DEŽELAN . WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI 1 Ciril Globočnik - Z listo Cirila Globočnika v nov mandat Vsi si zaslužimo kvalitetno življenje Družba brez odpadkov ‘‘V čast in veselje mi je delati za občino Radovljica. Vrsti projektov smo postavili zdrave temelje in želeli bi si nadaljevati s tem, nadgrajevati in graditi občino priložnosti in zadovoljnih občank in občanov.’’ ‘‘V preteklih 4 letih nam je uspelo v veliki meri spremeniti delo v občinskem svetu. Zdaj res lahko rečemo, da se ne ukvarjamo z levimi in desnimi, temveč z ljudmi o ljudeh za njihovo kvaliteto bivanja.’’ Medgeneracijski center in programi za aktivno, zdravo in kakovostno staranje »Moja želja je, da namesto, da odpadke odlagamo na deponije in jih prevažamo po celi Sloveniji, ločujemo in predelamo ter ponovno uporabimo.« Več na strani 2 > Več na strani 4 > Več na strani 10 > Več na strani 11 > neodvisni kandidat za župana Radovljice september/oktober 2014 DEŽELAN Sodelovanje med politiko in občani foto: Toni Štiherle stičišča demokracije kot odgovor na izziv sodobne demokratične družbe Demokracija se danes sooča z enim od največjih izzivov. Že dlje časa prihaja do upada tradicionalnega sodelovanja občanov in občank v mehanizmih predstavniške demokracije. Župan Ciril Globočnik je prepričan, da občani in občanke lahko s svojo vse večjo participacijo prispevajo k družbenemu, političnemu, kulturnemu in gospodarskemu razvoju; če je v javni prostor vključenih več ljudi in idej, so tudi odločitve bolje utemeljene in sprejete ter nenazadnje bolj demokratične. Bistvenega pomena je, da občani redno dobivajo povratne informacije o postopku odločanja in “RADOVLJICA 2010 - 2014” Mandat župana je z vidika občana lahko različno dolg, v večini primerov pa to ni ena od prioritet občanov. Z vidika politike je mandat spet različno dolg – za tiste iz opozicije se gotovo bolj vleče kot tistim ki se z 11 Mestno kulturno središče županom v večini primerov strinjajo. Kako pa na to gleda župan? V večini primerov je čas nekaj kar ga ves čas mandata priganja, sicer pa – sploh če mu gre vodenje občine dobro od rok – običajno nekje na 09 Energetsko neodvisna občina dobri polovici ugotovi, da je mandat štirih let prekratek za ljudi z vizijo. Bližajo se občinske volitve in pri odločanju o tem, komu zaupati svoj glas, naj vam pomaga seznam dejanj v mandatu župana Cirila Globočnika. Več na straneh 6 in 7 > 08 Programske 03 usmeritve izvajanju ukrepov v javnih zadevah, za katere menijo, da so zanje pomembna. Zato si bo prizadeval, da bi občina v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki s področja volilnih sistemov in predstavniške demokracije kot je dr. Slavko Gaber razvila in izvajala pilotni projekt lokalnega modela e-demokracije. Nadaljevanje na strani 10 > LOKALNE VOLITVE 2014 Na letošnjih lokalnih volitvah bodo volivci volili 212 županov ter okoli 3400 občinskih svetnikov, pa tudi za člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. 5. oktobra bodo volitve potekale v 212 slovenskih občinah, pred štirimi leti pa so bile v 208. Sicer pa smo v Sloveniji leta 1994 volili v 147 občinah, leta 1998 v 192, leta 2002 v 193, leta 2006 in 2010 pa v 210. Na teh volitvah bodo prvič volili prebivalci občine Ankaran Srečanje s predstavniki krajevnih skupnosti Več na stranI 8 > 09 Lokalna samooskrba 03 Srečanje z zaslužnimi občankami in občani 2 DEŽELAN . WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI CIRIL GLOBOČNIK DEŽELAN Zaslužni občanke in občani NEODVISNI KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE RADOVJICA »V tem času smo naredili res veliko dobrega: na področju energetske obnove smo sanirali vrsto javnih ustanov, vrtcev in šol, intenzivno gradimo komunalno infrastrukturo, občankam in občanom smo zagotovili pogoje za večjo varnost, zgradili smo nove cestne povezave in uredili dotrajane, zgradili smo nove športne in igralne površine za najmlajše, ustvarili in uveljavili podobo radovljiške občine ne le doma, tudi širše in še bi lahko našteval..