Artiček, Marko Jensterle Vir: osebni arhiv Marko Jensterle PRVENSTVA SRS V VATERPOLU 1973 Vrstni red ekip: 1. Vodovodni stolp, Kranj, 2. Delfin, Rovinj, 3. Slovan, Ljubljana, 4. Renče, 5. Kamnik, 6. Radovljica. Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1973 (II. ZVEZNA LIGA) 1. Triglav Kranj. (I. liga SRS): 2. Koper, 3. Renče. (II. liga SRS), 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Kamnik, 6. Neptun Celje, 7. Radovljica. Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica Slika: Pionirska plavalna ekipa 1973 Zadaj stojijo (vse z leve): Bogdan Jug, Matjaž Remec, Joža Remec, Marko Jensterle, Ksenija Doić, Bojana Ažman, Bojana Ivnik Sedijo: Zora Kukić, Renata Ambrožič, Meta Jovan, Mojca Jovan, Aleš Ježek Ležita: Aleš Remec, Matej Žbontar Vir: osebni arhiv Marko Jensterle LETO 1974 Leta 1974 podatkov o rezultatih Radovljičanov v prvenstvu SRS ni. So pa osvojili sedmo mesto na Zimskem prvenstvu. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Ciril Globočnik 8. na 100 prsno 1:21.9. ZIMSKO PRVENSTVO SRS V VATERPOLU 1974 Vrstni red ekip: 1. Triglav I., Kranj, 2. Triglav II. Kranj, 3. Koper, 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Slovan Ljubljana, 6. Kamnik, 7. Radovljica. Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji 75 REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1975 (KOPER) Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 55.157, 2. Ljubljana 49.702, 3. Ilirija Ljubljana 45.737, 4. Fužinar Ravne 43.384, 5. Rudar Trbovlje 39.145, 6. Celulozar Krško 32.635, 7. Koper 27.215, 8. Neptun Celje 23.101, 9. Delfin 14.316, 10. Radovljica 10.311, 11. Branik Maribor 8.662, 12. Jesenice 5.214, 13. Velenje 4.733, 14. Pomurje 1.921, 15. Olimpija Ljubljana 1.794. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Ciril Globočnik 7. na 100 prsno: 1:19.1 in 8. na 200 prsno: 2:56.5. Slika: Delovna akcija barvanja bazena Stojijo: Matej Žbontar, Primož Jovan, Marko Smrekar, Janez Sekovanič, Andrej Artiček Čepijo: Renata Ambrožič, Meta Jovan, NN, Ciril Globočnik Vir: arhiv Miran Kenda PRVENSTVA SRS V VATERPOLU 1975 / II. LIGA Vrstni red ekip: 1. Radovljica, 2. Domžale, Domžale (Opomba.: Ekipe Triglava III., Kamnika II. in Kopra II. so nastopale izven konkurence.) Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1975 /II. ZVEZNA LIGA 1. Triglav Kranj, 2. Koper. (I. liga SRS): 3. Kamnik, 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Renče, 6. Neptun, 7. Radovljica, 8. Domžale. Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica 76 Slika: S tekmovanja na kopališču v Radovljici 1976 Stojijo (z leve): Matija Markelj, NN, Miran Kenda Za mizo: Peter Zupan, Darko Prešeren Vir: osebni arhiv Miran Kenda REPUBLIŠKO PRVENSTVO 1976 (LJUBLJANA) Na Republiškem prvenstvu v Ljubljani je naslov najboljšega v Sloveniji v disciplini 100 prsno osvojil Ciril Globočnik, na 200 prsno je bil tretji. Na 200 prsno je bila tretja tudi Meta Jovan. Vrstni red ekip: 1. Ljubljana 51.689, 2. Triglav Kranj 49.858, 3. Ilirija Ljubljana 45.257, 4. Rudar Trbovlje 43.287, 5. Fužinar Ravne 43.151, 6. Celulozar Krško 34.274, 7. Koper 20.744, 8. Branik Maribor 17.573, 9. Radovljica 15.432, 10. Neptun Celje 11. 418, 11. Olimpija Ljubljana 11.139, 12. Delfin 9.411, 13. Velenje 8.515, 14. Jesenice 7.006, 15. Pomurje 2.922, 16. Radenci 362. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Ciril Globočnik 2. na 100 prsno: 1:17.28 in 4. na 200 prsno: 2:52.25, Meta Jovan 9. na 100 prsno: 1:29.08 in 200 prsno: 3:12.82. Slika: Aleš Ježek, Ciril Globočnik, Klemen Pogačnik Vir: arhiv PK Radovljica 77 Slika: Meta Jovan (na pripravah s PK Radovljica) Vir: osebni arhiv Meta Jovan-Petriček Leta 1976 v prvenstvu SRS ne zasledimo ekipe Radovljice, zato gre sklepati, da so nastopali le na Gorenjskem prvenstvu. Slika: Vaterpolisti PK Radovljica - Gorenjska liga Kranj 1976 Stojijo (od leve): Viktor Ravnikar, Franci Hrustelj, Bulovec, Klemen Lapuh, Bor Balderman in Lado Stružnik Čepijo: Sandi Stojilkovič, Jože Mulej, Lado Hrustelj, Andrej Lapuh in Drago Mandelc Vir: osebni arhiv Drago Mandelc V letih 1977 - 1979 ni objavljenih vrstnih redov ekip. 78 Slika: Prvenstvo Slovenije Trbovlje 1977 Z leve: Matej Žbontar, Bogdan Jug, Renata Ambrožič, Meta Jovan, Ciril Globočnik, Primož Jovan, Aleš Remec Vir: arhiv Miran Kenda LETO 1977 Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Ciril Globočnik 4. 200 prsno: 2:48.54 in 5. na 100 prsno: 1:16.53, Meta Jovan 6. na 100 prsno: 1:26.14 PRVENSTVO SRS V VATERPOLU 1977 1. Kamnik, 2. Vodovodni stolp, Kranj, 3. Renče, 4. Radovljica RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1977 / II. ZVEZNA LIGA 1. Triglav Kranj, 2. Koper. (prvenstvo SRS): 3. Kamnik, 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Renče, 6. Radovljica Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica Slika: Trening v Murski Soboti 1977 79 LETO 1978 Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Ciril Globočnik 3. na 200 prsno: 2:44.11 in 4. na 100 prsno: 1:15.42, Meta Jovan 4. na 100 prsno: 1:24.0, Bogdan Jug 10. na 200 hrbtno: 2:38.49. PRVENSTVA SRS - SLOVENSKA VATERPOLO LIGA 1978 Vrstni red ekip: 1. Vodovodni stolp, Kranj, 2. Renče, 3. Radovljica (Opomba.: Vrstni red: 1. Triglav II. Kranj, 2. Vodovodni stolp Kranj, 3. Renče, 4. Radovljica. Ekipa Triglav II. Kranj je nastopala izven konkurence. Vir: Sreten Stanišić Zgodovina vaterpola v Sloveniji RAZVRSTITEV SLOVENSKIH KLUBOV V LETU 1978 / I. ZVEZNA LIGA 1. Triglav Kranj. (II. zvezna liga): 2. Koper, 3. Kamnik. (prvenstvo SRS): 4. Vodovodni stolp Kranj, 5. Renče, 6. Radovljica. Vir: DAR - Digitalni arhiv Radovljica Slika: Meta Jovan, Renata Ambrožič 80 LETO 1979 Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Bogdan Jug 10 na 100 hrbtno: 1:10.30 in na 200 m hrbtno: 2:33.88 Op.: Ciril Globočnik je prestopil v Triglav Kranj. REPUBLIŠKO PRVENSTVO KRANJ 1980 Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 34.671, 2. Rudar Trbovlje 28.850, 3. Ljubljana 23.226, 4. Fužinar Ravne 16.934, 5. Ilirija Ljubljana 8.854, 6. Velenje 6.814, 7. Radovljica 6.177, 8. Neptun Celje 3.109, 9. Olimpija Ljubljana 2.627, 10. Branik Maribor 1.297. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Bogdan Jug 6. na 100 hrbtno: 1:09.83 in 10. na 200 hrbtno: 2:34.38. Z leve: Tanja Cilenšek, Ciril Globočnik, Aleš Rebec, Januš Janc, Jure Šiftar, Zdenka Maček, Mojca Černe Vir: arhiv PK Radovljica REPUBLIŠKO PRVENSTVO RADOVLJICA 1981 Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 31.123, 2. Ljubljana 25.371, 3. Ilirija Ljubljana 24.727, 4. Rudar Trbovlje 23.383, 5. Fužinar Ravne 19.799, 6. Branik Maribor 9.102, 7. Olimpija Ljubljana 8.053, 8. Radovljica 4.985, 9. Celulozar Krško 3.870, 10. Velenje 3.733, 11. Koper 1.701. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Zdenka Maček 5. na 100 prsno: 1:22.28 in 200 prsno: 2:56.42, Ciril Globočnik 9. na 100 prsno: 1:17.46 81 Slika: Republiško prvenstvo Radovljica 1981 Z leve: Tanja Cilenšek, Zdenka Maček, Tadej Markelj, Aleš Ježek, Ksenija Stipanovič, Tomaž Cilenšek, Tomaž Jarc, Boštjan Lenac, Klemen Pogačnik Vir: Tadej Markelj REPUBLIŠKO PRVENSTVO KRANJ 1982 Na Republiškem prvenstvu v Kranju je Zdenka Maček osvojila tri naslove republiške prvakinje na 100 in 200 prosto ter 100 hrbtno. Vrstni red ekip: 1. Triglav Kranj 30.146, 2. Ljubljana 15.082, 3. Radovljica 10.057, 4. Ilirija Ljubljana 9.787, 5. Fužinar Ravne 8.273, 6. Rudar Trbovlje 7.406, 7. Branik Maribor 6. 085, 8. Olimpija Ljubljana 5.544, 9. Velenje 5.350, 10. Neptun Celje 4.136, 11. Celulozar Krško 3.096, 12. Koper 1.201, 13. VP 1098 1.150. Radovljičani na letnih tabelah najboljših izidov: Zdenka Maček 4. na 100 prosto: 1:04.3, na 200 prosto: 2:16.86 in 100 hrbtno: 1:12.60. Op.: Do leta 1986 zopet ni objavljenih ekipnih rezultatov! Vir: Mitja Prešeren in Stane Trbovc Plavanje v Sloveniji 19191994, Ljubljana 1995 82 Slika: Zdenka Maček Vir: Plavalni klub Radovljica 70 let, Radovljica 2003 REZULTATI 1983 – 2013 1983 MEDNARODNA TEKMOVANJA V reprezentanci Slovenije sta nastopili Zdenka Maček in Polona Rob. DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA) - letno (Reka): Zdenka Maček 7. na 200 prosto - zimsko (Maribor): Zdenka Maček 5. na 200 prosto in 7. na 100 prosto - člansko: - bronasta medalja: Zdenka Maček - mlajši pionirji B: - zlate medalje: Polona Rob 4 in štafeti 2 Slika: Plavalci in funkcionarji ob 50 letnici kluba 1983 Vir: arhiv PK Radovljica 1984 MEDNARODNA TEKMOVANJA Plavalci PK Radovljica niso nastopili na mednarodnih tekmovanjih. DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE - pionirji do 12 let (Reka): - srebrna medalja: Polona Rob 200 delfin - pionirji do 12 let (Celje): - bronasta medalja: Polona Rob 200 delfin PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA) - mlajši pionirji A: - zlata medalja: Polona Rob - mlajši pionirji B: - zlati medalji: Saška Robič 83 Slika: Polona Rob, Urša Praprotnik, Staša Melink in Saška Robič Vir: arhiv PK Radovljica 1985 MEDNARODNA TEKMOVANJA Nastop v reprezentanci Jugoslavije Anita Praprotnik. DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE - letno: - pionirji do 12 let: - zlata medalja: štafeta 4x100 mešano - srebrne medalje: Polona Rob 100 delfin, 200 delfin in 200 hrbtno, štafeti 4x100 in 4x200 prosto - bronasta medalja: Polona Rob 400 mešano - zimsko: - pionirji do 12 let (Sarajevo): - zlate medalje: Polona Rob 100 in 200 delfin, štafeta 4x100 mešano - bronaste medalje: Primož Zadravec 100 in 200 prsno Polona Rob 400 mešano Staša Melink 200 prsno Urša Praprotnik 100 delfin 84 Slika: Državno pionirsko prvenstvo Radovljica 1985 Zadaj: Igor Podobnik, Ciril Globočnik, Primož Zadravec, Miha Potočnik, Aleš Smrekar, Pavel Baškovč, Petra Bole, Spredaj: Saša Robič, Polona Rob, Staša Melink, Petra Grahovac, Urša Praprotnik, Katarina Zadravec, Nina Sekovanič Vir: arhiv PK Radovljica PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA) - mlajši pionirji A: - zlate medalje: Staša Melink 2, štafeta 3 - mlajši pionirji B: - zlate medalje: Nina Sekovanič 3 Slika: Pred legendarnim klubskim kombijem v Spittalu (A) 1985 Stojijo: Robi Stan, Janez Praprotnik, Andrej Artiček, Primož Bezjak, Saša Dvoršak, Aleš Rebec, Anita Praprotnik, Jure Šiftar, Matjaž Vovk, Primož Zadravec, Ciril Globočnik, Čepijo (z leve): Polona Rob, Staša Melink, Saška Robič, Petra Grahovac, Monika Kavčič, Katarina Zadravec, Vesna Vidmar, Miha Potočnik, Urša Praprotnik, Petra Bole Vir: arhiv PK Radovljica 85 1986 MEDNARODNA TEKMOVANJA Brez nastopov radovljiških plavalcev. PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA) DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE - letno: - pionirji do 12 let (Reka): - zlata medalja: Saška Robič 100 hrbtno - zimsko: - pionirji do 12 let (Zrenjanin): - zlati medalji: Saška Robič 100 in 200 hrbtno - člansko: - srebrna medalja: Polona Rob - mladinsko: - zlata medalja: Polona Rob - starejši pionirji: - zlate medalje: Polona Rob 3, štafeta 1 - mlajši pionirji A: - zlate medalje: Saška Robič 5, štafeta 1 - mlajši pionirji B: - zlate medalje: Nina Sekovanič 4 1987 MEDNARODNA TEKMOVANJA V reprezentanci Slovenije sta nastopili Polona Rob in Saška Robič. DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE - letna - člansko (Ljubljana): - srebrna medalja : Polona Rob 400 mešano štafeta 4. na 4x100 mešano Staša Melink 5. na 200 prsno, Polona Rob 6. na 200 delfin in 200 hrbtno Saška Robič 8. na 400 mešano - mlajši mladinci (Reka): - zlata medalja: Polona Rob 200 hrbtno - bronasta medalja: Polona Rob 400 mešano - starejši pionirji (Radovljica): - zlati medalji: Polona Rob 100 delfin in 400 mešano, - srebrne medalje: Polona Rob 200 delfin in 200 hrbtno Primož Zadravec 100 in 200 prsno Staša Melink 100 prsno štafeta 4x100 mešano - bronaste medalje: Saška Robič 200 hrbtno Staša Melink 200 prsno štafeta 4x200 prosto - mlajši pionirji (Zrenjanin): - srebrna medalja: Nina Sekovanič 200 prsno 86 - zimska: - člansko (Beograd): Polona Rob 4. na 200 hrbtno in 400 mešano, Staša Melink 5. na 200 prsno in štafeta 6. na 4x100 mešano - starejši pionirji (Celje): - zlate medalje: Primož Zadravec 100 in 200 prsno in 400 mešano Polona Rob 200 delfin in 200 hrbtno - srebrna medalja: Polona Rob 400 mešano - bronaste medalje: Staša Melink 100 in 200 prsno Polona Rob 100 delfin štafeta 4x100 mešano - mlajši pionirji (Sarajevo): - zlata medalja: Nina Sekovanič 200 prsno - srebrna medalja: Nina Sekovanič 100 prsno PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA) - člansko: - zlate medalje: Polona Rob 3, Staša Melink in štafeta po 1 - srebrne medalje: Saška Robič 2, Staša Melink, Polona Rob in štafeta po 1 - bronaste medalje: Petra Bole, Saška Robič, štafeta po 1 - starejši pionirji: - zlate medalje: Polona Rob 8, Primož Zadravec 4, Staša Melink 2 , štafeta 3 - mlajši pionirji A: - zlate medalje: Nina Sekovanič 3 Slika: Državno prvenstvo Maribor 1987 Zgoraj: Nina Sekovanič, Zdenka Murn, Nataša Kejžar, Jana Demšar Spodaj: Primož Zadravec, Petra Grahovac, Polona Rob, Saška Robič, Miha Potočnik Vir: arhiv PK Radovljica 87 1988 MEDNARODNA TEKMOVANJA Evropsko mladinsko prvenstvo Amersfort 1988 Polona Rob 13. na 4x100 mešano, 17. na 400 mešano, 18. na 200 delfin in 26. na 200 hrbtno Balkansko prvenstvo Bukarešta 1988 Polona Rob 4. na 400 mešano in 7. na 200 delfin Balkansko mladinsko prvenstvo Obrenovac 1988 - bronasta medalja: Polona Rob 200 delfin Polona Rob 4. na 400 mešano Saška Robič 5. na 200 hrbtno DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE - letna - člansko (Reka): - zlata medalja: Polona Rob 200 delfin - mladinsko (Split): - zlati medalji: Polona Rob 200 delfin in 200 hrbtno - pionirsko do 14 let (Obrenovac): - zlati medalji: Saška Robič na 100 in 200 hrbtno - pionirsko do 12 let (Sarajevo): - zlata medalja: Nina Sekovanič 88 Slika: Polona Rob prva absolutna državna prvakinja Jugoslavije na 200 delfin Reka 1988 Arhiv: PK Radovljica PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA) - člansko: - zlate medalje: Staša Melink in Polona Rob po 3, štafeta 2 - srebrne medalje: Polona Rob 5, Saška Robič 2, Staša Melink in štafeta po 1 - bronaste medalje: Polona Rob 2, Saška Robič 1, štafeta 2 - mladinsko: - zlate medalje: Polona Rob 10, Staša Melink 2, štafeta 6 - starejši pionirji: - zlate medalje: Saška Robič 5 - mlajši pionirji A: - zlate medalje: Nina Sekovanič 4, Nataša Kejžar 3 Slika: Državno prvenstvo Celje 1988 Zgoraj: Primož Zadravec, Ciril Globočnik Sredina: Miha Potočnik, Urša Praprotnik, Staša Melink, Saška Robič, Monika Kavčič Čepi: Polona Rob Vir: arhiv PK Radovljica 1989 MEDNARODNA TEKMOVANJA V različnih selekcijah reprezentance Slovenije so nastopili Jana Demšar, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Polona Rob, Saška Robič, Nina Sekovanič in Miha Potočnik. DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE - letna - člansko (Reka): - bronaste medalje: Polona Rob 200 delfin ter 200 in 400 mešano 89 Jana Demšar 4. na 200 prsno in 6. na 100 prsno Saška Robič 4. na 200 hrbtno in 7. na 100 hrbtno Nataša Kejžar 7. na 400 mešano - mladinsko (Reka): - zlate medalje: Saška Robič 100 in 200 hrbtno Jana Demšar 200 prsno - srebrna medalja: Jana Demšar 100 prsno - bronasta medalja: Nataša Kejžar 400 mešano - kadetsko (Kruševac): - zlati medalji: Jana Demšar 100 in 200 prsno - srebrne medalje: Nataša Kejžar 200 mešano in 800 prosto Miha Potočnik 400 mešano štafeta 4x100 mešano - bronaste medalje: Nataša Kejžar 400 prosto in 400 mešano Nina Sekovanič 100 prsno Slika: Državno prvenstvo Kruševac 1989 Miha Potočnik, Nina Sekovanič, Nataša Kejžar, Zdenka Murn in Jana Demšar Vir: arhiv PK Radovljica - zimska - člansko (Zagreb): - bronaste medalje: Polona Rob 200 delfin ter 200 in 400 mešano Saška Robič 4. na 200 hrbtno, 7. na 400 mešano in 8. na 100 hrbtno - mladinsko (Zagreb): - zlata medalja: Saška Robič 200 hrbtno - bronasta kolajna: Saška Robič 100 hrbtno - kadetsko (Split): - zlata medalja: Miha Potočnik 200 mešano - srebrne medalje: Nina Sekovanič 100 in 200 prsno Nataša Kejžar 200 mešano - bronasti medalji: Jana Demšar 200 prsno Nataša Kejžar 400 mešano 90 Slika: Državno kadetsko prvenstvo Split 1989 Nina Sekovanič (druga) in Jana Demšar (tretja) Vir: arhiv PK Radovljica PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA) - člansko: - zlate medalje: Polona Rob 4, Jana Demšar in štafeta po 1 - srebrne medalje: Polona Rob 5, Jana Demšar, Saška Robič in štafeta po 1 - bronaste medalje: Nina Sekovanič 2, Nataša Kejžar, Polona Rob in Saška Robič po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Saška Robič 5 - kadetsko: - zlate medalje: Nataša Kejžar 4, Jana Demšar in Nina Sekovanič po 2, štafeta 1 - mlajši pionirji: - zlate medalje: Alenka Kejžar 15 Slika: Alenka Kejžar petnajstkratna republiška prvakinja 1989 Vir: arhiv PK Radovljica 91 1990 MEDNARODNA TEKMOVANJA V reprezentanci Slovenije sta nastopila Potočnik Miha in Saška Robič. Evropsko mladinsko prvenstvo Dunkerque 1990 Nataša Kejžar 18. na 400 mešano in 19. na 200 mešano Balkansko prvenstvo Skopje 1990 Polona Rob 5. na 200 delfin in 400 mešano ter 8. na 200 mešano Mladinsko balkansko prvenstvo Bukarešta 1990 - zlata medalja: Jana Demšar 100 prsno - srebrna medalja: Nataša Kejžar 200 mešano - bronasta medalja: Jana Demšar 200 prsno DRŽAVNA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE - letna - člansko (Beograd 1990): - bronaste medalje: Polona Rob 200 delfin, 200 mešano in 400 mešano Jana Demšar 4. na 200 prsno in 6. na 100 prsno, Saška Robič 6. na 200 hrbtno in 8. na 100 hrbtno, Nataša Kejžar 6. na 200 mešano - mladinsko (Zagreb 1990): - zlata medalja: Nataša Kejžar 200 mešano - srebrni medalji: Jana Demšar 200 prsno Nataša Kejžar 800 prosto - bronasta medalja: Nataša Kejžar 400 mešano - pionirsko (Split 1990): - srebrni medalji: Alenka Kejžar 200 prsno in 200 mešano - bronasta medalja: Alenka Kejžar 100 prsno - zimska (Maribor) - člansko: - srebrni medalji: Polona Rob 200 delfin in 400 mešano - bronasta medalja: Polona Rob 200 mešano Nataša Kejžar 5. na 400 mešano in 800 prosto, 7. na 100 prsno in 200 mešano Miha Potočnik 5. na 400 mešano in 7. na 200 mešano Jana Demšar 6. na 200 prsno in 8. na 100 prsno Saška Robič 6. na 200 hrbtno in štafeta 5. na 4x100 mešano - mladinsko (Maribor 1990): - bronasti medalji: Nataša Kejžar 400 mešano in 800 prosto - pionirsko (Celje): - zlata medalja: Alenka Kejžar 200 prsno 92 - srebrni medalji: Alenka Kejžar 100 prsno in 200 mešano PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA IN ZIMSKA) - člansko: - zlate medalje: Polona Rob 6, Saška Robič 2, Nataša Kejžar 1 - srebrne medalje: Jana Demšar 4, štafeta 1 - bronaste medalje: Nataša Kejžar 5, Alenka Kejžar in Miha Potočnik po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Nataša Kejžar 6, Jana Demšar 4 - pionirsko: - zlate medalje: Alenka Kejžar 7 1991 MEDNARODNE TEKME V reprezentanci Slovenije so nastopili tudi Jana Demšar, Alenka Kejžar in Polona Rob. Evropsko mladinsko prvenstvo Antwerpen 1991 Nataša Kejžar 19. na 200 mešano DRŽAVNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE - zimsko 25 m - člansko: - srebrne medalje: Polona Rob 200 delfin, 200 in 400 mešano Nataša Kejžar 800 prosto - bronasti medalji: Nataša Kejžar 200 in 400 mešano Alenka Kejžar 4. na 200 prsno in v štafeti 4x100 mešano Jana Demšar 6. na 100 prsno Saška Robič 7. na 200 hrbtno - mladinsko: - srebrni medalji: Nataša Kejžar 50 prosto in v štafeti 4x100 mešano - bronaste medalje: Nataša Kejžar 200 in 400 mešano in 800 prosto Jana Demšar 100 prsno - kadetsko: - zlati medalji: Alenka Kejžar 100 in 200 prsno - srebrni medalji: Alenka Kejžar 200 in 400 mešano - pionirsko: - zlate medalje: Alenka Kejžar 100 in 200 prsno, 100 in 200 hrbtno ter 200 in 400 mešano - letno 50 m Zaradi osamosvajanja Slovenije se slovenski plavalci niso udeležili državnega prvenstva. 93 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Polona Rob 5, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar in štafeta po 1 - srebrne medalje: Alenka Kejžar 2, Polona Rob, Kejžar Nataša in štafeta po 1 - bronaste medalje: Nataša Kejžar 4, Jana Demšar 3, štafeta 1 - mladinsko: - zlate medalje: Nataša Kejžar 3, štafeta 2 - deklice: - zlate medalje: Alenka Kejžar 14 1992 MEDNARODNA TEKMOVANJA V reprezentanci Slovenije sta nastopil Alenka Kejžar in Polona Rob. PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO) - člansko: - zlate medalje: Alenka Kejžar 6, Polona Rob 3, Nataša Kejžar 1 - srebrne medalje: Nataša Kejžar 7, Polona Rob 3, štafeta 2 - bronaste medalje: Polona Rob 5, Nataša Kejžar 4, Alenka Kejžar 2 - mladinsko: - zlata medalja: Martina Mašič 1 - kadetsko: - zlate medalje: Alenka Kejžar 20 94 Slika: Bronasta medalja državno prvenstvo v 25 metrskih bazenih Slovenije Celju 1991 Z leve: Polona Rob, Saška Robič, Nataša Kejžar in Martina Mašič Vir: arhiv PK Radovljica 1993 MEDNARODNA TEKMOVANJA Svetovno prvenstvo Palma de Mallorca 1993 Alenka Kejžar 8. na 200 prsno, 13. na 200 mešano in 20. na 100 prsno Evropsko prvenstvo Sheffield 1993 - 50 m bazen Alenka Kejžar 11. na 200 prsno, 19. na 200 mešano in 27. na 100 prsno Sredozemske igre Narbonne 1993 - bronasta medalja: Alenka Kejžar 200 prsno Alenka Kejžar 6. na 100 prsno in 4x100 mešano ter 9. na 100 hrbtno Polona Rob 6. na 200 mešano in 7. na 400 mešano Svetovni pokal Pariz 1993 Alenka Kejžar 8. na 200 prsno, 9. na 50 prsno in 14. na 100 prsno Svetovni pokal Gelsenkirchen 1993 Polona Rob 18. na 200 mešano Svetovni pokal Malmö 1993 Alenka Kejžar 8. na 200 prsno in 14. na 100 prsno Svetovni pokal Milano 1993 Alenka Kejžar 7. na 100 hrbtno in 200 hrbtno, 11. na 200 prsno in 15. na 100 prsno, Polona Rob 12. na 200 mešano in 19. na 200 hrbtno Evropsko mladinsko prvenstvo Carigrad 1993 Alenka Kejžar 4. na 200 prsno in 200 hrbtno, 7. na 100 hrbtno in 8. na 100 prsno PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO) - člansko: - zlate medalje: Alenka Kejžar 8, Nataša Kejžar in Polona Rob 3, štafeta 2 - srebrne medalje: Nataša Kejžar in Polona Rob po 3 - bronaste medalje: Nataša Kejžar 7, Polona Rob 1, štafeta 2 - mladinsko: - zlate medalje: Alenka Kejžar 14 95 1994 MEDNARODNA TEKMOVANJA Svetovno prvenstvo Rim 1994 - 50 m bazen Alenka Kejžar 16. na 200 mešano in 18. na 200 prsno Mladinsko evropsko prvenstvo Pardubice 1994 Alenka Kejžar 4. na 100 hrbtno, 200 prsno, 200 hrbtno in 200 mešano ter 8. na 100 prsno Svetovni pokal Desenzano del Garda 1994 Alenka Kejžar 2. na 200 prsno, 6. na 100 prsno, 8. na 50 prsno, 9. na 200 hrbtno in 10. na 50 prsno Polona Rob 9. na 400 mešano, 10. na 200 mešano in 21. na 200 hrbtno Svetovni pokal Gelsenkirchen 1994 Alenka Kejžar 4. na 200 prsno, 8. na 200 hrbtno, 11. na 50 prsno in 13. na 100 prsno Svetovni pokal Pariz 1994 Alenka Kejžar 2. na 200 prsno, 6. na 100 prsno, 9. na 200 hrbtno in 10. na 50 prsno PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNA, ZIMSKA IN ŠPRINTERSKA) - člansko: - zlate medalje: Alenka Kejžar 10, Nataša Kejžar 6, Polona Rob in štafete po 3 - srebrni medalja: Nataša Kejžar 2 - bronasta medalja: Polona Rob 1 - mladinsko: - zlate medalje: Alenka Kejžar 8 - dečki: - zlate medalje: Jan Jenko 8 96 Slika: Jan Jenko Vir: arhiv PK Radovljica 1995 MEDNARODNA TEKMOVANJA V raznih selekcijah reprezentance Slovenije so nastopili Matjaž Ančik, Maj Blatnik, Jan Jenko, Alenka Jereb, Andrej Pirc, Eva Potočnik in Špela Potočnik. Evropsko prvenstvo Dunaj 1995 Alenka Kejžar 10. na 200 prsno, 12. v štafeti 4x100 prosto, 14. na 200 hrbtno in 200 mešano Nataša Kejžar 12. v štafeti 4x100 prosto, 23. na 200 mešano in 28. na 100 prosto Marko Milenkovič 20. na 200 mešano in 21. na 400 mešano Svetovni pokal Hong Kong 1995 Nataša Kejžar 5. na 50 in 100 prosto, 6. na 200 prosto in 200 prsno Alenka Kejžar 5. na 200 prsno in 200 hrbtno, 7. na 50 prsno in 8. na 100 prsno Svetovni pokal Pariz 1995 Alenka Kejžar 5. na 200 prsno, 6. na 200 hrbtno, 16. na 100 prsno, 19. na 50 prsno, Marko Milenkovič 10. na 100 mešano, 11. na 400 mešano, 12. na 200 mešano, Nataša Kejžar 16. na 200 prosto ter 20. na 50 in 100 prosto Svetovni pokal Saint Vincent 1995 Alenka Kejžar 2. na 200 prsno, 7. na 200 hrbtno, 8. na 50 prsno in 10. na 100 prsno, Nataša Kejžar 6. na 200 prosto, 7. na 100 prosto, 9. na 50 prosto in 14. na 200 prsno, Marko Milenkovič 6. na 400 mešano in 8. na 100 in 200 mešano Evropske olimpijske igre mladih Bath 1995 Tilen Pogačar 8. na 200 prsno in 12. na 200 mešano PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO) - člansko: - zlate medalje: Alenka Kejžar 10, Marko Milenkovič 7, Nataša Kejžar 5, štafete 3 - srebrne medalje: Nataša Kejžar 6, Marko Milenkovič 4, Alenka Kejžar 1, štafeta 2 - bronaste medalje: Nataša Kejžar, Špela Potočnik in štafeta po 1 - kadetsko: - zlate medalje: Tilen Pogačar 5, štafete 2 1996 MEDNARODNA TEKMOVANJA V raznih selekcijah reprezentance Slovenije so nastopili Jan Jenko, Andrej Pirc in Tilen Pogačar. Svetovni pokal - skupna uvrstitev (sezona 1995/1996) Alenka Kejžar je postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v hrbtnih disciplinah. 97 Olimpijske igre Atlanta 1996 Alenka Kejžar 19. na 200 mešano in 20. na 200 prsno Slika: Olimpijske igre Atlanta 1996, Alenka Kejžar Vir: arhiv PK Radovljica Evropsko prvenstvo Rostock 1996 - 25 m bazen Alenka Kejžar 2. 200 prsno in 100 hrbtno, 3. na 200 hrbtno in 4. na 200 mešano Marko Milenkovič 4. na 200 in 400 mešano ter 13. na 100 mešano, Nataša Kejžar 6. na 200 mešano, 10. na 200 prsno, 11. m 100 prsno in 13. na 50 prsno Svetovni pokal Espoo 1996 Alenka Kejžar 1. na 200 prsno in 200 hrbtno, 2. na 50 hrbtno in 8. na 50 prsno Marko Milenkovič 2. na 200 in 400 mešano ter 4. na 100 mešano Nataša Kejžar 2. na 50 hrbtno, 3. na 200 prsno, 5. na 200 mešano, 7. na 50 prsno in 10. na 100 prsno Tanja Blatnik 4. na 100 hrbtno, 6. na 200 hrbtno in 7. na 200 prosto Svetovni pokal Malmö 1996 Alenka Kejžar 1. na 200 hrbtno, 2. na 50 hrbtno in 200 prsno ter 17. na 50 prsno Nataša Kejžar 2. na 200 mešano, 8. na 200 prsno, 11. na 50 prsno in 13. na 100 prsno Marko Milenkovič 4. na 400 mešano, 6. na 200 mešano in 10. na 100 mešano Tanja Blatnik 6. na 100 hrbtno, 8. na 200 hrbtno in 13. na 200 prosto, Svetovni pokal Imperia 1996 98 Alenka Kejžar 2. na 50 in 200 hrbtno, 3. na 200 prsno ter 4. na 100 in 200 mešano Marko Milenkovič 2. na 400 mešano, 5. na 200 mešano in 8. na 100 mešano Tanja Blatnik 8. na 200 prosto in 200 hrbtno Nataša Kejžar 14. na 100 prsno PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO) - člansko: - zlate medalje: Marko Milenkovič 9, Nataša Kejžar 7, Alenka Kejžar 6, Tanja Blatnik 5, štafete 7 - srebrne medalje: Nataša Kejžar 5, Marko Milenkovič 2, Tanja Blatnik in Alenka Kejžar po 1 - bronaste medalje: Tanja Blatnik 5, Alenka Kejžar in Tilen Pogačar po 1 - mladinsko: - zlati medalji: Tilen Pogačar in štafeta po 1 - kadetsko: - zlate medalje: Jan Jenko 7 - mlajše deklice: - zlate medalje: Urša Ankerst 10, Tamara Sambrailo 1, štafete 4 Slika: Republiško prvenstvo Ljubljana 1997 Z leve: Urša Ankerst, Nika Kozamernik, Miha Potočnik, Ana Ambrožič in Tamara Sambrailo Vir: arhiv PK Radovljica 1997 MEDNARODNA TEKMOVANJA V raznih selekcijah reprezentance Slovenije so nastopili Luka Babnika, Maj Blatnik, Andrej Pirc in Tilen Pogačar. Svetovno prvenstvo Göteborg 1997 - 25 m bazen Marko Milenkovič 9. na 400 mešano, 13. na 200 mešano in 31. na 200 hrbtno Alenka Kejžar 17. na 200 hrbtno in 20. na 200 prsno Nataša Kejžar 18. na 100 prsno, 17. na 200 mešano in 23. na 200 prsno 99 Evropsko prvenstvo Sevilla 1997 - 50 m bazen Tanja Blatnik 9. v štafeti 4x100 prosto in 16. na 200 prosto Nataša Kejžar 9. v štafeti 4x100 prosto, 12. na 100 prsno, 15. na 200 prsno in 24. na 200 mešano Alenka Kejžar 9. v štafeti 4x100 mešano, 18. 