« Dober gospodar ima posluh za ljudi “Če rečem, da mi je v čast, da poznam človeka, kot je Ciril, ne pretiravam. Verjamem, da je v preteklih štirih letih dokazal, da je mož besede, da je dober gospodar in da ima posluh za ljudi. Takega tudi poznam in nanj se vedno lahko zanesem. Tudi zato sem se odločila, da se od svoje športne kariere poslovim prav pri njem, v Radovljici. Ko človek počne nekaj s srcem, iskreno in vneto, se kaj hitro pozna. V njem, pri njemu dragih in okolici. Športniki to vemo! In Ciril, ki je imel v preteklosti z nami veliko dela, to še posebej dobro pozna. Urejenost občine in zadovoljstvo ljudi, ki me je pričakala ob prihodu v Radovljico priča sama zase. In tudi zato sem svojo kariero sklenila tu, v Radovljici, s Cirilom. Cenim Cirilovo poštenost, energijo in neskončen posluh za ljudi. Takega poznam od nekdaj.” Sara Isaković, nosilka olimpijske medalje „Ciril Globočnik me je prepričal z delovno vnemo, gospodarnostjo, pripravljenostjo sodelovanja ter povezovanja, predvsem pa s svojim odnosom do ljudi in živali. nosti – predvsem v prometu – ter športu in kulturi. Že sedaj na teh področjih dosegamo visoke standarde. V čast in veselje mi je delati za občino Radovljica. V teh štirih letih sem ugotovil, da je kljub težki gospodarski situaciji mogoče marsikaj narediti. S sodelavci smo opravili veliko dela in postavili dobre temelje za naprej, kar mi predstavlja dovolj izzivov za še en mandat na mestu župana. V tem času smo naredili res veliko dobrega: na področju energetske obnove smo sanirali vrsto javnih ustanov, vrtcev in šol, intenzivno gradimo komunalno infrastrukturo, občankam in občanom smo zagotovili pogoje za večjo varnost, zgradili smo nove cestne povezave in uredili dotrajane, zgradili smo nove športne in igralne površine za najmlajše, ustvarili in uveljavili podobo radovljiške občine ne le doma, tudi širše in še bi lahko našteval. Če bom izvoljen, si bom prizadeval za nadaljevanje projekta energetske sanacije javnih objektov. Gre za področje, ki sem mu v zadnjih štirih letih posvečal veliko pozornosti. Projekte smo pripravljali dobro in na način, da smo lahko počrpali veliko državnih oziroma evropskih sredstev. Na ta način bomo lahko zelo uspešni tudi v prihodnje. Pozornost bom posvečal tudi nadaljevanju gradnje komunalne infrastrukture, var- september/oktober 2014 Cenim njegov trud, da bi bila naša občina tudi občina športa, kjer je občanom omogočeno kakovostno preživljanje prostega časa v športnem življenjskem slogu.“ Izdajatelj: organizator volilne kampanje Ciril Globočnik Naklada: 7.000 izvodov Sabina Felc, profesorica športne in specialne športne vzgoje spletna stran: www.cirilglobocnik.si e-mail: [email protected] Želite izvedeti več o nas, našem delu in načrtih? Nenazadnje smo dosegli, da je Radovljica dobila status olimpijskega športnega centra, in ker je prav turizem v občini paradna gospodarska panoga, mu prek olimpijske blagovne znamke želimo omogočiti še boljše razmere za razvoj. Radovljica se je v zadnjih letih razvila v turistično prepoznavno blagovno znamko. Vrhunski program Zavoda za turizem je v Radovljico s kvalitetnimi prireditvami in promocijo privabil na tisoče ljudi in ta trend želimo nadaljevati. Zato bom tudi tokrat na lokalnih volitvah nastopil s svojo listo, ki bo večinoma takšna, kot je bila leta 2010, ko sem bil izvoljen za župana skupaj s štirimi svetniki. V primeru zmage ne bom sestavljal politične koalicije saj verjamem, da se zaveza svetnikov, da bodo delovali v dobro in korist občank in občanov, dobro obnese. Dokaz za to je Radovljica, ki ponuja izjemne bivanjske in življenjske pogoje za vse generacije. Ciril vrača pozitivne vrednote “Ciril je izredno dober organizator, predan svojemu delu. Pripravljen je poslušati in za vsakogar poiskati najboljšo rešitev ter jo seveda tudi izvesti. Lahko bi rekli, da je ljudski župan. Poleg tega pa v naše okolje vrača vrednote, kot so človečnost, prijateljstvo, skrb za okolje ter kakovostno bivanje in ohranjanje tradicije.” Jurij Smolej, uni.dipl.ekon. komercialni direktor OEM Europe “Ciril je kot novi župan občine Radovljica v svojem prvem mandatu z zagnanostjo in vestnostjo, ki ju je pridobil v svojem »športnem obdobju«, verjetno nadomestil nekatere običajne začetne »zadrege«, specifične za »politikantski« pristop pri vodenju tako kompleksnega »kolektiva«, kar občina je. Imel sem priložnost, da sem sodeloval v njegovi posvetovalni skupini za področje prostora in kaj hitro sva prišla do zbližanja posameznih stališč in generalne prostorske strategije. Mislim, da so pokazatelji na prostorskem urejanju tako mesta, naselij in vasi že vidni in prepričan sem, da bi z nadaljnjim delom kot župan le-te bogato nadgradil v korist celotne občine. S svojim širokim pogledom in pristopom bi lahko našli prenekatere skupne vrednote še s sosednjimi občinami, kajti »sobivanje« in ne zapiranje v svoje »garklce« naj bi bila naslednja naloga , ki bi dala še večjo dimenzijo urejene kulturne krajine , krajine zgodovinske »Dežele« in prav v tem vidim vlogo Cirila v novem županovanju.” Marko Smrekar, arhitekt 3 . WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI foto: Toni Štiherle CIRIL GLOBOČNIK SE JE SREČAL Z ZASLUŽNIMI OBČANI (Radovljica, 23.9.2014) – Neodvisni kandidat za župana občine Radovljica Ciril Globočnik se je sestal z občankami in občani, ki so v iztekajočem se mandatu njegovega županovanja, prejeli občinska priznanja. Gre za ljudi, ki so izkazali podporo prostovoljstvu, solidarnosti in pokazali smisel za vizijo, razvoj, na svojih področjih pa dosegajo odlične rezultate. Srečanja se je udeležilo prek 70 odstotkov vseh prejemnikov občinskih priznanj občine Radovljica in večina neodvisnih kandidatov Liste Cirila Globočnika. „Ste izbranci. Ste elita v tem okolju. Z lastnim delom ste dokazali, da ste sposobni, imate voljo, željo in dosegate rezultate. Smiselno vam je prisluhniti in upoštevati vaše nasvete,“ je zbrane nagovoril Miran Rems, nosilec Liste Cirila Globočnika in dosedanji podžupan občine. Prejemnica medalje občine Radovljica za uspešno izvajanje programa PUM, gospa Mateja Rozman Amon je povedala, da čeprav je v občini veliko upokojencev, se ti odlično odzivajo na programe ki jih nudijo v Medgeneracijskem centru. S tem se je strinjal tudi Franc Renko, prejemnik občinske medalje za dolgoletno uspešno in predano delo na mestu predsednika Društva upokojencev Radovljica. „V Radovljici je prek 20% starejših občank in občanov, ki se veselijo, ko kdo pokaže zanimanje zanje, in počaščeni, ko to stori župan. Strinjamo se z odločitvijo, da je strokovni vidik bolj pomemben za občino kot politični. Vseeno pa si želimo, da bi se o nas pisalo manj poročil - mnogo raje kot to bi videli, da se tisti ki ga naše življenje zanima, z nami sreča.