200 prsno in 23. na 200 mešano Marko Milenkovič 14. na 200 mešano, 18. na 400 mešano in 25. na 200 hrbtno Univerziada Messina 1997 Nataša Kejžar 11. na 100 prsno in 200 mešano in 14. na 200 prsno Alenka Kejžar 12. na 100 hrbtno Tanja Blatnik 18. na 200 prosto in 25. na 100 prosto Sredozemske igre Bari 1997 Nataša Kejžar 2. na 100 prsno, 3. na 200 prsno, 4. v štafeti 4x100 mešano in 6. na 200 mešano Tanja Blatnik 4. v štafeti 4x100 mešano, 5. na 200 prosto in 9. na 100 prosto Marko Milenkovič 5. na 400 mešano in 6. na 200 mešano Urša Slapšak 7. na 50 prosto Svetovni pokal Hong Kong 1997 Alenka Kejžar 2. na 200 prsno, 5. na 50 hrbtno in 200 hrbtno ter 6. na 100 hrbtno Nataša Kejžar 2. na 100 mešano, 4. na 50 prsno ter 5. na 100 prsno in 200 mešano Marko Milenkovič 5. na 200 mešano, 6. na 100 mešano in 8. na 400 mešano Tanja Blatnik 8. na 400 prosto, 10. na 100 prosto in 11. na 200 prosto Svetovni pokal Espoo 1997 Nataša Kejžar 1. na 100 mešano ter 3. na 100 prsno in 200 mešano Alenka Kejžar 1. na 200 hrbtno, 2. na 200 prsno in 3. na 50 hrbtno Tanja Blatnik 1. na 800 prosto, 3. na 400 prosto. 7. na 200 prosto in 14. na 100 prosto Svetovni pokal Imperia 1997 Nataša Kejžar 3. na 100 mešano, 4. na 50 prsno, 6. na 100 prsno in 7. na 200 mešano Alenka Kejžar 6. na 50 hrbtno in 9. na 200 hrbtno Tanja Blatnik 8. na 200 in 400 prosto Svetovni pokal Pariz 1997 Nataša Kejžar 2. na 100 mešano, 4. na 50 prsno in 200 mešano ter 5. na 100 prsno Tanja Blatnik 4. na 800 prosto in 9. na 400 prosto Evropske igre mladih Lizbona 1997 100 Jan Jenko 15. na 400 mešano in 21. na 200 hrbtno PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO) - člansko: - zlate medalje: Nataša Kejžar 8, Marko Milenkovič 7, Tanja Blatnik in Alenka Kejžar 6, štafete 10 - srebrne medalje: Maj Blatnik 3, Tanja Blatnik in Urša Slapšak 2, Nataša Kejžar, Marko Milenkovič, Tilen Pogačar in štafeta po 1 - bronaste medalje: Tilen Pogačar 2, Tanja Blatnik, Nataša Kejžar, Marko Milenkovič, Andrej Pirc, Urša Slapšak in štafeta po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Tilen Pogačar 5, Maj Blatnik in štafete po 2 - kadeti: - zlati medalji: Jan Jenko 2 - deklice: - zlata medalja: Urša Ankerst 1 - majši dečki in deklice: - zlate medalje: Ana Ambrožič 6, Anja Klinar 4, Grega Vodišek 1, štafeta 11 Zadaj: Tanja Blatnik in Urška Slapšak Spredaj: Nataša in Alenka Kejžar Vir: arhiv PK Radovljica 101 1998 MEDNARODNA TEKMOVANJA Svetovno prvenstvo Perth 1998 - 50 m bazen Alenka Kejžar 19. na 200 mešano in 22. na 100 hrbtno Marko Milenkovič 20. na 400 mešano in 28. na 200 mešano Nataša Kejžar 21. na 100 prsno, 25. na 200 mešano in 200 prsno Evropsko prvenstvo Sheffield 1998 - 25 m bazen - srebrna medalja: Nataša Kejžar 100 mešano Nataša Kejžar 5. na 100 prsno in 9. na 200 mešano Alenka Kejžar 5. na 200 prsno, 200 hrbtno in 200 mešano Marko Milenkovič 10. na 400 mešano in 24. na 200 mešano Urša Slapšak 12. na 50 prosto, 15. na 100 prosto in 20. na 50 delfin Tanja Blatnik 15. na 400 prosto in 16. na 200 prosto Slika: Nataša Kejžar srebrna medalja na 100 mešano na evropskem prvenstvu Sheffield 1998 Vir: arhiv PK Radovljica 102 Svetovni pokal Imperia 1998 Alenka Kejžar 2. na 200 hrbtno, 5. na 100 mešano, 7. na 100 hrbtno in 8. na 50 hrbtno Nataša Kejžar 4. na 50 prsno in 100 mešano in 5. na 100 prsno Tanja Blatnik 6. na 400 prosto in 8. na 200 prosto Urša Slapšak 14. na 50 prosto in 16. na 100 prosto Svetovni pokal Pariz 1998 Alenka Kejžar 3. na 200 hrbtno, 4. na 100 mešano, 10. na 100 hrbtno in 12. na 50 hrbtno Nataša Kejžar 4. na 50 in 100 prsno, 5. na 200 mešano in 6. na 100 mešano Tanja Blatnik 6. na 200 prosto in 8. na 400 prosto Urša Slapšak 19. na 50 prosto in 25. na 100 prosto Slika: Plavalci PK Radovljica 1998 Vir: arhiv PK Radovljica 103 PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO) - člansko: - zlate medalje: Alenka Kejžar 7, Nataša Kejžar 6, Tanja Blatnik 5, Marko Milenkovič 3, Blatnik Maj in Urša Slapšak 2, štafete 11 - srebrne medalje: Urša Slapšak 7, Alenka Kejžar in Nataša Kejžar 3, Maj Blatnik in Tilen Pogača 2, Tanja Blatnik 1, štafete 3 - bronaste medalje: Tanja Blatnik in Urša Slapšak 3, Jan Jenko, Nataša Kejžar, Tilen Pogačar, štafeta po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Tilen Pogačar 3, štafete 2 - kadetsko: - zlate medalje: Saša Piškur 4 - deklice: - zlate medalje: Tamara Sambrailo 10, Urša Ankerst 1 - mlajši dečki in deklice: - zlate medalje: Anja Klinar 8, Sara Isaković 3, Luka Turk 2, Rebeka Babič 1 Slika: Ekipni državni prvaki Radovljica 1999 Zadnja vrsta: Jure Košak, Miha Potočnik, Primož Zorec, Žani Stošič, Anže Dacar, Grega Vodišek, Nejc Pogačnik, Gašper Noč, Sprednja vrsta: Nina Cesar, Andrej Vodišek, Petja Zorec, Pia Ažman, Jasna Ovsenik, Anja Klinar, Daša Potočnik, Branka Pirc Čepijo: Sara Isaković, Petra Klemenc, Neja Žnidar, Rebeka Babič, Lavra Babič, Alenka Palovšnik, Ana Ambrožič, Gal Isaković, Matej Globočnik, Aleš Rebec, Luka Turk Leži: Kristjan Anderle Vir: PK Radovljica 104 1999 MEDNARODNA TEKMOVANJA V raznih selekcijah reprezentance Slovenije so nastopili Jan Jenko, Saša Piškur in Tamara Sambrailo. Svetovno prvenstvo Hong Kong 1999 - 25 m bazen Nataša Kejžar 8. na 100 mešano, 14. na 50 prsno, 17. na 100 prsno in 26. na 200 mešano Alenka Kejžar 11. na 100 in 200 hrbtno ter 100 mešano Urša Slapšak 15. na 50 prosto in 19. na 100 prosto Tanja Blatnik 23. na 200 in 400 prosto Marko Milenkovič 33. na 200 mešano Evropsko prvenstvo Carigrad 1999 - 50 m bazen Nataša Kejžar 8. na 100 prsno, 9. na 50 prsno, 12. v štafeti 4x100 mešano Alenka Kejžar 8. na 200 mešano in 21. na 100 hrbtno Marko Milenkovič 10. na 400 mešano Slapšak Urša 12. na 50 prosto in 22. na 50 delfin Tanja Blatnik 23. na 200 prosto in 33. na 100 prosto Univerziada Palma de Mallorca 1999 Nataša Kejžar 4. na 100 prsno in 19. na 200 mešano Alenka Kejžar 7. na 200 mešano in 15. na 200 hrbtno Tanja Blatnik 17. na 400 prosto in 18. na 200 prosto Vojaške svetovne igre Zagreb 1999 - srebrna medalja: Nataša Kejžar 200 mešano - bronaste medalje: Nataša Kejžar 50 prsno in 100 prsno Alenka Kejžar 200 mešano Alenka Kejžar 4. na 100 hrbtno in 8. na 50 hrbtno Svetovni pokal Pariz 1999 Nataša Kejžar 2. na 100 mešano ter 8. na 50 in 100 prsno Alenka Kejžar 4. na 200 mešano, 5. na 100 mešano in 7. na 100 hrbtno Urša Slapšak 8. na 50 delfin, 12. na 50 prosto in 17. na 100 prosto Tanja Blatnik 10. na 400 prosto in 20. na 200 prosto, Svetovni pokal Imperia 1999 Nataša Kejžar 2. na 100 mešano, 8. na 100 prsno, 9. na 50 prsno in 11. na 200 mešano Alenka Kejžar 2. na 200 hrbtno, 3. na 50 hrbtno ter 6. na 100 mešano in 100 hrbtno Urša Slapšak 5. na 50 prosto, 7. na 50 delfin in 14. na 100 prosto Tanja Blatnik 11. na 400 prosto in 20. na 200 prosto 105 Evropski olimpijski dnevi mladih Esbjerg 1999 Tina Cesar 13. na 400 mešano, 19. na 200 prsno in 21. na 100 prsno Evropsko prvenstvo Lizbona 1999 - 25 m bazen - bronasta medalja: Nataša Kejžar 100 mešano Nataša Kejžar 6. na 200 mešano in 7. na 50 prsno Alenka Kejžar 4. na 200 hrbtno, 5. na 100 mešano 7. na 100 hrbtno in 8. na 50 hrbtno Urša Slapšak 7. na 50 hrbtno, 10. na 50 prosto, 11. na 50 delfin in 14. na 100 prosto Tanja Blatnik 17. na 200 prosto in 19. na 400 prosto Svetovni pokal Washington 1999 - bronasta medalja: Nataša Kejžar 100 mešano Nataša Kejžar 4. na 50 prsno, 5. na 100 prsno in 7. na 200 mešano Marko Milenkovič 5. na 400 mešano in 11. na 200 mešano Urša Slapšak 6. na 50 hrbtno, 9. na 50 prosto, 11. na 50 delfin, 14. na 400 prosto in 19. na 100 prosto Alenka Kejžar 6. na 200 hrbtno in 10. na 200 prsno Tanja Blatnik 14. na 400 prosto, 26. na 50 in 200 prosto in 31. na 100 prosto PRVENSTVA SLOVENIJE (LETNO, ZIMSKO IN ŠPRINTERSKO) - člansko: - zlate medalje: Nataša Kejžar 6, Alenka Kejžar in Urša Slapšak 4, Tanja Blatnik 2, Maj Blatnik in Marko Milenkovič 1, štafete 9 - srebrne medalje: Tanja Blatnik in Urša Slapšak 5, Nataša Kejžar in Marko Milenkovič 3, Jan Jenko in Alenka Kejžar 1 - bronaste medalje: Maj Blatnik, Tanja Blatnik in Nataša Kejžar 2, Alenka Kejžar, Marko Milenkovič, Andrej Pirc, Saša Piškur, Tilen Pogačar in Tamara Sambrailo po 1 - kadetsko: - zlate medalje: Tamara Sambrailo 3, Saša Piškur 2, Tina Cesar in štafeta po 1 - dečki in deklice: - zlate medalje: Anja Klinar 14, Anže Dacar 3, Lavra Babič 2, Sara Isaković 1 in štafete 5 - mlajši dečki in deklice: - zlate medalje: Nejc Pogačnik 12, Monika Močnik 7, Nina Cesar 3, Matej Štiherle 2 in štafete 7 Slika: Saša Piškur in Tina Cesar državni kadetski prvakinji 1999 Vir: arhiv PK Radovljica 106 2000 MEDNARODNA TEKMOVANJA Olimpijske igre Sydney 2000 Nataša Kejžar 16. na 100 prsno Alenka Kejžar 19. na 200 mešano Marko Milenkovič 30. na 400 mešano Slika: Olimpijske igre Sydney, 2000, Dimitrij Mancevič, Olga Davidova, Alenka Kejžar, Peter Mankoč, Nataša Kejžar, Ciril Globočnik, Blaž Medvešek, Marko Milenkovič Vir: arhiv PK Radovljica Svetovno prvenstvo Atene 2000 - 25 m bazen - bronasta medalja: Alenka Kejžar 100 mešano Alenka Kejžar 5. na 200 mešano Urša Slapšak 7. na 50 hrbtno in 18. na 50 delfin Nataša Kejžar 8. na 100 prsno, 14. na 50 prsno in 15. na 200 prsno Marko Milenkovič 15. na 400 mešano Slika: Alenka Kejžar bronasta medalja Atene 2000 Vir: arhiv PK Radovljica 107 Evropsko prvenstvo Helsinki 2000 - 50 m bazen Nataša Kejžar 8. na 50 prsno in 9. na 100 prsno Marko Milenkovič 10. na 400 mešano Alenka Kejžar 12. na 50 hrbtno in 200 mešano ter 14. na 200 hrbtno Urša Slapšak 27. na 50 prosto in 32. na 100 prosto Svetovni pokal Imperia 2000 Slapšak Urša 2. na 50 hrbtno, 6. na 50 prosto in 7. na 50 delfin Alenka Kejžar 5. na 200 hrbtno, 7. na 50 hrbtno in 10. na 100 hbtno Nataša Kejžar 7. na 100 prsno in 200 mešano, 8. na 100 mešano in 13. na 50 prsno Marko Milenkovič 7. na 400 mešano in 16. na 200 mešano Tanja Blatnik 15. na 200 prosto in 24. na 100 prosto Tilen Pogačar 22. na 200 prsno in 25. na 50 in 100 prsno Svetovni pokal Pariz 2000 Nataša Kejžar 2. na 50 prsno in 100 mešano ter 3. na 100 prsno Alenka Kejžar 3. na 100 mešano in 4. na 200 mešano Urša Slapšak 5. na 50 prosto, 6. na 50 delfin in 10. na 50 hrbtno Evropsko prvenstvo Valencia 2000 - 25 m bazen Marko Milenkovič 6. na 400 mešano Nataša Kejžar 7. na 100 mešano in 15. na 50 prsno Alenka Kejžar 10. na 200 mešano, 12. na 100 mešano in 18. na 50 hrbtno Urša Slapšak 13. na 50 hrbtno, 14. na 50 delfin in 19. na 50 prosto Slika: Ekipa 2000 Stojijo: Ciril Globočnik, Marko Milenkovič, Andrej Pirc, Sandi Savnik Sedijo: Ines Medič, Tanja Blatnik, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Anja Soršak, Jana Vouk, Mario Ivankovič, Sašo Stošič, Saša Piškur, Matija Cesar, Branka Pirc, Kaja Terlikar, Grega Piškur Vir: arhiv PK Radovljica 108 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Urša Slapšak in Nataša Kejžar 7, Marko Milenkovič 5, Alenka Kejžar 3, Tanja Blatnik 2, Tamara Sambrailo 1, štafete 5 - srebrne medalje: Tanja Blatnik in Marko Milenkovič 4, Alenka Kejžar 3, Nataša Kejžar, Andrej Pirc, Tilen Pogačar in Urša Slapšak po 1 - bronaste medalje: Tanja Blatnik 3, Nataša Kejžar, Marko Milenkovič in Andrej Pirc 2, Jan Jenko in Urša Slapšak po 1, štafeti 2 - mladinsko: - zlate medalje: Sašo Piškur 2, Tina Cesar 1, štafete 3 - kadetsko: - zlate medalje: Tamara Sambrailo 11, štafeta 1 - dečki in deklice: - zlate medalje: Anja Klinar 14, Matej Globočnik, Sara Isakovič 3, Jasna Ovsenik in Nejc Pogačnik 2, Petra Klemenc 1, štafete 4 - mlajši dečki in deklice: - zlate medalje: Gal Isaković 11, Nina Cesar 7, Monika Močnik 3, štafete 8 Slika: Zimsko prvenstvo Slovenije Celje 2000 Zadaj: Miha Potočnik, Ciril Globočnik, Urška Potočnik, Branka Pirc, Tanja Blatnik, Andrej Pirc, Sandi Savnik, Matija Cesar Spredaj: Jan Jenko, Marko Milenkovič, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Tilen Pogačar, Matjaž Ančik, Tamara Sambrailo, Ines Medič, Anja Soršak Vir: arhiv PK Radovljica 109 2001 MEDNARODNA TEKMOVANJA Evropsko prvenstvo Antwerpen 2001 - 25 m bazen - srebrna medalja: Alenka Kejžar na 100 mešano, - bronasti medalji: Alenka Kejžar na 200 in 400 mešano Urša Slapšak 11. na 50 hrbtno in 50 delfin, Tamara Sambrailo 11. na 50 prsno, 16. na 200 prsno in 18. na 50 prosto Slika: Antwerpen 2001 Tamara Sambrailo, Urška Slapšak, Alenka Kejžar in Anja Čarman Vir: arhiv PK Radovljica Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 50 m bazen Urša Slapšak 9. na 50 delfin, 22. na 50 prosto in 26. na 50 hrbtno Marko Milenkovič 16. na 400 mešano in 20. na 200 mešano Alenka Kejžar 19. na 200 hrbtno in 200 mešano, 23. na 100 hrbtno in 24. na 50 hrbtno Slika: Urša Slapšak svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 Vir: arhiv PK Radovljica 110 Sredozemske igre Tunis 2001 Tamara Sambrailo 4. na 100 prsno in 12. na 50 prosto Urša Slapšak 4. na 50 prosto Anja Klinar 5. na 200 prsno in 6. na 200 mešano Slika: Sredozemske igre Tunis 2001 Ciril Globočnik, Miha Potočnik, Urška Slapšak, Tamara Sambrailo, Anja Klinar Vir: arhiv PK Radovljica Mladinsko evropsko prvenstvo Malta 2001 - srebrna medalja: Tamara Sambrailo na 50 prsno - bronasta medalja: Tamara Sambrailo na 100 prsno Evropski olimpijski dnevi mladih Murcia 2001 - zlata kolajna: Anja Klinar na 200 mešano, - srebrni medalji: Anja Klinar na 200 prsno in 400 mešano Lavra Babič 5. na 400 prosto, 10. na 200 prosto in 17. na 100 prosto Anja Klinar 5. na 100 prsno Alenka Palovšnik 13. na 800 prosto in 