“ Tudi gospa Irena Moro, ki bo decembra prejela pečat občne Radovljica za donatorstvo in prizadevanje za uporabo avtohtonih slovenskih semen je povedala, da je zadovoljna, da ji je življenje omogočilo, da lahko naredi nekaj za skupnost. Ob tem je izrazila željo, da bi v občini uspeli ustvariti semensko banko rastlin. Prejemnik velike plakete občine za prispevek k arhitekturni in urbanistični podobi današnje Radovljice in širše okolice Marko Smrekar, je izrazil zadovoljstvo ob spoznanju, da se je v zadnjem mandatu urejanje prostora razporedilo na celotno občino. Sam je mnenja, da s povezovanjem med kraji, dobimo prostor, širino, in postanemo močnejši. „Le tako bomo lažje organizacijsko in življenjsko sodelovali in širili kvaliteto prostora,“ je povedal Smrekar. Gospod Avguštin Mencinger, ki je leta 2012 prejel pečat občine za prostovoljno javno delo, in je že tri mandate v občinskem svetu je povedal, da je bil zadnji mandat, poseben, saj v njem ni bilo čutiti politike. „Ker se je župan moral boriti za vsako odločitev, so bile te kvalitetne, pokazali pa smo tudi, da premoremo veliko solidarnosti in želje po lepem, dobrem, kvalitetnem,“ je povedal Mencinger. Gašper Primožič, ki je prejel pečat občine za uspešno vodenje Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica in Kulturno umetniškega društva Radovljica je povedal, da so v občini izjemno dobri pogoji za delovanje, ki so ime občine ponesli daleč v svet prav zaradi njenega bogatega kulturnega življenja in uspehov tu delujočih glasbenikov. Tomaž Čufer, prejemnik pečata občine za izjemne uspehe na področju vrtnarstva je bil v svojem izvajanju kritičen do šolskega sistema, ki otrok ne uči podjetništva. „Pobudo o odprtju Inkubatorja za mlade bi nemudoma podprl, tudi svoj prosti čas bi jim namenil, da bi jim le pomagal k boljši prihodnosti,“ je povedal Čufer. Predsednik Čebelarskega društva Radovljica, Franc Šolar, ki je prejel pečat občine za več kot petdesetletno aktivno delovanje na področju čebelarstva je zbrane seznanil z uvajanjem projekta apiterapije in aromaterapije v občini, ob tem pa državo pozval k ukinitvi davka na čebele ter pozdravil Čebelarski center, ki je v občino uvedel kopico novosti in možnosti na tem področju. Jože Tonejc, prejemnik občinske medalje za dolgoletno uspešno delo na športnem področju v Nogometnem klubu Šobec Lesce je povedal da je ponosen, da pri nas trenirajo tudi tuje reprezentance, ter da klub vključuje tako otroke ki nimajo toliko sredstev, kot tudi otroke iz drugih občin. Da dosega šport v občini visoke standarde je potrdil tudi olimpijec, prejemnik medalj in pečata občine Radovljica za športne uspehe na področju veslanja Sadik Mujkić, ki svoj čas namenja otrokom. „Pomembno je, da so otroci na varnem. In s tem ko jim dajemo možnost, da se z nečem ukvarjajo, smo naredili zanje dobro delo.“ Gospod Mitja Mladenovič, ki je prejel občinsko medaljo za dolgoletno aktivno delovanje v Prostovoljnem gasilskem društvu Ljubno je tako povzel zadnji mandat župana: „V Gasilski zvezi Radovljica deluje 1.500 gasilk in gasilcev. Za gasilerijo, kjer delujem že 50 let, je bil prispevek Cirila Globočnika doslej največji.“ „Želel sem slišati česa si želite, kje vidite možnosti, da bi lahko bilo še bolje, da bi naša občina še bolj zasijala,“ se je v zahvalo zbranim, med katerimi so bili tudi Andrej Pečjak, Skupina prostovoljcev Prava smer, predstavnica Območne Obrtno-podjetniške zbornice Radovljica, Ivan Prešern – Žan, direktor podjetja Dali šport, Tadej Gomboc in mnogi drugi, izrekel Globočnik. Srečanje s predstavniki krajevnih skupnosti Ocena večine prisotnih je bila, da je Globočnik v tem mandatu delal dobro in naredil veliko za občino, v odnosu do krajevnih skupnosti pa je izražal spoštovanje, se z njimi srečeval in sodeloval. (Radovljica, 12.9.2014) – „To je edini način ki vodi v razvito občino in v njej ponuja zadovoljstvo in priložnosti ljudem,“ je začel srečanje Ciril Globočnik. Srečanja se je udeležilo 11 od 12 krajevnih skupnosti občine Radovljica ter dobra polovica od skupno 26 kandidatov z Liste Cirila Globočnika. Na tej so zastopani krajani iz vseh krajevnih skupnosti občine in sinočnje srečanje je bilo namenjeno soočenju želja, mnenj in vizij. Prisotni so srečanje pozdravili in se županu zahvalili za priložnost, da se spoznajo s kandidati za svetnike, s katerimi bodo v prihodnosti poskušali še bolj tvorno sodelovati, županu pa izrazili podporo na volitvah, saj so z njegovim delom zadovoljni. Predstavniki KS od katerih je bila večina predsednikov so ocenili, da je glavni problem vsaj manjših krajevnih skupnosti pomanjkanje denarja, kar nekaj dela pa jih čaka predvsem na področju dotrajane infrastrukture in kanalizacije. „Slednja se pospešeno ureja,“ je povedal Globočnik in dodal: „a je tista, ki sodi med največje investicije. Podobna zgodba velja za energetsko sanacijo stavb ki so v lasti občine. To je področje, ki terja veliko denarja, in zato smo bili zelo aktivni pri pridobivanju nepovratnih ter evropskih sredstev. Gre za velike korake, trajnostne projekte in denar zanje je bil gospodarno naložen.“ Nosilec Liste Cirila Globočnika, Miran Rems se je v svojem razmišljanju dotaknil delovanja občinskega sveta, kjer so v tem mandatu po njegovem mnenju naredili pomemben korak naprej s tem, ko niso delovali kot politična koalicija. „Tu danes sedi dobra četrtina občinskega sveta in nič novega ne bo če povem, da smo v tem mandatu delovali kot koalicija glede na probleme. Delitev na leve in desne je veljala foto: Toni Štiherle le glede na bregove reke Save,“ je povedal dosedanji podžupan občine Radovljica in dodal: „Krajevnim skupnostim je potrebno dati možnost vplivanja na občinski svet, zato smo predlagali ustanovitev Odbora krajevne samouprave. Velika razlika namreč je, če gre za organ občinskega sveta ali le za posvetovalno telo. Vaše pobude so dobre in te morajo priti v formalne procedure občinskega sveta.“ Globočnik se je prisotnim zahvalil za sodelovanje v tem mandatu in povedal, da je ponosen da so v krajevnih skupnostih opazili, da so bili napori občine vlagani v to, za kar je občina zadolžena. Poudaril, da je srečanje sklical zato, ker si je želel slišati, kako bi lahko bili še boljši. „S tem bi zelo pomagali pri oblikovanju proračuna, ki je osnova za načrte, vizijo in potrebe občank in občanov.“ 4 DEŽELAN . WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI »V preteklih 4 letih nam je uspelo spreme- »Ostajam zvesta Listi niti delo v občinskem svetu. Tega lahko zdaj Cirila Globočnika in spremlja javnost na vsakem koraku. Naše Cirilu kot županu.« delo pa omogoča tudi sodelovanje širše jav- Monika Ažman, izvršna nosti.