19. na 200 hrbtno Anže Dacar 17. na 400 prosto in 19. na 200 prosto Slika: Pokal Ježek v trajno last 2001 Stojijo: Nina Cesar, Robi Vovk, Miha Potočnik, Urša Jerala, Lavra Babič, Anja Klinar, Nejc Pogačnik, Jasna Ovsenik, Petra Klemenc, Matej Globočnik Čepijo: Aleš Rebec, Luka Turk, Anže Pretnar, Maja Cesar, Monika Močnik, Petja Zorec, Jure Košak Vir: arhiv PK Radovljica 111 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Urša Slapšak 6, Marko Milenkovič in Tamara Sambrailo 2, Alenka Kejžar 1, štafete 3 - srebrne medalje: Urša Slapšak 4, Marko Milenkovič 3, Alenka Kejžar in Anja Klinar po 1 - bronaste medalje: Alenka Kejžar, Saša Piškur in Urša Slapšak in štafeta po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Tamara Sambrailo 6, štafeta 1 - kadetsko: - zlate medalje: Lavra Babič 10, Anja Klinar 9, Sara Isaković in Anže Dacar 4, Alenka Palovšnik 3, Matej Globočnik 2, Žan Stošič in Luka Turk 1, štafete 7 - dečki in deklice: - zlate medalje: Nejc Pogačnik 13, Maja Cesar, Nina Cesar in Monika Močnik 1, štafete 3 - mlajši dečki: - zlate medalje: Robi Žbogar 16, Robi Vovk 7, štafete 4 Slika: Maribor 2001 Stojijo: Jure Košak, Matej Štiherle, Gašper Hrovat, Denis Erlah, Žiga Vovk, Gal Isaković, Nejc Pogačnik, Denis Medič, Aleš Rebec Čepijo: Anže Pretnar, Urša Jerala, Monika Močnik, Nina Cesar, Ajda Terlikar, Maja Cesar Vir: arhiv PK Radovljica 112 2002 MEDNARODNA TEKMOVANJA Svetovno prvenstvo Moskva 2002 - 25 m bazen - srebrna medalja: Alenka Kejžar na 400 mešano Alenka Kejžar 4. na 100 in 200 mešano Anja Klinar 12. na 200 prsno Tamara Sambrailo 14. na 100 in 200 prsno ter 18. na 50 prsno Marko Milenkovič 18. na 400 mešano, 32. na 200 hrbtno in 34. na 200 mešano Urša Slapšak 18. na 50 delfin, 23. na 50 prosto in 29. na 50 hrbtno Slika: Alenka Kejžar, srebrna medalja na 400 mešano na svetovnem prvenstvu v Moskvi 2002 Vir: arhiv PK Radovljica Evropsko prvenstvo Berlin 2002 - 50 m bazen - bronasta medalja: Alenka Kejžar na 200 mešano Alenka Kejžar 7. na 200 hrbtno in 16. na 50 hrbtno Marko Milenkovič 10. na 400 mešano in 22. na 200 mešano Tamara Sambrailo 14. na 100 prsno in 15. na 50 prsno Evropsko prvenstvo Riesa 2002 - 25 m bazen - srebrna medalja: Alenka Kejžar 200 mešano, - bronasta medalja: Alenka Kejžar 100 mešano Alenka Kejžar 4. na 400 mešano Tamara Sambrailo 5. na 100 prsno, 17. na 50 in 200 prsno Svetovni pokal Imperia 2002 Anja Klinar 4. na 400 mešano, 5. na 200 mešano in 6. na 200 prsno 113 Slika: Igre Alpe Adria Koper 2002 Stojijo: Nejc Pogačnik, Matej Globočnik, Anže Dacar, Miha Potočnik Čepijo: Sara Isaković, Anja Klinar, Lavra Babič, Jasna Ovsenik Vir: arhiv PK Radovljica Mladinsko evropsko prvenstvo Linz 2002 114 - srebrna medalja: Tamara Sambrailo na 50 prsno Lavra Babič 12. na 200 prosto, 15. na 400 prosto, 16. na 800 prosto in 21. na 100 prosto Slika: Tamara Sambrailo srebrna medalja na evropskem mladinskem prvenstvu v Linzu 2002 Vir: arhiv PK Radovljica PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Anja Klinar 11, Tamara Sambrailo in Urša Slapšak po 3, Sara Isaković in Alenka Kejžar po 2, Marko Milenkovič 1, štafete 6 - srebrne medalje: Sara Isaković in Anja Klinar po 2, Alenka Kejžar in Marko Milenkovič po 1 - bronaste medalje: Lavra Babič 8, Anja Klinar 3, Tamara Sambrailo 2, Nejc Pogačnik 1 - mladinsko: - zlate medalje: Lavra Babič 10, Tamara Sambrailo 6, štafete 5 - kadetsko: - zlate medalje: Anja Klinar 16, Sara Isaković 13, Nejc Pogačnik 3, Matej Globočnik in Jasna Ovsenik po 2, Luka Turk 1, štafete 7 - deklice: - zlate medalje: Monika Močnik 13, Nina Cesar 3, Maja Cesar in štafeti po 2 - mlajše deklice: - zlate medalje: Majna Jazbec 3 2003 MEDNARODNA TEKMOVANJA Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 50 m bazen Alenka Kejžar 11. na 200 hrbtno in 12. na 200 mešano Evropsko prvenstvo Dublin 2003 - 25m bazen - zlata medalja: Alenka Kejžar na 200 mešano - srebrna medalja: Alenka Kejžar na 100 mešano Anja Klinar 4. na 400 mešano in 6. na 200 mešano Alenka Kejžar 5. na 200 hrbtno Tamara Sambrailo 14. na 50 prsno in 15. na 200 prsno Marko Milenkovič 16. na 400 mešano Mladinsko evropsko prvenstvo Glasgow 2003 - zlati medalji: Anja Klinar na 200 in 400 mešano Sara Isaković 4. na 100 prosto Anja Klinar 5. v štafeti 4x200 prosto Lavra Babič 5. v štafeti 4x200 prosto Jasna Ovsenik 5. v štafeti 4x200 prosto Slika: Anja Klinar zlata medalja na 200 mešano na mladinskem evropskem prvenstvu v Glasgowu 2003 Vir: arhiv PK Radovljica 115 Mladinsko evropsko prvenstvo Sevilla 2003 - daljinsko plavanje Nika Kozamernik 11. na 5 km Olimpijski festival evropske mladine Pariz 2003 Nejc Pogačnik 8. na 400 prosto PRVENSTVO SLOVENIJE (ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Anja Klinar 7, Tamara Sambrailo 2, Sara Isaković in Lavra Babič po 1, štafete 3 - srebrne medalje: Sara Isaković 6, Lavra Babič in Anja Klinar po 2, Nika Kozamernik, Marko Milenkovič in Tamara Sambrailo po 1 - bronaste medalje: Lavra Babič, Anže Dacar, Matej Globočnik, Marko Milenkovič, Nejc Pogačnik in Tamara Sambrailo po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Anja Klinar 9, Sara Isaković 5, Lavra Babič 3, Anže Dacar 1, štafete 4 - kadetsko: - zlate medalje: Nejc Pogačnik 5, Monika Močnik 1 - dečki: - zlate medalje: Robi Žbogar 6, Robi Vovk 3 - mlajši dečki in deklice: - zlate medalje: Saša Džever in Tadej Fermišek po 1 2004 MEDNARODNA TEKMOVANJA Olimpijske igre Atene 2004 Anja Klinar 13. na 400 mešano in 16. v štafeti 4x200 prosto Sara Isaković 16. v štafeti 4x200 prosto in 18. na 200 prosto Lavra Babič 16. v štafeti 4x200 prosto Alenka Kejžar 18. na 200 mešano in 200 prsno 116 Slika: Olimpijske igre Atene 2004 Ciril Globočnik, Sara Isaković, Anja Klinar, Alenka Kejžar, Lavra Babič, Miha Potočnik Vir: arhiv PK Radovljica Evropsko prvenstvo Madrid 2004 Slika: Evropsko prvenstvo Madrid 2004 Vir: arhiv PK Radovljica - 50 m bazen - srebrna medalja: Alenka Kejžar na 200 prsno - bronaste medalje: Anja Klinar na 400 mešano Anja Klinar 6. v štafeti 4x200 prosto Sara Isaković 6. v štafeti 4x200 m prosto Lavra Babič 6. v štafeti 4x200 m prosto Tamara Sambrailo 9. na 10 prsno in 10. na 50 prsno Slika: Srebrna Alenka Kejžar in bronasta Anja Klinar na evropskem prvenstvu v Madrid 2004 Vir: arhiv PK Radovljica 117 Mladinsko evropsko prvenstvo Lizbona 2004 - zlate medalje: Sara Isaković 100 in 200 prosto Anja Klinar na 200 mešano - srebrna medalja: Anja Klinar na 400 mešano Anja Klinar 4. v štafeti 4x200 prosto Sara Isaković 4. v štafeti 4x200 prosto Jasna Ovsenik 4. v štafeti 4x200 prosto Luka Turk 7. na 400 prosto Nejc Pogačnik 14. na 400 mešano Slika: Zlati Sara Isaković in Anja Klinar na evropskem mladinskem prvenstvu v Lizboni 2004 Vir: arhiv PK Radovljica Mladinsko evropsko prvenstvo St. Affriqe 2004 - daljinsko plavanje Nika Kozamernik 12. na 5 km Svetovno prvenstvo Indianapolis 2004 - 25m bazen Tamara Sambrailo 14. na 100 prsno Svetovno prvenstvo Abu Dhabi 2004 - daljinsko plavanje Nika Kozamernik 13. na 25 km in 16. na 5 km Evropsko prvenstvo Dunaj 2004 - 25m bazen Anja Klinar 4. na 200 mešano in 6. na 400 mešano Sara Isaković 5. na 200 prosto, 8. na 400 prosto Tamara Sambrailo 9. na 50 prsno Lavra Babič 12. na 800 prosto 118 SEZONA 2003 – 2004 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Anja Klinar 12, Sara Isaković 8, Tamara Sambrailo 6, Lavra Babič, Alenka Kejžar, Marko Milenkovič po 1, štafete 6 - srebrne medalje: Sara Isaković 6, Tamara Sambrailo, Lavra Babič po 2, Anja Klinar, Marko Milenkovič, Nejc Pogačnik po 1 - bronaste medalje: Lavra Babič 5, Luka Turk 2, Anže Dacar, Nejc Pogačnik, Tamara Sambrailo in štafeta po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Anja Klinar 12, Sara Isaković 10, Lavra Babič 3, Luka Turk 2, Anže Dacar 1, štafete 6 - kadetsko: - zlate medalje: Monika Močnik 6, Nejc Pogačnik 2, Maja Cesar 1, štafeti 2 - dečki in deklice: - zlate medalje: Robi Žbogar 5, Robi Vovk 2, Majna Jazbec 1 2005 MEDNARODNA TEKMOVANJA Sredozemske igre Almeria 2005 - zlata medalja: Anja Klinar na 200 mešano Slika: Zlata in srebrna Anja Klinar (desno) in dvakrat srebrna Sara Isaković, sredozemske igre Almeria 2005 Vir: arhiv PK Radovljica 119 - srebrna medalja: Sara Isaković na 200 in 400 prosto Anja Klinar na 400 mešano Sara Isaković 4. na 100 prosto Monika Močnik 5. na 1500 prosto in 6. na 800 prosto, Jasna Ovsenik 5. na 4x200 prosto Tamara Sambrailo 5. na 4x100 mešano in 6. na 50 prsno Luka Turk 7. na 400 in 800 prosto Slika: Sredozemske igre Almeria 2005 Z leve: Jasna Ovsenik, Sara Isaković, Monika Močnik, Anja Klinar, Luka Turk in Tamara Sambrailo Vir: arhiv PK Radovljica Svetovno prvenstvo Montreal 2005 Sara Isaković 5. na 200 prosto Anja Klinar 11. na 200 in 400 mešano Jasna Ovsenik 14. v štafeti 4x200 prosto Luka Turk 17. na 1500 prosto Tamara Sambrailo 28. na 200 prsno Slika: Svetovno prvenstvo Motreal 2005 Z leve: Sara Isaković, Tamara Sambrailo, Luka Turk, Anja Klinar in Jasna Ovsenik Vir: arhiv PK Radovljica 120 Mladinsko evropsko prvenstvo Budimpešta 2005 Monika Močnik 9. v štafeti 4x200 prosto in 11. na 800 m prosto Teja Zupan 9. v štafeti 4x200 prosto Maja Cesar 9. v štafeti 4x200 prosto Evropski olimpijski dnevi mladih Lignano 2005 Robi Žbogar 11. na 100 prosto, 14. na 100 prsno in 15. na 100 delfin Robi Vovk 14. na 100 prsno Evropsko prvenstvo Trst 2005 - 25m bazen Sara Isaković 8. na 200 prosto Tamara Sambrailo 14. na 50 prsno Luka Turk 17. na 400 prosto Slika: Miha Potočnik in Ciril Globočnik Vir: arhiv Miha Potočnik SEZONA 2004 – 2005 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Sara Isaković 17, Anja Klinar 8, Tamara Sambrailo in Luka Turk po 2, Lavra Babič Alenka Kejžar po 1, štafete 6, - srebrne medalje: Lavra Babič 5, Anja Klinar in Luka Turk po 4, Alenka Kejžar 2, Nika Kozamernik, Jasna Ovsenik, Tamara Sambrailo, Monika Močnik in štafeta po 1 - bronaste medalje: Lavra Babič 3, Jasna Ovsenik 2, Nika Kozamernik, Monika Močnik, Nejc Pogačnik, Anže Dacar, Gal Isakovič in štafeta po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Sara Isaković 7, Nejc Pogačnik, Anja Klinar, Luka Turk po 3, Gal Isaković 2, Jasna Ovsenik, Monika Močnik, Teja Zupan po 1, štafete 4 121 - kadetsko: - zlate medalje: Monika Močnik 5, Robi Žbogar 4, Robi Vovk 2, Nina Cesar in Gal Isaković po 1, štafete 4 - deklice: - zlate medalje: Majna Jazbec 1 - mlajše deklice: - zlate medalje: Martin Slivnik 1 2006 MEDNARODNA TEKMOVANJA Evropsko prvenstvo Budimpešta 2006 - 50m bazen Luka Turk 7. na 1500 prosto Sara Isaković 8. na 200 prosto in 13. na 400 prosto Anja Klinar 15. na 200 mešano in 16. na 400 mešano Monika Močnik 17. na 800 prosto Luka Turk 19. na 400 prosto Tamara Sambrailo 21. mesto 200 prsno - daljinsko plavanje Nika Kozamernik 19. na 5 km Evropsko prvenstvo Helsinki 2006 - 25m bazen Anja Klinar 7. na 400 mešano Monika Močnik 15. na 800 prosto Luka Turk 18. na 50 prosto Tamara Sambrailo 23. na 200 prsno Mladinsko svetovno prvenstvo Rio de Janeiro 2006 Monika Močnik 5. na 800 prosto in 6. na 1500 prosto Robi Vovk 5. na 50 prsno in 11. na 100 prsno Maja Cesar 11. v štafeti 4x200 prosto in 13. na 1500 prosto Teja Zupan 11. v štafeti 4x200 prosto Mladinsko evropsko prvenstvo Palma de Mallorca 2006 - bronasta medalja: Monika Močnik na 800 prosto Monika Močnik 14. na 400 prosto Teja Zupan 10. na 800 prosto Maja Cesar 13. na 400 prosto Gal Isaković 22. na 200 hrbtno Nina Cesar 29. na 100 prosto Slika: Monika Močnik bronasta medalja na evropskem mladinskem prvenstvu v Palma de Mallorca 2006 Vir: arhiv PK Radovljica 122 Svetovno prvenstvo Neapelj 2006 - daljinsko plavanje Nika Kozamernik 9. na 25 km in 13. na 5 km SEZONA 2005 - 2006 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Sara Isaković 15, Monika Močnik 6, Luka Turk 5, Anja Klinar, Tamara Sambrailo, Lavra Babič po 2, štafete 8 - srebrne medalje: Lavra Babič, Gal Isaković po 2, Jasna Ovsenik, Luka Turk in Robi Žbogar po 1, štafeta 2 - bronaste medalje: Maja Cesar 5, Nina Cesar, Anže Dacar 3, Monika Močnik, Robi Žbogar po 2, Jasna Ovsenik, Tamara Sambrailo, Gal Isaković po 1, štafeti 2 - mladinsko: - zlate medalje: Monika Močnik 7, Gal Isaković 5, Robi Žbogar 3, Denis Medič, Nina Cesar, Maja Cesar po 1, štafete 9 - kadetsko: - zlate medalje: Robi Žbogar 4, Robi Vovk 3, štafeta 1 2007 MEDNARODNA TEKMOVANJA Svetovno prvenstvo Melbourne 2007 - 50m bazen Sara Isaković 7. na 200 delfin Luka Turk 11. na 800 prosto in 12. na 1500 prosto Anja Klinar 13. na 400 mešano Monika Močnik 16. na 1500 prosto - daljinsko plavanje Nika Kozamernik 9. na 5 km Mladinsko evropsko prvenstvo Milano 2007 - daljinsko plavanje - srebrna medalja: Teja Zupan na 5 km Maja Cesar 10. na 5 km Monika Močnik 24. na 5 km Univerziada Bangkok 2007 - srebrna medalja: Sara Isaković na 200 prosto - bronasta medalja: Sara Isaković na 200 delfin Nika Kozamernik 11. na 1500 prosto Luka Turk 20. na 400 prosto 123 Slika: Sara Isaković, srebrna in bronasta medalja na univerziadi v Bangkoku 2007 Vir: arhiv PK Radovljica Mladinsko evropsko prvenstvo Antwerpen 2007 Neja Škufca 10. na 1500 prosto Robi Vovk 12. na 50 prsno Robi Žbogar 31. na 200 prosto Evropsko prvenstvo Debrecne 2007 - 25m bazen Nina Cesar 15. na 800 prosto in 27. na 400 prosto SEZONA 2006 - 2007 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Anja Klinar 12, Sara Isaković 10, Luka Turk 8, Tamara Sambrailo 3, Monika Močnik Teja Zupan in Robi Žbogar po 1, štafete 9 - srebrne medalje: Monika Močnik, Robi Žbogar, Maja Cesar, Anja Klinar po 2, Teja Zupan, Anže Dacar, Sara Isakovič po 1, štafeta 2 - bronaste medalje: Maja Cesar 4, Nina Cesar, Anže Dacar in Nika Kozamernik po 3, Gal Isaković 2, Jasna Ovsenik, Denis Erlah, Monika Močnik, Luka Turk, Robi Žbogar po 1, štafeta 2 - mladinsko: - zlate medalje: Robi Žbogar 10, štafete 5, Gal Isaković 3, Teja Zupan, Nina Cesar in Robi Vovk po 2, Maja Cesar in Neja Škufca po 1 124 2008 MEDNARODNA TEKMOVANJA Slika: Olimpijske igre Peking 2008 Vir: foto Aleš Fevžer Olimpijske igre Peking 2008 - srebrna medalja: Sara Isaković na 200 prosto Teja Zupan 10. na 10 km Anja Klinar 16. na 400 mešano in 25. na 200 mešano 125 Slika: Sara Isaković, srebrna medalja in trener Miha Potočnik, Olimpijske igre Peking 2008 Vir: arhiv Miha Potočnik Slika: Sara Isaković srebrna medalja na 200 prosto na olimpijskih igrah v Pekingu 2008 126 Vir. arhiv PK Radovljica Slika: Teja Zupan olimpijske igre Peking 2008 Vir: arhiv PK Radovljica Slika: Luka Turk olimpijske igre Peking 2008 Vir: foto Aleš Fevžer 127 Slika: Anja Klinar na olimpijskih igrah Peking 2008 Vir: foto Aleš Fevžer Evropsko prvenstvo Eindhoven 2008 - 50m bazen - zlata medalja: Sara Isaković na 200 prosto Sara Isaković 8. na 100 prosto in 100 m delfin Anja Klinar 6. na 400 mešano in 12. na 200 mešano Teja Zupan 8. na 1500 prosto in 15. na 800 prosto Luka Luka 10. na 800 prosto in 11. na 400 prosto Mladinsko evropsko prvenstvo Beograd 2008 - bronasta medalja: Neja Škufca na 1500 prosto Neja Škufca 6. na 800 prosto Evropsko prvenstvo Dubrovnik 2008 - daljinsko plavanje Teja Zupan 7. na 5 km in 10. na 10 km Nika Kozamernik 23. na 10 km Slika: Neja Škufca bronasta medalja na 1500 prosto na mladinskem evropskem prvenstvu Beograd 2008 Vir: arhiv PK Radovljica 128 Evropsko prvenstvo Reka 2008 - 25 m bazen Nina Cesar 10. na 800 prosto in 18. na 400 prosto Teja Zupan 24. na 400 prosto Neja Škufca 31. na 400 prosto Svetovno prvenstvo Sevilla 2008 - daljinsko plavanje Teja Zupan 6. na 5 km Nika Kozamernik 23. na 5 km Mladinsko evropsko prvenstvo Sette 2008 - daljinsko plavanje - srebrna medalja: Teja Zupan na 5 km Maja Cesar 4. na 5 km in 9. na 10 km Slika: Teja Zupan srebrna medalja v daljinskem plavanju na 5 km na evropsko mladinsko prvenstvo v Setteju 2008 Vir: arhiv PK Radovljica SEZONA 2007 - 2008 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Sara Isaković 13, Luka Turk 7, Robi Žbogar 5, Anja Klinar 4, Nina Cesar in Nika Kozamernik po 3, Monika Močnik 2, Teja Zupan 1, štafete 7 - srebrne medalje: Robi Žbogar 4, Maja Cesar in Nina Cesar po 3, Anže Dacar 2, Sara Isaković, Anja Klinar, Teja Zupan in Monika Močnik po 1, štafeta 3 - bronaste medalje: Nina Cesar 3, Anže Dacar, Anja Klinar, Monika Močnik in Robi Vovk po 2, Teja Zupan, Robi Žbogar in štafeta po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Robi Žbogar 5, Robi Vovk 3, Neja Škufca 2, štafete 1 - deklice: - zlate medalje: Špela Perša 1 - mlajše deklice: - zlate medalje: Mina Kašca 5, štafeta 2, Kristjan Dragovan Širnik DRŽAVNO PRVENSTVO ZA INVALIDE - zlata medalja: Darko Đurić 1 129 2009 MEDNARODNA TEKMOVANJA Mladinsko evropsko prvenstvo Poreč 2009 - daljinsko plavanje Neja Škufca 5. na 5 km Svetovno prvenstvo Rim 2009 - 50m bazen Sara Isaković 13. na 200 prosto Anja Klinar 14. na 400 mešano in v štafeti 4x200 prosto Robi Žbogar 18. v štafeti 4x100 mešano Teja Zupan 24. na 1500 prosto Vojaško svetovno prvenstvo Montreal 2009 - zlati medalji: Anja Klinar na 200 prsno Luka Turk na 400 prosto - srebrne medalje: Anja Klinar na 200 in 400 prosto ter 200 delfin in 200 mešano - bronasti medalji: Anja Klinar na 100 delfin Luka Turk na 1500 prosto Evropsko prvenstvo (Carigrad 2009) - 25 m bazen Nina Cesar 5. na 800 prosto Anja Klinar 6. na 400 mešano Robi Žbogar 10. v štafeti 4x50 mešano, 35. na 200 prosto Neja Škufca 21. na 400 prosto Robi Vovk 41. na 50 prsno Sredozemske igre (Pescara 2009) 130 - zlata medalja: Anja Klinar na 400 mešano - srebrna medalja: Nina Cesar na 800 prosto - bronasta medalja: Anja Klinar na 200 mešano Robi Žbogar 4. v štafeti 4x100 mešano in 7. na 100 in 200 hrbtno Nina Cesar 6. na 400 prosto Slika: Anja Klinar, Sredozemske igre Pescara 2009 Vir: arhiv PK Radovljica Slika: Nina Cesar, Sredozemske igre Pescara 2009 Vir: arhiv PK Radovljica SEZONA 2008 - 2009 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Anja Klinar 10, Luka Turk 8, Sara Isaković 7, Zupan Teja 5, Robi Žbogar 4, Nina Cesar 2, Robi Vovk 1, štafeta 6 - srebrne medalje: Robi Vovk, Zupan Teja, Cesar Maja in Luka Turk po 2, Anja Klinar, Monika Močnik in Robi Žbogar po 1, štafete 3 - bronaste medalje: Pogačar Juš, Monika Močnik in Nina Cesar po 2, Anja Klinar, Špela Škufca, Teja Zupan, Robi Žbogar in štafeta po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Tjaš Štihovič 2, Neja Škufca 1 - kadetsko: - zlate medalje: Martin Slivnik 2, Gaber Surjan 1 - deklice: - zlate medalje: Gaja Kristan 3, Špela Perša 2 - mlajše deklice: - zlate medalje: Mina Kašca 3, Kristjan Dragovan Širnik, Žan Pogačar in štafeta po 1 131 2010 MEDNARODNA TEKMOVANJA Svetovno prvenstvo Dubai 2010 - 25m bazen Nina Cesar 11. na 800 prosto Robi Žbogar 17. na 200 delfin Evropsko prvenstvo Eindhoven 2010 - 25m bazen - srebrna medalja: Anja Klinar na 400 mešano Robi Žbogar 5. na 200 delfin Nina Cesar 6. na 800 prosto Vojaško svetovno prvenstvo Warendorf 2010 - zlati medalji: Anja Klinar na 200 mešano in 400 prosto Evropsko prvenstvo Budimpešta 2010 - 50m bazen Anja Klinar 4. na 400 mešano Sara Isaković 9. na 100 delfin - daljinsko plavanje Teja Zupan 10. na 5 km in 21. na 10 km Mladinsko evropsko prvenstvo Hoorn 2010 - daljinsko plavanje Neja Škufca 11. na 5 km Svetovno prvenstvo Roberval 2010 - daljinsko plavanje Teja Zupan 8. na 5 km Svetovno prvenstvo v plavanju za invalide Eindhoven 2010 Darko Đurić 7. na 100 in 200 prosto SEZONA 2009 - 2010 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Robi Žbogar 12, Nina Cesar 6, Luka Turk in Robi Vovk po 2, Teja Zupan in Neja Škufca po 1, štafete 9 - srebrne medalje: Anja Klinar in Nina Cesar po 2, Juš Pogačar , Monika Močnik, Tjaš Štihovič, Robi Vovk in štafeta po 1 132 - bronaste medalje: Neja Škufca, Robi Vovk in Maja Cesar po 3, Juš Pogačar, Anja Klinar in Teja Zupan po 1 - mladinsko: - zlata medalja: Neja Škufca 1 - kadetsko: - zlate medalje: Špela Perše 3, Tjaša Pintar 1 - deklice: - zlate medalje: Žan Pogačar 5, Mina Kašca 3, Tjaša Pintar 2, štafeta 3 - mlajše deklice: - zlate medalje: Gaja Kristan 3 2011 MEDNARODNA TEKMOVANJA Svetovno prvenstvo Šanghaj 2011 Evropsko prvenstvo v plavanju za invalide Berlin 2011 - 50 m bazen Anja Klinar 12. na 400 mešano Sara Isaković 15. na 200 prosto Robi Žbogar 15. v štafeti 4x100 prosto Maja Cesar 24. na 1500 prosto, - daljinsko plavanje Teja Zupan 14. na 10 km in 15. na 5 km - srebrna medalja: Darko Đurić na 50 delfin Evropsko prvenstvo Debrecen 2011 - 50 m bazen Anja Klinar 5. na 400 mešano Sara Isaković 5. na 200 prosto Robi Žbogar 14. na 200 delfin Evropsko prvenstvo Szczecin 2011 - 25m bazen Robi Žbogar 8. na 200 delfin in 10. na 100 delfin Anja Klinar 11. na 200 delfin in 14. na 400 m mešano Mladinsko svetovno prvenstvo Beograd 2011 Špela Perše 11. na 1500 prosto Mladinsko evropsko prvenstvo Beograd 2011 Špela Perše 7. v štafeti 4x200 prosto, 8. na 1500 prosto in 11. na 800 prosto Slika: Darko Đurić srebrna medalja na evropskem prvenstvu v Berlinu 2011 Vir: arhiv PK Radovljica 133 Olimpijski festival evropske mladine Trabzon 2011 - srebrna medalja: Tjaša Pintar na 200 mešano - bronasta medalja: Tjaša Pintar na 100 prsno in 4x100 prosto Tjaša Pintar 4. na 400 mešano, 6. v štafeti 4x100 mešano Slika: Tjaša Pintar srebrna in bronasta na Olimpijskem festivalu evropske mladine Trabzon 2011 Vir: arhiv PK Radovljica Slika: Osvojene medalje Tjaše Pintar Vir: osebni arhiv Tjaša Pintar 134 SEZONA 2010 - 2011 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Robi Žbogar 12, Anja Klinar 7, Sara Isaković in Teja Zupan po 3, Nina Cesar in štafeta po 2 - srebrne medalje: Anja Klinar 4, Robi Žbogar 3, Sara Isaković, Robi Vovk, Teja Zupan in Nina Cesar po 1, štafete 3 - bronaste medalje: Anja Klinar in Nina Cesar po 2, Perše Špela, Neja Škufca, Tjaš Štihovič in Robi Vovk po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Martin Slivnik in Neja Škufca po 1 - kadetsko: - zlate medalje: Tjašac Pintar 8, Žan Pogačar in Špela Perše po 3 - deklice: - zlate medalje: Gaja Kristan 5 in Žan Pogačar po 5, Kristjan Dragovan Širnik 1, štafete 3 - mlajše deklice: - zlate medalje: Rok Tomaš 1 2012 MEDNARODNA TEKMOVANJA Evropsko prvenstvo Debrecen 2012 - 50 m bazen - bronasta medalja: Anja Klinar in Sara Isaković na 4x200 prosto Anja Klinar 5. na 400 mešano Sara Isaković 5. na 200 prosto Robi Žbogar 14. na 200 delfin Slika: Sara Isaković (leva) in Anja Klinar (desna) bronasti medalji na 4x200 prosto na evropskem prvenstvu Debrecen 2012 Vir: foto Reuters 135 Svetovno prvenstvo masters v plavanju Riccione 2012 - zlata kolajna: Rado Hočevar na 200 prosto - srebrna medalja: Rado Hočevar na 400 in 800 prosto Slika: Rado Hočevar, svetovno prvenstvo masters v plavanju Riccione 2012 Vir: Rado Hočevar Mladinsko evropsko prvenstvo Antwerpen 2012 Špela Perše 7. na 800 prosto in 9. na 1500 prosto Tjaša Pintar 7. na 50 prsno in 8. na 200 mešano Iris Urbančič 15. na 1500 prosto Mladinsko evropsko prvenstvo Koaceli 2012 - daljinsko plavanje Špela Perše 5. na 5 km Olimpijske igre London 2012 Anja Klinar 10. na 400 mešano, 11. na 200 delfin, 14. v štafeti 4x200 prosto Sara Isaković 14. na 200 prosto in v štafeti 4x200 prosto Robi Žbogar 24. na 200 delfin Slika: Robi Žbogar olimpijske igre London 2012 Vir: foto Aleš Fevžer 136 Slika: Anja Klinar olimpijske igre London 2012 Slika: Sara Isaković olimpijske igre London 2012 Vir: foto Aleš Fevžer Vir: foto Aleš Fevžer Paraolimpijske igre London 2012 Darko Đurić 4. na 50 delfin in svetovni rekord na 50 delfin Slika: Darko Đurić paraolimpijske igre London 2012 Vir: foto Reuters 137 Svetovno prvenstvo Carigrad 2012 - 25m bazen Robi Žbogar 9. na 200 delfin in 15. na 100 mešano Slika: Robi Žbogar, Svetovno prvenstvo Carigrad 2012 Vir: arhiv PK Radovljica SEZONA 2011 - 2012 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Robi Žbogar 11, Sara Isaković 5, Anja Klinar 5, Špela Perše, Maja Cesar in Teja Zupan po 2, Žan Pogačar in Teja Zupan po 1, štafete 3 - srebrne medalje: Tjaša Pintar 3, Robi Žbogar 2, Maja Cesar, Nina Cesar, Sara Isaković in Teja Zupan po 1, štafeti 2 - bronaste medalje: Maja Cesar, Špela Perše, Tjaša Pintar, Teja Zupan, Nina Cesar, Rok Tomaš in štafeta po 1 - mladinsko: - zlate medalje: Tjaša Pintar 6, Špela Perše 1 - kadetsko: - zlate medalje: Žan Pogačar 10, Špela Perše in Tjaša Pintar po 3. Mina Kašča 1, ženske štafete 3 - deklice: - zlata medalja: Rok Tomaš 1 138 Slika: Žan Pogačar kadetski državni rekord v 25 metrskem bazenu, 200 delfin, Zagreb 2012 Vir: Aleš Rebec SEZONA 2012/13 PRVENSTVI SLOVENIJE (LETNO IN ZIMSKO) - člansko: - zlate medalje: Robi Žbogar 8, Anja Klinar in Sara Isaković po 5, Žan Pogačar 1 in štafete 2 - srebrne medalje: Tjaša Pintar 5, Robi Žbogar 2, Maja Cesar, Nina Cesar, Sara Isaković, Žan Pogačar in štafeta po 1 - bronaste medalje: Špela Perše in Žan Pogačar po 2, Robi Žbogar, Tjaša Pintar in štafeta po1 - mladinsko: - zlate medalje: Tjaša Pintar 11, Špela Perše in Iris Urbančič po 1, štafeti 4 - kadetsko: - zlate medalje: Žan Pogačar 9, Gaja Kristan 7, Ajda Teran 3, Mina Mašca 1, štafete 3 - deklice: - zlate medalje: Karin Kristan 3 - mlajše deklice: - zlati medalji: Ema Pšeničnik 2 Slika: Špela Perše na državnem prvenstvu v daljinskem plavanju, Radovljica 2012 Vir: foto Aleš Rebec 139 PLAVALCI, VATERPOLISTI IN SKAKALCI OD ZAČETKA DELOVANJA DO LETA 2013 PLAVALCI IN SKAKALCI V VODO PRED LETOM 1941 Plavalci in in skakalci: Janez Cerar, Stana Dobravec, Jože Ješe, Pavel Ješe, Štefka Novak, Bojan Špicar, Slavko Šušteršič, Igor Triller Plavalci: Rozka Dobravec, Daša Jaklič, Mitja Jaklič, Janez Marinček, Nada Miklavčič, Tončka Mulej, Jože Novak, Krista Novak, Bronka Ostaševski, Mara Perc, Alenka Pernuš, Franci Pernuš, Jože Pernuš, Jelena Robič, Franci Rotar, Srečko Rus, Zvonko Savnik, Jože Štular, Meta Triller, Zora Triller Skakalci v vodo: Julička Burjan, Janko Magušar, Marjan Sadar, Srečko Skrt, Tonček Skrt, Milena Triller Slika: Plavalke PK Obla Gorica 1934 Spredaj (od leve): Daša Jaklič, NN, Stana Dobravec-Božič Druga vrsta: Jelena Robič, Burjan Julička Tretja vrsta: Lada Perc-Martinček, Štefka Novak-Savnik, Rozka Dobravec-Jaklič, Zora Triller Zgoraj: Nada Zarnik, Krista Novak, Bronka Ostaševski, p. d. Šivčeva Vir: arhiv PK Radovljica PLAVALCI V OBDOBJU 1946-1967 V dvaindvajsetih poletjih je bilo v klubu včlanjenih 428 članov. V tem številu smo večinoma aktivni tekmovalci od katerih so mnogi kasneje postali organizatorji, vaditelji in trenerji. Le manjše število je takih, ki niso nikoli aktivno nastopali, ampak so se pridružili klubu kot organizatorji. Od članov, ki jih štejemo kot aktivne tekmovalce, so vsi vsaj po nekajkrat tudi nastopili na kakem tekmovanju. Več 140 kot polovica vseh članov (225) pa jih je nastopila tudi na večjih medklubskih tekmah, kjer so za klub osvajali točke. Čeprav se je sistem točkovanja na raznih tekmah iz leta v leto spreminjal in je bilo posamezno mesto dostikrat različno ocenjeno, dajejo tudi te točke neko določeno sliko. Plavalci in točke osvojene za klub (pri ženskah so dekliški priimki): Boris Gorjanc 805,7 točke, Špela Čebulj 669,5, Lojze Cilenšek 597,9, Varja Jensterle 498,6, Janez Sekovanič 468,9, Boris Ahac 450,8, Dara Mladenovič 440,6, Jože Pikelj 420,0, Jože Smrekar 337,0, Alenka Mulej 325,6, Franci Černe 270,8, Janez Šarec 242,8, Dora Prešeren 238,3, Stanko Artiček 228,8, Marjana Zalokar 228,0, Janja Jaklič 224,8, Boris Žemva 222,1, Miha Fürst 217,3, Janja Kacjan 205,0, Drago Mandeljc 200,7, Aleš Šarec 178,8, Franci Grošelj 176,3, Polona Čebulj 170,5, Alojz Maček 170,0, Franci Selan 