« direktorica Zbornice Miran Rems, dr. medicine, magister znanost, Specialist zdravstvene in babiške nege DEŽELAN . WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI 1 Deželani za občinski svet abdominalne in splošne kirurgije v Bolnici Jesenice Kandidati za svetnice in svetnike občine Radovljica so pozdravili snidenje, kjer so ugotovili, da je Ciril Globočnik ponovno uspel zbrati kandidate iz vseh krajevnih skupnosti in izkušnjami iz vseh področij življenja. Z listo cirila globočnika v nov mandat foto: Gorazd Kavčič (Radovljica, 15.9.2014) – Danes se je na novinarski konferenci javnosti predstavil neodvisni kandidat za župana občine Radovljica Ciril Globočnik s kandidati Liste Cirila Globočnika za občinski svet. „Letos je lista polna in na njej je 26 neodvisnih kandidatov za občinske svetnike, ki prihajajo iz vseh Krajevnih skupnosti. To je odraz dela v mandatu ki se izteka, kjer smo uspešno vodili komunikacijo med krajevnimi skupnostmi in občino,“ je povedal Globočnik. „Zadovoljen zrem v to kar smo uspeli narediti v teh 4 letih, predvsem na področju komunalne infrastrukture, predšolske in osnovnošolske vzgoje, kjer smo otrokom ustvarili res dobre pogoje za vključevanje mladih v zdravo družbo. Depolitizirali smo občino in tako bomo delali tudi v prihodnje,“ je poudaril Globočnik. Temu so pritrdili tudi kandidati z Liste Cirila Globočnika, ki so se v velikem številu udeležili današnje novinarske konference. Nosilec liste, dr. Miran Rems je v svojem izvajanju povzel nekaj osnovnih premikov, ki so jih uspeli izpeljati v tem mandatu. „V preteklih 4 letih nam je uspelo v veliki meri spremeniti delo v občinskem svetu. Tega lahko zdaj spremlja javnost na vsakem koraku, seje so odprte za javnost, delo odborov pa omogoča celo sodelovanje širše zainteresirane javnosti – delamo vsem na očem in tako je prav! Naša pobuda, da lahko predlagajo za člane svetov javnih zavo- dov svoje kandidate tudi krajevne skupnosti ali zgolj 5 občanov, je bila sprejeta in s tem smo odprli možnost kandidiranja vsem. Zdaj res lahko rečemo, da se ne ukvarjamo z levimi in desnimi, temveč z ljudmi o ljudeh za njihovo kvaliteto bivanja.“ Tudi Tea Beton, vodja programa CUDV Radovljica, je izrazila zadovoljstvo z možnostjo sodelovanja v občinskem svetu, kjer vidi svoj največji doprinos k sloju ljudi, ki potrebujejo pomoč. „Moje življenje se vrti okolju ljudi, ki so manj uspešni in potrebujejo več podpore, imajo pa isti cilj kot vsi ostali – živeti kar se da kvalitetno. Moja naloga je in bo opozarjati nanje.“ Od kandidatov z Liste Cirila Globočnika, smo danes lahko slišali strinjanje z dosedanjim delom župana in iskreno zadovoljstvo ob možnosti do morebitnih novih izzivov ki jim jih lahko prinesejo letošnje volitve, saj gre za ljudi z visokimi merili in pričakovanji ne le do drugih, temveč predvsem do sebe. Globočnik je zbrane ob koncu pospremil z mislijo: „Ljudje so prihajali k meni ko je bilo to zanje pomembno. Tega sem se zavedal in zato sem jim pazljivo prisluhnil, nato pa odgovorno in objektivno ukrepal. Tak odnos se mi zdi pomemben in tega se bom držal še naprej. Občina je servis ljudem in nihče ne sme od nas oditi z občutkom, da delamo zase!“ »Kot neodvisni kandidati smo morali za vložitev liste zbrati zadostno število podpisov občank in občanov. Izkazana podpora nas utrjuje v prepričanju, da v iztekajočem se mandatu občinskega sveta nismo pozabili na nobeno krajevno skupnost, na nobeno generavijo...in se zavezujemo, da bomo v naslednjem mandatu delovali enako.« 1. Rems Miran 2. Ažman Monika 3. Pogačar Miroslav 4. Beton Tea 5. Praprotnik Vili 6. Felc Sabina 7. Šter Miloš 8. Mezeg Neža 9. Kašca Danijel 10. Režonja Jožica 11. Potočnik Marjan 12. Boltar Barbara 13. Markelj Tadej 14. Zorec Petja 15. Mohorič Zdravko 16. Perko Metka 17. Šušmelj Robert Ivan 18. Šemrl Marinka 19. Kramar Peter 20. Resman Tomše Tanja 21. Avsenik Andrej 22. Praprotnik Janez 23. Kunčič Jana 24. Smolej Jurij 25. Rob Polona 26. Globočnik Ciril specialist abdom. in sploš. kirurgije izvršna direktorica samostojni podjetnik vodja programa uslužbenec profesorica direktor