166,9, Janko Grilc 161,8, Tomaž Grohar 158,3, Anže Bole 151,0, Peter Bolko 151,0, Cena Magister st. 144,7, Marjana Selan 144,6, Barbka Pikon 144,4, Stojan Horvat 141,3, Studenka Mevlja 137,9, Mojca Avguštin 134,0, Darinka Grošelj 131,5, Jože Sekovanič 128,1, Rudi Pogačnik 126,9, Ljuba Stojilkovič 126,5, Štefka Mevlja 122,5, Lenka Cerar 122,2, Pavle Kristan 120,7, Slavko Trelc 117,9, Metka Trelc 117,3, Janez Zupan 116,4, Jelena Mali 113,5, Aleš Hočevar 105,3, Tatjana Žemva 103,0, Irena Mali 99,5, Milka Prešeren 98,8, Slavica Arh 98,7, Magda Grošelj 97,3, Niko Ravnikar 96,1, Marija Skumavec 94,0, Vesna Dašević 91,9, Janez Kokalj 90,5, Marko Stanonik 81,5, Dušan Mulej 79,9, Živana Simčič 78,3, Boris Jukić 78,2, Jože Slivnik 77,3, Irena Demšar 77,1, Polde Mavec 76,5, Miran Kenda 76,1, Stana Černe 73,5, Magda Zagorc 73,4, Janez Cerar 73,3, Mirko Ravnik 72,6, Nevenka Žerovnik 72,6, Zdenka Pristavec 71,2, Slavica Camlek 70,0, Marko Jensterle 67,0, Darko Prešeren 63,9, Iva Žabkar 62,9, Janez Prešeren 62,0, Martina Pavšič 57,8, Lado Tratnik 55,5, Mirko Birk 54,5, Alenka Meglič 54,5, Andrej Artiček 54,3, Boris Robič in Marinka Šlibar po 54,2, Bojan Razinger in Ljuba Jurkovič po 52,2, Franci Pikelj 51,0, Tomaž Kokalj 48,3, Marjana Kunstelj 48,0, Boris Zrimc 46,7, Vida Horvat 45,2, Milena Mavec 44,0, Tatjana Perc 43,0, Bojan Horvat 38,8, Jože Fürst 37,6, Zoran Bulut 36,8, Irena Erat 36,3, Janez Foršek 35,5, Darinka Mevlja in Lojze Pfajfar po 32,5, Štefka Prešeren 31,8, Marta Vogelnik 31,6, Nna Kristan 31,5, Janez Grilc in Jože Ješe po 31,0, Mirko Kunšič 30,9, Saša Kenda 30,6, Milan Janc in Božidar Krištof po 30,5, Špela Kristan 30,0, Janez Mavec 29,2, Edo Mittoni 28,8, Bojana Šimčič 25,9, Helena Mulej in Olga Mohar po 24,8, Jože Pogačnik 23,7, Branko Kozamernik in Helena Mežek po 23,6, Andrej Vidic 22,5, Berta Senica 22,2, Mitja Jaklič 21,9, Miro Franko 20,6, Meta Smolej 20,0, Peter Žula 19,7, Ivan Butinar 19,5, Ciril Bizjak 19,3, Franci Habjan in Branko Mevlja po 18,0, Vito Rems in Slavko Mali po 17,0, Viki Marolt 16,9, Brezovnik Ljubo 16,7, Ljuba Luznar 16,3, Tugo Marinček 16,0, Blaž Bole 15,9, Jože Furlan 15,3, Metka Koman 15,2, Dušan Jukić 14,8, Liza Sfiligoj 14,4, Stašo Prešeren 13,9, Danica Prešeren 13,5, Stane Valant 13,2, Cveta Mavec 13,0, Savo Zuzič 12,3, Marina Mihelač 12,0, Tatjana Pušnik 11,6, Marjana Bolko 11,5, Jure Legat 11,2, Marija Vidic 11,0, Janez Praprotnik 10,4, Arsen Kuret 10,3, Marija Žumer 10,0, Franci Erjavec in Zinka Šušteršič po 9,0, Tonček Kavar 8,6, Rada Bulut 8,1, Ana Roš, Janez Kozamernik, Brane Tadić, Marija Erman po 8,0, Branko Krištof 7,2, Maruša Hočevar in Marjeta Savnik po 7,0, Olga Kočar 6,6, Brigita Franko 6,5, Franci Hrustelj 6,1, Tone Slivnik, Stanko Perc, Nataša Ješe in Cveto Trelc po 6,0, Pavli Ješe 5,6, Marjan Selan in Vojko Brezovnik po 5,3, Krista Ažman, Jana Rogač, Živa Marinček in Aleš Orel po 5,0, Janez Radelj 4,5, Breda Marinček 4,0, Sandi Stojilković 4,0, Stanko Blas 3,9, Rado Kuhar 3,8, Andrej Jurkovič 3,7, Jože Mikeš, Tomaž Štangl, Miha Zupan, Bosiljka Domitrović, Špela Franc in Špela Legat po 3,5, Jaka Sartori 3,3, Anica Hrovat, Lado Sadar, Staša Perc, Tanja Šušteršič, Sonja Božič, Irena Zorc in Danica Šisler po 3,0, Cvetka Žula 2,7, Marjaž Černe, Tone Remic, Vojko Zupan, Marija Pesjak in Tadej Vidic po 2,5, Mirko Mulej 2,3, Majda Deržaj, Janko Vidic, Slavko Pristov, Miha Vidic, Andrej Sežun in Marjeta Mrak po 2,0, Branko Pretnar 1,7, Nataša Jensterle 1,5, Dinko Černe, Nika Janc, Niko Lapuh, Rudi Finžgar, Marjana Mulej, Marina Srebotnjak, Andrejka Bohinc, Mičo Ješe, Branka Palaversič, Darko Žabkar, Neva Ažman in Anton Dežman po 1,0, Borut Gostič in Joža Jensterle po 0,5. Vir: Miran Kenda Kronika dvaindvajset poletij , Radovljica 1967 141 PLAVALNO OBDOBJU 1967-2013 Plavalci 1967-1989 Renata Ambrožič, Jani Arh, Miha Arnol, Nataša Artiček, Grega Avguštin, Bojana Ažman, Melita Ažman, Janez Baškovč, Pavel Baškovč, Kati Benedik, Marjanca Benedik, Gregor Bertoncelj, Tanja Bertoncelj, Primož Bezjak, Maja Bohinc, Luka Bole, Petra Bole, Marcela Bogataj, Petra Bratuša, Ljubo Bremec, Nevenka Bremec, Ljubo Brezovnik, Peter Brinovec, Vlado Brinovec, Igor Brinšek, Peter Brinšek, Tanja Cilenšek, Tomaž Cilenšek, Mojca Čadež, Samo Čeh, Boris Čermelj, Vesna Dašević, Zdenka Derlink, Matej Dežman, Roman Dežman, Branko Dobar, Dejan Dolenc, Saša Dvoršak, Barbara Eržen, Matej Gašperšič, Barbara Globočnik, Ciril Globočnik, Petra Grahovac, Aleš Gregorc, Klemen Gregorc, Uroš Gričar, Slavko Grilc, Marko Grimani, Jaka Hrastnik, Tina Hrastnik, Aleš Hočevar, Franci Hrustelj, Lado Hrustelj, Zdenka Humerca, Bojana lvnik Bojana, Toni Iskra, Jani Janc, Tomaž Jarc, Mojca Jazbec, Janez Jazbec, Darko Jeglič, Marija Jekovec, Marko Jensterle, Aleš Jereb, Aleš Ježek, Meta Jovan, Mojca Jovan, Primož Jovan, Bogdan Jug, Iztok Jug, Matjaž Kavar, Monika Kavčič, Iztok Kavčič, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Nevenka Kavčič, Branko Kavčič, Roman Kenda, Igor Kolarič, Milan Kopše, Ana Koren, Jure Košak, Alenka Kralj, Borut Kralj, Tina Kralj, Alen Kramar, Sandi Kranjc, Mojca Krmpotič, Rado Kuhar, Teja Kučina, Zora Kukič, Zdenka Lacko, Iztok Lapuh, Jure Legat, Boštjan Lenac, Danica Logar, Ivica Logar, Klemen Logar, Danica Lubur, Ljuba Luznar, Zdenka Maček, Cene Magister ml., Tomaž Mandeljc, Breda Marjanovič, Andrej Markelj, Marko Markelj, Peter Markelj, Primož Markelj, Tadej Markelj, Darko Marolt, Lidija Matjašič, Mojca Matjašič, Martina Mašič, Brane Mavko, Alenka Meglič, Saša Meglič, Anže Melink, Staša Melink, Nataša Mertelj, Ljubo Mijatovič, Klavdija Miko, Robert Metličar, Jože Mlinarič, Zdenka Murn, Mojca Novak, Simona Novak, Boštjan Oblak, Boštjan Odar, Tanja Pajer, Mateja Pangerc, Tadej Petek, Tina Piber, Barbara Pikon, Ivka Pipan, Kristjan Pirc, Veselko Piškur, Rebeka Poček, David Podlipnik, Igor Podobnik, Bojana Pogačar, Jože Pogačnik, Klemen Pogačnik, Lea Pogačnik, Mojca Por, Miha Potočnik, Peter Pranjič, Sabina Pranjič, Anita Praprotnik, Borut Praprotnik, Janez Praprotnik, Urša Praprotnik, Stašo Prešeren, Matej Pretnar; Tatjana Pušnik, Marjan Ravnik, Viktor Ravnikar, Aleš Rebec, Aleš Remec, Jože Remec, Matjaž Remec, Vito Rems, Darja Rijavec, Tomaž Repinc, Petra Resman, Polona Rob, Janez Robič, Saška Robič, Jure Rovanšek, Sead Salkič, Senad Salkič, Boštjan Sekovanič, Nina Sekovanič, Alenka Selčan, Severin Sever, Živana Simčič, Jasna Smajič, Mojca Smodiš, Igor Smolej, Aleš Smrekar, Boris Sodja, Zlatko Sodja, Tanja Soklič, Toni Soklič, Robert Stan, Ksenija Stipanovič, Sandi Stojilković, Sergeja Stušek, Tanja Stušek, Andrej Svetina, Andrej Šafranič, Jure Šiftar, Boštjan Škrab, Viktor Šlibar, Marinka Šlibar, Robert Šmid, Nataša Štefelin, Tamara Štefelin, Zinka Šušteršič, Neva Toman, Blaž Trček, Matija Trček, Metka Trelc, Janez Urevc, Vesna Veskovič, Boštjan Vidmar, Katja Vidmar, Mojca Vidmar, Vesna Vidmar, Veri Vilfan, Gregor Vogelnik, Helena Vogelnik, Miha Vogelnik, Rudi Vogelnik, Matjaž Vovk, Lilijana Vovk, Katarina Zadravec, Matjaž Zadravec, Primož Zadravec, Berta Zormana, Boris Zrimc, Ksenija Zrimc, Marjan Zupan, Toni Zupan, Matej Žbontar, Janja Žlebnik, Cvetka Žula, Peter Žula. Plavalci 1990-1999 Špela Ahčin, Ana Ambrožič, Vili Ambrožiči, Janja Andrejčič, Matjaž Ančik, Kristjan Anderle, Urša Ankerst, Aljoša Armuš, Pia Ažman, Lavra Babič, Rebeka Babič, Luka Babnik, Marko Bahun, Saša Bahun, Jure Berce, Maj Blatnik, Tanja Blatnik, Petra Bole, Petra Bratuša, Maja Cesar, Matija Cesar, Nina Cesar, Tina Cesar, Aljoša Cvetko, Anja Cvetko, Nina Čelesnik, Anže Dacar, Jana Demšar, Luka Demšar, Bogdan Dumka, Klemen Eniko, Peter Fischer, Uroš Forjanič, David Frelih, Matej Frölich–Novkovič, Mojca Čadež, Barbara Globočnik, Matej Globočnik, Grega Gluščič, Gašper Grašič, Katarina Grašič, Peter Grilc, Jure Grobovšek, Jan Horvat, Aljaž Golmajer, Uroš Gričar, Mario Ivankovič, Anže Melink, Boštjan Jagodic, Blaž Jarc, Iztok Javornik, Jan Jenko, Marko Jenko, Nejc Jenko, Alenka Jereb, Tomaž Justin, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Blaž Keše, Urša Klement, Katja Kopač, Nika Kozamernik, Anita Lukančič, Grega Maček, Alen Marič, Martina Mašič, Januš Meglič, Marko Milenkovič, Jernej 142 Mlekuž, Marko Mohorič, Zdenka Murn, Nadja Obrulek, Nejc Omerza, Tomo Odar, Jasna Ovsenik, Katja Ovsenik, Tamara Ovsenik, Alenka Palovšnik, Andrej Pirc, Rebeka Poček, Peter Podlesnik, Samo Podobnik, Bojan Pogačar, Tilen Pogačar, Katarina Pogačnik, Jure Poljšak, Daša Potočnik, Eva Potočnik, Špela Potočnik, Aleš Praprotnik, Domen Praprotnik, Tilen Praprotnik, Anže Pretnar, Sašo Pušenjak, Zmago Rems, Petra Resman, Eva Rogač, Jure Rovanšek, Maja Rozman, Elvis Saluhovič, Tamara Sambrailo, Žiga Savnik, Špela Selan, Nina Sekovanič, Urša Slapšak, Anja Soršak, Sergeja Stušek, Alen Suljič, Andreja Šanko, Robert Šmid, Blaž Šolar, Nejc Šublej, Anja Tolar, Blaž Trček, Luka Turk, Vita Vidic, Katja Vidmar, Grega Vodišek, Andrej Vodišek, Anže Volk, Jana Vouk, Mitja Vouka, Primož Zadravec, Marko Zemljič, Primož Zorec, Dušan Zugwitz, Maja Žnidar, Neja Žnidar. Plavalci 2000-2013 Gašper Ahačič, Bea Avguštin, Lavra Babič, Bor Bajič, Rok Bajič, Žan Baškovč, Peter Bizjak, Kaja Blažič, Deni Blekič, Karolina Bohinec, Renata Bogič, Petra Bohinc, Saška Bohinc, Gabrijela Brčinovič, Tine Bregar, Žiga Bric, Grega Bric, Maja Cesar, Matija Cesar, Nina Cesar, Tina Cesar, Domen Cvenkel, Tilen Cvenkel, Matjaž Černe, Niki Čop, Tini Čop, Marija Čuk, Urban Dacar, Kristjan Dragovan Širnik, Tjaša Dobravc, Mateja Dobravec, Nejc Dolenc, Nina Dolenc, Saša Džever, Denis Erlah, Aljaž Fajfar, Timotej Fajfar, Matej Fermišek, Tadej Fermišek, Barbara Frelih, Ana Geltar, Gašper Globočnik, Urša Gluščič, Maša Gomboc Vita Gomboc, Neža Golmajer Zima, Gašper Grašič, Mia Gregorčič, Ažbe Grošelj, Urban Homan, Domen Hirci, Gašper Horvat, Ajda Hrovat, Gal Isaković, Sara Isaković, Urša Jakše, Majna Jazbec, Tina Jazbec, Aleš Janša, Gregor Janša, David Jazbec, Ines Jelenec, Meta Jerala, Urša Jerala, Tit Jerman, Igor Jurekovič, Mina Kašca, Eva Kalan, Rok Kene, Jan Kene, David Klančar, Petra Klemenc, Sara Klemenčič, Anja Klinar, Juš Kolarič, Maša Kolarič, Kaja Kokelj, Pia Kokelj, Špela Kokelj, Katja Komljanec, Zala Konda, Tinkara Konc, Gaja Kristan, Karin Kristan, Neja Kriveca, Mark Kozamernik, Matic Kukič, Laura Lepir, Ana Lugonič, Anamarija Kuhar, Tjaša Legat, Maruša Lesničar, Uroš Lugonič, Zala Markelj, Denis Medič, Ines Medič, Nika Meglič, Uroš Mihelič, Maja Mehlmauer, Anja Mejavšek, Monika Močnik, Sara Mikec, Janez Mulej, Gašper Noč, Klemen Noč, Žiga Noč, Miha Novak, Žiga Omahen, Mateja Oblak, Ema Palovšnik, Anže Pazlar, Benjamin Perko, Špela Perše, Tina Perše, Tjaša Pfajfar, Tjaša Pintar, Martina Pintar, Nina Pirc, Grega Piškur, Saša Piškur, Žan Pogačar, Nejc Pogačnik, Teja Pogačnik, Vesna Pogačnik, Juš Pogačar, Barbara Potočnik, Jura Potočnik, Polona Potočnik, Luka Pretnar, Tine Praprotnik, Anže Pretnar, Ema Pšeničnik, Rafaela Rabič, Tjaša Radič, Maruša Rampre, Urša Ravnikar, Urša Šurk, Manca Ravnikar, Nejc Ravnik, Jernej Rejc, Jan Rebec, Eva Rebec, Peter Ropač, Larisa Rosič, Lana Rozman, Živa Rus, Urša Šemrl, Ema Liza Šiler, Neja Škufca, Špela Škufca, Martin Slivnik, Medeja Šmid, Ajda Štihovič, Matej Štiherl, Gaber Surjan, Sašo Stošič, Žani Stošič,Matevž Stranig, Ajda Teran, Ajda Terlikar, Kaja Terlikar, Rok Tomaš, Jan Toman, Iris Urbaničič, Jaka Uzar, Ana Vidic, Sara Valenčič, Anže Vilfan, Sandra Vončina, Robi Vovk, Rok Vovk, Žiga Vovk, Tinkara Vozel, Val Wolte Sulal, Petja Zorec, Davor Zupan, Teja Zupan, Žiga Zupančič, Robi Žbogar, Maja Žnidar, Maksim Žvegelj, Isak Žvegelj. Vaterpolisti 1948-1977 Boris Ahac, Miloš Andrejič, Zvone Andrejič, Andrej Artiček, Stane Artiček, Andrej Avsenek, Tristan Ažman, Tomo Balderman, Mirko Birk, Ciril Bizjak, Ivan Brajdič, Ljubo Bremec, Ljubo Brezovnik, Zoran Bulut, Blaž Bole, Peter Bolko, Jani Cerar, Lojz Cilenšek, Miran Cilenšek, Janez Cerar, Samo Čeh, Franci Černe, Zvone Delavec, Jože Dijak, Borut Farčnik, Jože Fürst, Miha Fürst, Ciril Globočnik, Bojan Gregorčič, Boris Gorjanc, Tomaž Grohar, Borut Gostič, Franci Grošelj, Franci Hrustelj, Lado Hrustelj, Vojko Hrustelj, Franci Habjan, Aleš Hočevar, Boris Hrovat, Primož Jovan, Iztol Jug, Brane Kavčič, Roman Kenda, Matjaž Kobcek, Zdravko Kocijančič, Tomaž Kostanjšek, Slavko Kunčič, Janez Kokalj, Janez Kozamernik, Pavle Kristan, Ivan Kržišnik, Andrej Lapuh, Klemen Lapuh, Miha Lapuh, Jure Legat, Bojan Levičnik, Brane Lipovec, Miloš Lipovec, Zvone Logar, Alojz Maček, Vinko Magister, Drago Mandeljc, Tomaž Mandeljc, Jože Marinček, Jure Markelj, Marko Markelj, Brane Mauko, Marjan Mežek, Srečo Mihalinec, Jože Mulej, Janez Mavec, Jože Mikeš, Edo Mittoni, Dušan Mulej, Sašo Obreza, Srečo Pergar, Feri 143 Pernuš, Marko Pernuš, Igor Podobnik, Borut Praprotnik, Nikša Prezzi, Matija Plevel, Janez Pate, Ivan Piber, Peter Pisek, Janez Prešeren, Mirko Ravnik, Boštjan Razinger, Viki Ravnikar, Mirko Rekar, Tone Remic, Boris Robič, Lado Sadar, Janez Sekovanič, Franci Selan, Marko Smrekar, Sandi Stojilković, Ivan Stružnik, Jože Slivnik, Aleš Šarec, Viktor Šlibar, Lado Tratnik, Slavko Trelc, Cveto Trelc, Lado Ulčar, Stane Valant, Andrej Vidic, Boris Zrimc, Peter Zupan, Boris Žemva, Andrej Žilič, Andrej Žun, Grega Wagner. Plavalci in vaterpolisti 1970-1974 Dejan Dolenc, Marko Grimani, Sandi Kranjc, Klemen Logar, Matej Pangerc, Matej Pretnar, Kristjan Pirc, Tomaž Repinc. Slika: Vaterpolisti okoli 1980 Vir: osebni arhiv Stane Artiček TRENERJI IN VADITELJI TRENERJI PLAVANJA DO 1941 Trener Jože Sekovanič Občasni trenerji (iz PK Ilirija Ljubljana) Kordelič, Pribošek, Vilfan, Ziherl in oba Kržanova Trener skokov v vodo (iz PK Ilirija Ljubljana) Branko Ziherl 144 TRENERJI IN VADITELJI PO 1945 Boris