kustos pripravnik davčni svetovalec direktor direktor galeristka - kustosinja učitelj športa in računalničar samostojni kulturni delavec – asist. monter navtične opreme pedagoška in organizacijska vodja direktor svetovalka za kmetijsko pravne zadeve asistent predmetna učiteljica samostojni podjetnik nekdanji uslužb. Carinske uprave RS profesorica angleščine komercialni direktor OEM Evropa upravnica župan LISTA CIRILA GLOBOČNIKA ZA DEŽELO PRILOŽNOSTI “Na listo Cirila Globočnika sem vstopil, ker se s Cirilom že dolgo poznava in imava podobne poglede na prihodnost. Enakovredni razvoj občinskega »podeželja«, pomoč gospodarstvu v občini, transparentno finančno poslovanje, racionalna občinska uprava, skrb za društva in rizične skupine, infrastrukturo, …, to je del stvari katere zagovarjam in prepričan sem, da je to tudi vizija Cirila kot bodočega župana.” Robert Šušmelj, dipl. ing. org. . LISTA CIRILA GLOBOČNIKA »Zelo pomembno se mi zdi Cirilovo zavedanje, da svet stoji na mladih.« Petja Zorec, magistrica akademska oblikovalka tekstilij in oblačil 5 dr. medicine, magister znanosti dipl. medicinska sestra gradbeni tehnik specialni pedagog strojni tehnik profesorica športne in specialne šport. vzgoje uni. dipl. ekonomist uni. dipl. umetnostna zgodovinarka uni. dipl. ekonomist ekonomski tehnik gradbeni tehnik uni. dipl. umetnostna zgodovinarka profesor športne vzgoje magistrica akademska oblik. tekst.in oblačil avtomehanik dipl. vzgojiteljica dipl. ing. organizacije dela organizator poslovanja dr. znanosti predmetna učiteljica geografije in zgodovine s. p. upokojenec magistra angleškega jezika uni. dipl. ekonomist uni. dipl. ekonomist predmetni učitelj športne vzgoje VSI SI ZASLUŽIMO KVALITETNO ŽIVLJENJE „Prepričana sem, da nam naša občina ponuja dovolj možnosti in priložnosti za ustvarjalno in aktivno življenje. Izkoristimo te danosti in naše talente, povezujmo in dopolnjujmo se v prizadevanjih za dosego ciljev. Pozornost bom usmerila k ljudem, ki zaradi stisk in različnih prikrajšanosti potrebujejo več podpore in pomoči. Prav vsi, v mestu in na vasi, si želimo in zaslužimo kvalitetno življenje.“ Tea Beton, specialni pedagog, vodja programa CUDV Radovljica 6 SKRBNI GOSPODARJI: Uvedli smo politiko ohranjanja programov in stroškov vzdrževanja v višini realizacije preteklega leta in zniževanja materialnih stroškov. Uspešno smo v najem oddali 12 letal in enega prodali. Prek javnih delo smo zaposlili pet delavcev, ki urejajo javne površine ter čistijo vodotoke. Sprejeli smo nov pravilnik, po katerem se sejnine obračunavajo v pavšalnem znesku in ne več po urnih postavkah. Za polno izplačilo pa morajo svetniki odslej biti navzoči najmanj 75% seje, v primeru krajše prisotnosti se jim obračuna sorazmerni del sejnine. Načrtno in s pomočjo razpisa za sofinanciranje energetske sanacije javnih stavb smo pristopili k izboljšanju energetske učinkovitosti javnih objektov v lasti občine. V času od 2011 do 2014 smo bili uspešni s prijavami na državne in evropske razpise. SOCIALA IN ZDRAVSTVO: V prenovljena občinska neprofitna stanovanja v Radovljici, Lescah, Kropi in Zapužah smo vselili 30 stanovalcev. V Radovljici in Lescah smo občanom zagotovili zemljišča za vrtičke. I-HELP - z zakupom paketa PREMIUM SPO smo omogočili, da je storitev brezplačno na voljo vsem občankam in občanom. Zasadili smo javni sadovnjak z avtohtonimi visokodebelnimi sadnimi drevesi. VARNOST: Na razpisu smo pridobili dva prikazovalnika hitrosti, od tega smo enega postavili k Osnovni šoli F. S. Finžgarja. Z enotami ki opravljajo naloge zaščite in reševanja v