Ahac, Renata Ambrožič, Franci Ankerst, Andrej Artiček, Stane Artiček, Maja Baškovč, Pavel Baškovč, Janez Cerar st., Lojz Cilenšek, Špela Čebulj, Franci Černe, Anže Dacar, Ciril Globočnik, Matej Globočnik, Lado Gorišek, Boris Gorjanc, Lado Hrustelj, Franci Hrustelj, Mito Jaklič, Aleksander Jalen, Bogdan Jug, Tomaž Justin, Meta Jovan, Marko Jensterle, Miran Kenda, Alen Kramar, Jure Košak, Drago Mandelc, Tomaž Mandeljc, Primož Markelj, Tadej Markelj, Janez Mavec, Jože Mikež, Dara Mladenovič, Alenka Mulej, Petra Omejec, Jasna Ovsenik, Katja Ovsenik, Branka Pirc, Miha Potočnik, Janez Praprotnik, Aleš Rebec, Saša Robič, Polona Rob, Sandi Savnik, Marjana Selan, Jože Slivnik, Jasna Smajič, Jože Smrekar, Marko Smrekar, Robert Stan, Igor Podobnik, Klara Popovič, Urška Potočnik, Janez Praprotnik, Tilen Praprotnik, Anže Pretnar, Janez Sekovanič, Ksenija Stipanovič, Tonja Tratnik, Slavko Trelc ml., Jana Vovk, Marjana Zalokar, Boris Zrimc, Blanka Zupan, Matej Žbontar. Slika: Matej Žbontar, Ciril Globočnik Vir: arhiv PK Radovljica PREDSEDNIKI, SODNIKI, TEHNIČNI VODJE IN ORGANIZATORJI Predsedniki 1946: Mito Jaklič 1947: Janez Cerar 1948 - 1949: Franc Pikelj st. 1950 - 1954: Miran Kenda 1955: Gorazd Kacjan 1956 - 1967: Jože Bufolin 1968: Jože Ješe 1969 - 1974: Peter Vogelnik 1975 - 1977: Matija Markelj 1978 - 1981: Cene Magister st. 1982 - 2011: Jože Rebec 2012 - 2013: Aleš Klement Slika: Dolgoletni predsednik Jože Rebec prejema veliko plaketo občine Radovljica 2001 Vir: arhiv PK Radovljica 145 Sodniki in organizatorji Boris Ahac, Marjan Antonič, Andrej Artiček, Stane Artiček, Bojana Ažman, Ciril Ažman, Anton Baškovč, Janez Baškovč, Marko Bezjak, Ljubo Bezovnik, Primož Bole, Blaž Bole, Jože Bufolin, Janez Cerar st., Janez Cerar ml., Lojz Cilenšek, Marina Cilenšek, Polona Čebulj, Špela Čebulj , Mojca Černe, Lado Gorišek, Boris Gorjanc, Franc Grilc, Janko Grilc, Bojan Horvat, Boris Horvat, Franci Hrustelj, Lado Hrustelj, Janez Humerca, Mito Jaklič, Albin Jensterle, Marko Jensterle, Tončka Jensterle, Vatja Jensterle, Jože Ješe, Anica Ježek, Vera Jug, Gorazd Kacjan, Boris Kapus, Miran Kenda, Janez Kozamernik, Vito Lenac, Alojz Maček, Štefi Maček, Cena Magister st., Sonja Magister, Drago Mandelc, Matija Markelj, Franc Marolt, Janez Mavec, Polde Mavec, Ljubo Meglič, Brane Mevlja, Darinka Mevlja, Jože Mikež, Dara Mladenovič, Alenka Mulje, Gvido Melink, Franc Murn, Janez Pezdič st., Franc Pikelj st., Jože Pikelj, Jože Pogačnik, Marjan Pogačnik, Janez Praprotnik, Špela Praprotnik, Darko Prešeren, Jože Prešeren, Štefka Prešeren, Janez Prešeren, Janez Pretnar, Janez Pristavec, Marjan Ravnikar, Jože Ravnik, Viki Ravnikar, Jože Rebec, Jože Remec, Vito Rems, Slavko Rob, Janez Rovanšek, Lado Sadar, Janez Sekovanič, Marija Sekovanič, Franci Selan, Jože Slivnik, Jože Smrekar, Marko Smrekar, Sandi Stojilkovič, Aleš Šarec, Drago Šiftar, Slavko Trelc ml., NikoTruhačev, Stane Valant, Andrej Vidic, Janez Vidic, Janko Vidic, Nuša Vogelnik, Peter Vogelnik, Franci Vovk, Marija Vovk, Boris Zrimc, Peter Zupan, Boris Žemva. Slika: Lojz Cilenšek in Jože Rebec Vir: arhiv PK Radovljica Slika: Drago Šiftar 146 Vir: arhiv Sabina Šiftar Bohinc Slika: Frenk Ovsenik, vzdrževalec kopališča od 1999 dalje Vir: arhiv PK Radovljica Tehnični vodje - glavni trenerji 1947 - 1949: Janez Cerar 1957 - 1967: Miran Kenda 1968 - 1970: Jože Smrekar 1971 - 1975: Stane Artiček 1976 - 1978: Miran Kenda 1979 - 1983: Lojze Cilenšek 1983 - 2010: Ciril Globočnik od 2010 dalje: Miha Potočnik Slika: Ciril Globočnik glavni trener 1983-2010 Vir: arhiv PK Radovljica Sodniki Slika: Sodniški zbor med tekmovanjem Vir: arhiv PK Radovljica 147 Slika: Janez Baškovč vodja sodnikov od 1993-2003 Vir: arhiv PK Radovljica Slika: Iztok Vrabec, vodja sodnikov od 2003 dalje Vir: Iztok Vrabec Gašper Ahačič, John Allakey, Rudi Ahlin, Andrej Alauf, Marjan Ambrožič, Tončka Ambrožič, Vili Ambrožič, Marjan Babnik, Verona Andreuzzi, Branko Bajič, Irena Bajič, Janez Baškovč, Marko Bezjak, Nada Blatnik, Tone Blatnik, Tine Bregar, Metka Cesar, Lojz Cilenšek, Meta Dacar, Matej Fermišek, Tadej Fermišek, Mojca Globočnik, Matej Globočnik, Simon Habjan, Elizabeta Harbaš, Dejan Hribar, Gašper Hrovat, Januš Janc, Blaž Jarc, Janez Jenko, Jan Jenko, Nejc Jenko, Tomaž Justin, Toni Justin, Romana Kanc, Bogdan Kejžar, Kati Kejžar, Roman Kenda, Jože Kern, Simona Kern, Ana Klemenc, Damjana Kopač, Anka Kozamernik, Alojz Maček, Andrejka Kramar, Peter Kramar, Janko Legat, Nika Lipovec, Draga Maček, Grega Maček, Franc Markelj, Mišo Mandeljc, Klemen Markovec, Primož Markelj, Tadej Markelj, Franci Marolt, Beno Medič, Karmen Medič, Gvido Melink, Petar Milenkovič, Žanka Močnik, Erika Možina, Marko Mohorič, Zdravko Mohorič, Vesna Mohorič, Saša Naglič, Klemen Noč, Gašper Noč, Viktor Oblak, Petra Omejec, Iztok Omerza, Franc Ovsenik, Sonja Palovšnik, Alenka Palovšnik, Ema Palovšnik, Barbara Paulus, Stečko Paul, Tanja Peternel, Matija Pirc, Igor Podobnik, Peter Podlesnik, Jože Pogačar, Ivan Pogačar, Roman Pogačnik, Eva Potočnik, Marko Potočnik, Tevž Potočnik, Tine Potočnik, Janez Praprotnik, Janez Reš, Polona Rob, Slavko Rob, Milan Robič, Aljoša Rolc, Janez Rovanšek, Samo Salihovič, Janez Sekovanič, Franci Selan, Slavica Soršak, Zvone Stojnšek, Mojca Šanko, Maruša Šolar, Tanja Šmid, Tine Štefelin, Tina Štefančič Košir, Vlasta Urgl, Mateja Velikogne Sonc, Veronika Vilfan, Srečko Vodišek, Peter Vogelnik, Drago Vogrinec, Simona Vogrinec, Ljubica Vouk, Urška Vovk, Žiga Vovk, Jana Vouk, Iztok Vrabec, Marko Zupanc, Blanka Zupan, Dejan Zupančič, Žiga Zupančič, George Žijan, Dare Žnidar, Simona Žnidar. 148 Slika: Anica Ježek dolgoletna prostovoljna računovodkinja prejema šopek iz rok predsednika PK Radovljica Jožeta Rebca Vir: arhiv PK Radovljica POSAMIČNI ABSOLUTNI DRŽAVNI PRVAKI V DRESU PK RADOVLJICA 92 × Anja Klinar 2001/02 – 2012/13 89 × Sara Isaković 2001/02 - 2012/13 67 × Alenka Kejžar 1991 - 2002/03 59 × Robi Žbogar 2006/07 - 2012/13 52 × Nataša Kejžar 1990 - 1999/00 36 × Marko Milenkovič 1994/95 - 2002/03 30 × Polona Rob 1987 - 1993/94 30 × Luka Turk 2003/04 - 2009/10 23 × Urša Slapšak 1997/98 - 2001/02 21 × Tamara Sambrailo 1999/00 - 2006/07 20 × Tanja Blatnik 1995/96 - 1999/00 12 × Nina Cesar 2007/08 - 2010/11 9 × Monika Močnik 2004/05 - 2006/07 5 × Lavra Babič 2002/03 - 2004/05 5 × Teja Zupan 2005/06 - 2012/13 4 × Staša Melink 1987 – 1988 3 × Maja Cesar 2006/07- 2012/13 3 × Varja Jensterle 1962 - 1965 3 × Boris Gorjanc 1963 3 × Zdenka Maček 1982 3 × Maj Blatnik 1997/98 - 1998/99 3 × Robi Vovk 2008/09 - 2009/10 2 × Saška Robič 1990 2 x Špela Perše 2012/13 2 x Žan Pogačar 2012/13 1 × Jože Smrekar 1963 1 × Franci Černe 1964 1 × Ciril Globočnik 1976 1 × Jana Demšar 1989 582 × PK Radovljica 1963 - 2012/13 125 × Štafete PK Radovljica 1987 – 2012/13 (Op.: Niso upoštevani zimski prvaki pred letom 1980) 149 POSAMIČNI ABSOLUTNI DRŽAVNI PRVAKI V DALJINSKEM PLAVANJU 12 × Teja Zupan 2008 - 2013 9 × Nika Kozamernik 2002 - 2008 7 × Luka Turk 2004 - 2008 1 × Lavra Babič 2005 1 × Neja Škufca 2009 NAJVEČJI MEDNARODNI USPEHI PK RADOVLJICA V ZGODOVINI OLIMPIJSKE IGRE 2. m Sara Isaković 200 m prosto Peking 2008 10. m Anja Klinar 400 m mešano London 2012 11. m Anja Klinar 200 m delfin London 2012 12. mTeja Zupan10 kmPeking 2008 13. m Anja Klinar 400 m mešano Atene 2004 14. m Anja Klinar 4 x 200 m prosto London 2012 14. m Sara Isaković 200 m prosto London 2012 14. m Sara Isaković 4 x 200 m prosto London 2012 16. m Nataša Kejžar 100 m prsno Sydney 2000 16. m Babič, Klinar, Isaković 4 x 200 m prosto Atene 2004 16. m Anja Klinar 400 m mešano Peking 2008 18. m Sara Isaković 200 m prosto Atene 2004 18. m Alenka Kejžar 200 m prsno Atene 2004 18. m Alenka Kejžar 200 m mešano Atene 2004 19. m Alenka Kejžar 200 m mešano Sydney 2000 19. m Alenka Kejžar 200 m mešano Atlanta 1996 20. m Alenka Kejžar 200 m prsno Atlanta 1996 20. m Sara Isaković 100 m delfin Peking 2008 24. m Robi Žbogar 200 m delfin London 2012 30. m Marko Milenkovič 400 m mešano Sydney 2000 SVETOVNA PRVENSTVA - 50m bazen 5. m 7. m 9. m 11. m 11. m 11. m 11. m 12. m 12. m 150 Sara Isaković Sara Isaković Urša Slapšak Alenka Kejžar Anja Klinar Anja Klinar Luka Turk Alenka Kejžar Sara Isaković 200 m prosto 200 m delfin 50 m delfin 200 m hrbtno 200 m mešano 400 m mešano 800 m prosto 200 m mešano 100 m delfin Montreal 2005 Melbourne 2007 Fukuoka 2001 Barcelona 2003 Montreal 2005 Montreal 2005 Melbourne 2007 Barcelona 2003 Melbourne 2007 12. m 12. m 13. m 13. m 14. m 14. m 14. m 15. m 15. m 16. m 16. m 16. m 16. m Luka Turk Anja Klinar Anja Klinar Sara Isaković Isaković, Klinar, Ovsenik Anja Klinar Anja Klinar Sara Isaković Robert Žbogar Alenka Kejžar Marko Milenkovič Anja Klinar Monika Močnik 1500 m prosto 400 m mešano 400 m mešano 200 m prosto 4 x 200 m prosto 400 m mešano 4 x 200 m prosto 200 m prosto 4 x 100 m prosto 200 m mešano 400 m mešano 200 m mešano 1500 m prosto Melbourne 2007 Šanghaj 2011 Melbourne 2007 Rim 2009 Montreal 2005 Rim 2009 Rim 2009 Šanghaj 2011 Šanghaj 2011 Rim 1994 Fukuoka 2001 Melbourne 2007 Melbourne 2007 - 25m bazen 2. m 3. m 4. m 4. m 5. m 7. m 8. m 8. m 8. m 8. m Alenka Kejžar Alenka Kejžar Alenka Kejžar Alenka Kejžar Alenka Kejžar Urša Slapšak Alenka Kejžar Nataša Kejžar Nataša Kejžar Blatnik, N. Kejžar, Slapšak 400 m mešano 100 m mešano 100 m mešano 200 m mešano 200 m mešano 50 m hrbtno 200 m prsno 100 m mešano 100 m prsno 4 x 100 m mešano Moskva 2002 Atene 2000 Moskva 2002 Moskva 2002 Atene 2000 Atene 2000 P. de Mallorca 1993 Hong Kong 1999 Atene 2000 Hong Kong 1999 - daljinsko plavanje 6. m Teja Zupan 5 km Sevilla 2008 8. m Teja Zupan 5 km Roberval 2010 9. m Nika Kozamernik 25 km Napoli 2006 9. m Nika Kozamernik 5 km Melbourne 2007 13. m Nika Kozamernik 25 km Abu Dhabi 2004 13. mNika Kozamernik5 kmNapoli 2006 13. mTeja Zupan10 kmSevilla 2008 14. m Teja Zupan10 kmRim 2009 14. mTeja Zupan10 kmŠanghaj 2011 15. mTeja Zupan5 kmŠanghaj 2011 16. m Nika Kozamernik 5 km Abu Dhabi 2004 EVROPSKA PRVENSTVA - 50m bazen 1. m 2. m Sara Isaković Alenka Kejžar 200 m prosto 200 m prsno Eindhoven 2008 Madrid 2004 151 3. m 3. m 3. m 3. m 4. m 5. m 5. m 6. m 6. m 7. m 7. m 8. m 8. m 8. m 8. m 8. m 8. m 8. m 8. m - 25m bazen 1. m 2. m 2. m 2. m 2. m 2. m 2. m 3. m 3. m 3. m 3. m 3. m 3. m 3. m Alenka Kejžar Anja Klinar Sara Isaković Anja Klinar Anja Klinar Anja Klinar Sara Isaković Babič, Isaković, Klinar Anja Klinar Alenka Kejžar Luka Turk Nataša Kejžar Alenka Kejžar Nataša Kejžar Anja Klinar Sara Isaković Sara Isaković Sara Isaković Teja Zupan 200 m mešano 4x200 prosto 4x200 prosto 400 m mešano 400 m mešano 400 m mešano 200 m prosto 4 x 200 m prosto 400 m mešano 200 m hrbtno 1500 m prosto 100 m prsno 200 m mešano 50 m prsno 200 m mešano 200 m prosto 100 m prosto 100 m delfin 1500 m prosto Berlin 2002 Debrecen 2012 Debrecen 2012 Madrid 2004 Budimpešta 2010 Debrecen 2012 Debrecen 2012 Madrid 2004 Eindhoven 2008 Berlin 2004 Budimpešta 2006 Carigrad 1999 Carigrad 1999 Helsinki 2000 Madrid 2004 Budimpešta 2006 Eindhoven 2008 Eindhoven 2008 Eindhoven 2008 Alenka Kejžar Alenka Kejžar Nataša Kejžar Alenka Kejžar Alenka Kejžar Alenka Kejžar Anja Klinar Alenka Kejžar Alenka Kejžar Nataša Kejžar Alenka Kejžar Alenka Kejžar Alenka Kejžar Alenka Kejžar 200 m mešano 200 m prsno 100 m mešano 100 m mešano 200 m mešano 100 m mešano 400 m mešano 100 m hrbtno 200 m hrbtno 100 m mešano 200 m mešano 400 m mešano 100 m mešano 400 m mešano Dublin 2003 Rostock 1996 Sheffield 1998 Antwerpen 2001 Riesa 2002 Dublin 2003 Eindhoven 2010 Rostock 1996 Rostock 1996 Lizbona 1999 Antwerpen 2001 Antwerpen 2001 Riesa 2002 Riesa 2002 - daljinsko plavanje 7. m Teja Zupan 5 km Dubrovnik 2008 10. mTeja Zupan10 kmDubrovnik 2008 10. mTeja Zupan5 kmBudimpešta 2010 152 SVETOVNI POKAL - zmagovalci posameznih tekem 1. m Alenka Kejžar 1. m Alenka Kejžar 1. m Alenka Kejžar 1. m Nataša Kejžar 1. m Alenka Kejžar 1. m Tanja Blatnik 200 m prsno 200 m hrbtno 200 m hrbtno 100 m mešano 200 m hrbtno 800 m prosto Espoo 1996 Espoo 1996 Malmoe 1996 Espoo 1997 Espoo 1997 Espoo 1997 - skupni seštevek svetovnega pokala 1. m Alenka Kejžar hrbtne discipline sezona 1995/96 SREDOZEMSKE IGRE 1. m 1. m 2. m 2. m 2. m 2. m 2. m 3. m 3. m 3. m Anja Klinar Anja Klinar Nataša Kejžar Sara Isaković Sara Isaković Anja Klinar Nina Cesar Alenka Kejžar Nataša Kejžar Anja Klinar 200 m mešano 400 m mešano 100 m prsno 200 m prosto 400 m prosto 400 m mešano 800 m prosto 200 m prsno 200 m prsno 200 m mešano Almeria 2005 Pescara 2009 Bari 1997 Almeria 2005 Almeria 2005 Almeria 2005 Pescara 2009 Narbonne 1993 Bari 1997 Pescara 2009 MLADINSKO PRVENSTVO - svetovno 5. m 5. m 6. m 11. m 11. m 11. m Monika Močnik Robert Vovk Monika Močnik Robert Vovk Močnik, Zupan, M. Cesar Špela Perše 800 m prosto 50 m prsno 1500 m prosto 100 m prsno 4 x 200 prosto 1500 m prosto Rio 2006 Rio 2006 Rio 2006 Rio 2006 Rio 2006 Lima 2011 - evropsko 1. m 1. m 1. m 1. m 1. m 2. m Anja Klinar Anja Klinar Anja Klinar Sara Isaković Sara Isaković Tamara Sambrailo 200 m mešano 400 m mešano 200 m mešano 100 m prosto 200 m prosto 50 m prsno Glasgow 2003 Glasgow 2003 Lizbona 2004 Lizbona 2004 Lizbona 2004 Malta 2001 153 2. m 2. m 3. m 3. m 3. m Tamara Sambrailo Anja Klinar Tamara Sambrailo Monika Močnik Neja Škufca 50 m prsno 400 m mešano 100 m prsno 800 m prosto 1500 m prosto Linz 2002 Lizbona 2004 Malta 2001 Palma 2006 Beograd 2008 - daljinsko plavanje 2. m Teja Zupan 2. m Teja Zupan 4. m Lavra Babič 4. m Maja Cesar 5. m Neja Škufca 5. m Špela Perše 5 km 5 km 5 km 5 km 5 km 5 km Milano 2007 Sete 2008 Bled 2005 Sete 2008 Poreč 2009 Koaceli 2012 EVROPSKI OLIMPIJSKI DNEVI MLADIH 1. m 2. m 2. m 2. m 3. m 3. m Anja Klinar Anja Klinar Anja Klinar Tjaša Pintar Tjaša Pintar Tjaša Pintar 200 m mešano 200 m prsno 400 m mešano 200 m mešano 100 m prsno 4x100 m prosto Murcia 2001 Murcia 2001 Murcia 2001 Trabzon 2011 Trabzon 2011 Trabzon 2011 KLUBSKI REKORDI 25 m bazen 50 m prosto Robert Žbogar 0:22,79 10. 10. 2009 Kranj Urška Slapšak0:25,558. 12. 1999Lisbona 100 m prosto Robert Žbogar 0:49,85 27. 11. 2009 Dunaj Sara Isaković0:54,8622. 1. 2005Berlin 200 m prosto Robert Žbogar 1:47,18 10. 12. 2009 Istanbul Sara Isaković1:56,8622. 1. 2005Berlin 400 m prosto Luka Turk 3:45,47 29. 1. 2009 Celje Anja Klinar4:06,6824. 11. 2011Kranj 800 m prosto Luka Turk 7:47,27 29. 11. 2007 Kranj Nina Cesar8:22,4215. 12. 2010Dubaj 1500 m prosto Luka Turk 15:05,32 27. 11. 2009 Dunaj Nina Cesar16:25,8529. 11. 2007Kranj 50 m prsno Robert Vovk 0:27,74 10. 12. 2009 Istanbul Tamara Sambrilo0:31,819. 12. 2004Dunaj 100 m prsno Robert Vovk 1:00,87 10. 12. 2009 Istanbul Anja Klinar1:08,4229. 1. 2009Celje 154 200 m prsno Robert Vovk 2:15,11 27. 11. 2009 Dunaj Anja Klinar2:26,7229. 1. 2009Celje 50 m hrbtno Rober Žbogar 0:24,65 10. 12. 2009 Istanbul Urška Slapšak0:28,6016. 3. 2000Atene 100 m hrbtno Robert Žbogar 0:53,95 21. 11. 2009 Zagreb Alenka Kejžar1:01,2726. 11. 2001New York 200 m hrbtno Robert Žbogar 1:57,62 24. 10. 2009 Reka Alenka Kejžar2:08,0111. 12. 2003Dublin 50 m delfin Robert Žbogar 0:24,06 15. 12. 2010 Dubaj Urška Slapšak0:27,6321. 4. 2001Spittal 100 m delfin Robert Žbogar 0:51,64 8. 12. 2011 Szczecin Sara Isaković0:59,8029. 11. 2007Kranj 200 m delfin Robert Žbogar 1:53,85 8. 12. 2011 Szczecin Anja Klinar2:07,9725. 11. 2010Eindhoven 100 m mešano Robert Žbogar 0:54,21 12. 12. 2012 Istanbul Alenka Kejžar1:00,9013. 12. 2001Antwerpen 200 m mešano Robert Žbogar 2:00,17 5. 1. 2012 Montebelluna Alenka Kejžar2:09,3211. 12. 2003Dublin 400 m mešano Marko Milenkovič 4:15,48 11. 12. 2003 Dublin Anja Klinar4:30,8325. 11. 2010Eindhoven 50 m bazen 50 m prosto Robert Žbogar 0:23,47 19. 12. 2009 Maribor Urška Slapšak0:26,012. 8. 2001Koper 100 m prosto Robert Žbogar 0:51,16 6. 8. 2009 Radovljica Sara Isaković0:54,8618. 3. 2008Eindhoven 200 m prosto Luka Turk 1:50,20 10. 8. 2009 Montreal Sara Isaković1:54,979. 8. 2008Peking 400 m prosto Luka Turk 3:50,72 25. 3. 2007 Melbourne Sara Isaković4:06,3712. 6. 2008Kranj 800 m prosto Luka Turk 7:54,58 25. 3. 2007 Melbourne Nina Cesar8:31,2627. 6. 2009Pescara 1500 m prosto Luka Turk 15:07,59 25. 3. 2007 Melbourne Nina Cesar16:34,6422. 7. 2010Ravne 50 m prsno Robert Vovk 0:28,58 19. 12. 2009 Maribor Tamara Sambrailo 0:32,5210. 5. 2004Madrid 100 m prsno Robert Vovk 1:03,33 19. 12. 2009 Maribor Nataša Kejžar1:10,4416. 9. 2000Sydney 200 m prsno Robert Vovk 2:20,40 24. 4. 2009 Dunaj Alenka Kejžar2:29,7110. 5. 2004Madrid 50 m hrbtno Robert Žbogar 0:26,23 6. 8. 2009 Radovljica Alenka Kejžar0:30,1229. 7. 2002Berlin 155 100 m hrbtno Robert Žbogar 0:56,15 6. 8. 2009 Radovljica Alenka Kejžar1:03,7315. 6. 2003Zagreb 200 m hrbtno Robert Žbogar 2:02,66 6. 8. 2009 Radovljica Alenka Kejžar2:12,4329. 7. 2002Berlin 50 m delfin Robert Žbogar 0:24,67 26. 7. 2009 Rim Urška Slapšak0:27,1217. 7. 2001Fukuoka 100 m delfin Robert Žbogar 0:53,89 21. 5. 2012 Debrecen Sara Isaković0:58,689. 8. 2008Peking 200 m delfin Robert Žbogar 1:57,71 24. 7. 2011 Shangaj Sara Isaković2:07,056. 6. 2008Rim 200 m mešano Marko Milenkovič 2:05,17 20. 7. 2003 Barcelona Anja Klinar2:13,3724. 4. 2009Dunaj 400 m mešano Marko Milenkovič 4:21,23 20. 7. 2003 Barcelona Anja Klinar4:38,139. 8. 2010Budimpešta MEJNIKI KOPALIŠČA 1933: - 50 m bazen in skakalnica (podrta 1990) - Vurnikove kabine (podrte 1967) - restavracija - športna igrišča (v rabi 1945-1960, podrta 1960) Opomba: Na prostoru športnih igrišč je danes camp Slika: Ograja in stebrišče radovljišega kopališča Vir: arhiv PK Radovljica 156 1967: - 50 m bazen (razširjen) - čistilne naprave - restavracija (nova)- nove kabine - kamp- mali bazen - recepcija- ograja - upravljalec kopališča postane Športno društvo Radovljica Slika: Obnova in razširitev bazena 1967 Vir: arhiv PK Radovljica 1970: - razsvetljava 1970-72: - žarometi 1973: - upravljalec kopališča in kampa postane Krajevna skupnost Radovljica 1978: - toplotno ogrevanje Op.: Cisterna za olje je še danes (prazna) vkopana v zemljo ob stopnicah k restavraciji/piceriji. Takrat je služila za ogrevanje vode v bazenu. 157 Slika: Kopališče iz zraka okoli 1987 Vir: prospekt TD Radovljica (foto Miran Kambič) 1985: - sončni kolektorji Opomba: Sončne celice so bile postavljene na ravno streho recepcije campa in še služijo za ogrevanje sanitarne vode v campu. Slika: Delovna akcija, barvanje bazena 1985 Vir: arhiv PK Radovljica 158 1996: - fitnes - igrišči za odbojko na mivki - upravljalec celotnega objekta postane in je vse do danes Plavalni klub Radovljica Slika: Izvleček iz Pogodbe o prenosu kopališča v upravljanje plavalnemu klubu Vir: arhiv PK Radovljica 159 1999: Slika: Obnova olimpijskega bazena 1999 Vir: arhiv PK Radovljica - olimpijski bazen (obnova) - garderobe s prhami Slika: Pred tekmo Vir: arhiv PK Radovljica 160 2001: Slika: Gradnja malega bazena 2001 Vir: arhiv PK Radovljica - novi mali bazen Slika: Otvoritev malega bazena 2001 Vir: arhiv PK Radovljica 161 - plinska kotlarna - nova ograja - prostostatična hala Slika: Prostostatična streha Vir: arhiv PK Radovljica - fitness 2002: 2007: - nova streha bifeja - poslopje uprave 2005: 2008: - kabina ob bazenu - finska savna - masažni salon - dodatne garderobe - toplotna črpalka - širitev fitnessa 2009: - prenova sanitarij - klančina za invalide 162 MARKO SMREKAR: GRADNJA OBJEKTOV IN PROSTOROV TER ZASNOVE ZA IZGRADNJO ZIMSKEGA BAZENA NA OBMOČJU LETNEGA KOPALIŠČA IN KAMPA V RADOVLJICI (Prispevek osvetljuje prostorske in arhitekturne posege na letnem kopališču Radovljica v obdobju med leti 1985 in 2013.) 1. ZIMSKI BAZEN Z razširitvijo športne in kulturne aktivnosti na letnem kopališču kot športno rekreativnem objektu mesta Radovljica in po letu 1968 nastalega kampa kot dopolnila turistični ponudbi Radovljice (poleg tedaj delujočega hotela, penzionov in turističnih sob), so nastale tako potrebe in želje po razširitvi programov v okviru kopališča in kampa. Med leti 1983 in 1986 je bil narejen načrt dograditve in preureditve enotnega vstopnega objekta kampa (recepcije) in blagajne kopališča in s katerim bi bila dana možnost za namestitev prvih kolektorjev za dogrevanje sanitarne vode za potrebe kampa in delno tudi bazena. Že takrat se je intenzivno razmišljalo o možnosti izgradnje malega zimskega bazena v okviru kopališkega prostora ali pa v njegovi neposredni bližini. Znana je ideja ing. Petra Vogelnika, ki je bil aktivni član upravnega odbora Plavalnega kluba, vrhovni sodnik, pa tudi predsednik kluba (1969-1974) o izgradnji zimskega bazena na Plani v Lescah (za tovarno Veriga) ali na območju kampa Šobec, zaradi izkoriščanja tople hladilne vode in zraka iz tovarne. Ideja o zimskem bazenu je zorela med zanesenjaki in simpatizerji plavalnega kluba, saj je bila pobuda najbolj elementarna v okolju prežetim z vsakodnevno problematiko in aktivnostjo plavalnega športa. Z osamosvojitvijo Slovenije se je po letu 1991 v mestni politični zavesti prebudila ideja o potrebi po javnih športnorekreativnih objektih, tudi za pospeševanje turistične ponudbe ter mestne in splošne kulture. Tako je bil razpisan referendum za dva mestna projekta in to za - pokriti petindvajsetmetrski bazen in - Linhartov trg (1. faza: ureditev cerkvenega trga) 1. priloga: Grafika referendumskega lista z vrisano idejo malega zimskega bazena 163 Volivci so na referendumu izbrali izgradnjo trga in tako je bila usoda pokritega zimskega bazena prestavljena v prihodnost. V pripravi za razpisani referendum smo se resno lotili projektnih zasnov malega zimskega bazena s spremljajočimi programi (trim, fitnes, savne, masaže…). Tako je v razmišljanju prihajalo tudi do smiselne povezava med obstoječim letnim bazenom in programom nastajajočega športnega parka in mestnega kampa. Nastale so nastale variantne ideje o zimskem bazenu na območju današnjega dela zunanjih igrišč ob bazenu (odbojka na mivki…). 2. priloga: Grafike variante malega zimskega bazena S športnim in rekreativnim parkom mesta, ki je končno podobo dobil šele v kasnejših letih, je rasla tudi ideja o premiku zimskega bazena na lokacijo ob zdravstvenem domu. Na prostem prostoru ob neposredni bližini športnega parka, nastajajočih vadbišč, letnega bazena ter kampa, se je v okrnjeni prostorski možnosti načrtoval natečaj za preveritev možnosti postavitve malega petindvajsetmetrskega zimskega bazena. Prišlo je do natečajne rešitve, v kateri smo skupaj s krajinskim arhitektom Matejem Kučino oblikovali idejo, ki pa ni dobila zadostne podpora za realizacijo. 3. priloga: Grafike natečajnega idejnega projekta 164 V obdobju 2001-2002 je bila za potrebe zimskega bazena postavljena “prostostatična” hala (z dvojno membrano), ki prekriva celoten olimpijski bazen. S provizoričnim izkoristkom obstoječih garderob na severozahodnem delu plavališča so se tudi za potrebe zunanjih uporabnikov, dogradile ob vstopnem delu nove garderobe, savna, masažni prostor in preurejen vhodni del k bazenu z manjšim gostinskim delom ter v nadstropju prostori za administrativne potrebe plavalnega kluba. V tedanjih zasnovah smo prišli do spoznanja o potrebni ločitvi vhodnega objekta za potrebe obiskovalca tako letnega kot zimskega programa. 4. priloga: Grafika dogradnje garderob in ureditev vhodnega dela s spremljajočimi prostori fitnesa, savne… V podzavesti vseh, ki smo se ukvarjali s problematiko zimskega bazena v dopolnitvi letnega bazena, je tlel razmislek o pokritju velikega bazena, ki pa bi moral istočasno ohraniti tudi funkcijo odprtega letnega bazena. Kot pri mnogih drugih naprednih tehničnih rešitvah so nam izvedbe pokritih plavališč v svetu dala nov pogled in zagon na temo pokritega letnega bazena s funkcijo letno–zimsko plavališče (bazen na Reki, Hrvaška). Iz tleče želje je vzplamtela ideja o našem letno-zimskem bazenu, plavališču kot nadgradnja infrastukturnega objekta v sklopu športno rekreativnega parka Radovljica, ki naj bi ponudil celovito kvalitetno “vodno” ponudbo občine. V letih 2009-2010 so tako nastale zasnove prekritega bazena s pomično streho, ki bi omogočile pripravo na končno rešitev z upoštevanjem vseh tehničnih in prostorskih možnosti. 165 5. priloga: Grafike idejnega projekta-zasnove variante prekrija velikega bazena s pomično streho Iz teh izhodišč je bila v letih 2011-2012 izdelana idejna zasnova projektantske skupine Stvar d.o.o. iz Ljubljane. Ta zajema nadgradnjo plavališča s premično stekleno streho, ureditev zunanjih prostorov in rekreativnih površin, umeščenje dodatnega programa (gostinska ponudba, dvorana za prikaz zgodovine bazena in razvoja plavalnega športa v Radovljici), ter manjših prostorov kot so telovadnica, savne, fitnes, masažni prostori in podobno. Osnovno oblikovno in tudi revitalizacijsko vodilo je bilo sledenje ideji in podobi enotnega kompleksa kopališča, kot si ga je zamislil radovljiški arhitekt Ivan Vurnik, profesor in častni občan Radovljice, ki bi mu s takim pristopom izkazali spoštovanje do njegovih idej in njihovih udejanjanj. 166 6. priloga: Grafike idejnega projekta-zasnove velikega bazena s pomično streho 167 7. priloga: Grafike idejnega projekta-zasnove velikega bazena s pomično streho Avtorji grafik: 1, 2, 3, 5: Marko Smrekar univ.dipl.ing.arh 4: Marko Smrekar univ.dipl.ing.arh in Matej Kučina univ.dipl.ing. kraj.arh 6, 7: Stvar d.o.o. Ljubljana in Marko Smrekar univ.dipl.ing.arh 168 2. GRAFIČNI ZNAK KLUBA Začetek grafične podobe kluba sega v leta po drugi svetovni vojni, ko se je klub preimenoval v Plavalni klub Radovljica. Simbol znaka je bil izpeljan iz mestnega grba. Ob uspešnem delovanju Plavalnega kluba Radovljica in ob bližajoči se njegovi osemdesetletnici, se je porodila ideja o novem simbolu-znaku, ki naj bi zaznamoval mladostno navdušenje, ki naj se zrcalil tudi v jasnih in razpoznavnih grafičnih oblikah. Tako je nastal zametek iz črkovne zloženke “PK”, ki simbolizira tudi podobo “metuljčka”. 8. priloga: Grafika znaka ob 50. obletnici kluba Znak je dobil tudi izpeljanke v odsevu podobe v vodi med progami in kasneje v zrcalni podobi v odsevu v vodi. Osnovni znak, ki je nastal po letu 1985, je bil kasneje uporabljen tudi za izdelavo klubskim medalj, diplom in znakov na trenirkah, kapah, v oglasih in ostalem gradivu. 9. priloga: Grafika znaka prve osnovne variante 10. priloga: Grafika znaka z vodnim odsevom 169 Leta 2009 sva z arhitektom Borisom Jukičem (Boris je vnuk Alojzije Hrovat, znane radovljiške kulturne delavke in tudi aktivni plavalec) med njegovim počitnikovanjem izdelala aplikacijo za znak v podobi štartnega kamna in poletele “radovljiške” čebele, kar naj bi ponazarjalo simboliko kraja in plavanja. 11. priloga: Grafika znaka z aplikacijo »čebelice« Pri nastajanju znaka smo sodelovali Marko Smrekar kot idejni oče znaka in njegove izpeljave, Barbara Kokelj kot sodelavka pri znaku z odsevom v vodi in Boris Jukič pri animacija znaka s čebelo. Po letu 2010 je klub dobil nov znak, ki pa je domena novih razvojev in usmeritve kluba in je nastal z oblikovalci sponzorjev-pokroviteljev kluba. 12. priloga: Grafika znaka 170 izdal in založil Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica Občina Radovljica junij 2013 gradivo za bilten so pripravili DAR - Digitalni arhiv Radovljica, Andrej Artiček, Stanko Artiček, Franci Černe, Ciril Globočnik, Marko Jensterle, Miran Kenda, Goran Lavrenčak, Drago Mandelc, Marjana Melink, Janez Praprotnik, Polona Rob, Janez Sekovanič, Marko Smrekar grafično oblikovanje Tina Cesar oblikovanje naslovnice Barbara Stan priprava naslovnice za tisk Blaž Samotorčan tisk Tiskarna Žbogar naklada 250 izvodov 187
© Copyright 2024