občini, smo podpisali pogodbe o vzdrževanju visokega nivoja pripravljenosti in usposobljenosti. INFRASTRUKTURA: Odprli smo novo cestno povezavo med regionalno cesto Lesce – Kamna Gorica – Lipnica in glavno cesto Lesce – Črnivec. Po izgradnji »povezovalne ceste« bo novi odsek dobrodošel predvsem za stanovalce Lesc in uporabnike PIC Veriga, saj bo DEŽELAN . služil kot obvoz nivojskemu križanju z železniško progo v Lescah Postavili smo novo urbano opremo v občini: klopi, koši za smeti in informacijske table Obnovili smo Zdravstveni dom Radovljica, v Lekarni Radovljica pa odprli nov prizidek Zgradili smo zadnji odsek vodovoda Podgora. Z izgradnjo tega odseka vodovoda Podgora so še zadnji krajani v radovljiški občini dobili možnost priključitve na javni vodovod. Uredili smo krožišče z obeležjem, povezanim z Brezjami. Zgradili smo komunalno infrastrukturo v Kropi. Uredili smo novo parkirišče pred vhodom v staro mestno jedro. Zgradili smo vodovodno omrežje v Podnartu. S to naložbo je odpravljeno eno večjih ozkih grl za oskrbo prebivalcev z vodo v občini Radovljica. Uredili smo igrišče na Brezjah, igrišči v Kamni Gorici in Ljubnem, s štirimi novimi igrali smo opremili še otroško igrišče na Posavcu. Zgradili smo odsek vodovoda Podgora. ŠOLSTVO: Zagotovili smo nove kombije osnovnim šolam Staneta Žagarja Lipnica, Antona Janše in A. T. Linharta Radovljica. Ob radovljiški osnovni šoli smo uredili učni vrt. DEŽELAN 7 . 2010 - 2014 IZBOR. WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI ENERGETIKA: Naložbe v večjo energetsko učinkovitost javnih objektov smo obravnavali prednostno. Ukinili smo osvetlitev občinske stavbe in sodišča v Radovljici in skrajšali čas delovanja javne razsvetljave. Za potrebe samostana in nekaterih drugih bližnjih objektov smo uredili skupno kotlovnico na biomaso. Opravili smo energetsko sanacijo vrtca Lesce in OŠ A. T. Linharta Radovljica Občina Radovljica je v obdobju 2012–2014 izvedla projekt energetske sanacije OŠ A. T. Linharta Radovljica. V času po sprejemu LEK sta bili na strehi osnovnih šol A. T. Linharta in Antona Janše Radovljica nameščeni sončni elektrarni z močjo do 50 kilovatov, ki bosta pokrivali potrebe obeh šol po električni energiji. Na račun te naložbe v obnovljive vire energije bo proizvedene 65,8 tone ogljikovega dioksida manj na leto. Občina Radovljica bo elektriko oddajala v omrežje in na ta račun glede na predvideno proizvodnjo prejela 36.446,40 evrov letno. Vrtec v Kamni Gorici je z ogrevanja na elektriko prešel na ogrevanje na lesno biomaso. Bazen v Kropi je pridobil toplotno črpalko za ogrevanje vode. Energetsko sanirana je bila stavba zdravstvenega doma v Radovljici. V teku je energetska obnova leške in begunjske osnovne šole, kjer je bila zamenjana in toplotno izolirana azbestna streha. Mandat župana je z vidika občana lahko različno dolg, v večini primerov pa to ni ena od prioritet občanov. Z vidika politike je mandat spet različno dolg – za tiste iz opozicije se gotovo bolj vleče kot tistim, ki župana podpirajo. Kako pa na to gleda župan? V večini primerov je čas nekaj kar ga ves čas mandata priganja, Energetska sanacija OŠ F. S. Finžgarja Lesce skulptura v čast Avsenikovi glasbi sicer pa – sploh če mu gre vodenje občine dobro od rok – običajno ugotovi, da je mandat štirih let prekratek za ljudi z vizijo. Nov odsek vodovoda v Podnartu Nova igrala v Kamni Gorici Energetska obnova OŠ A. T. Linharta Radovljica Čistilna naprava Kropa V Kamni Gorici odprta živilska trgovina vir: www.radovljica.si Nova destinacijska znamka občine Radovljica Sanacija odseka ceste Lancovo – Bodešče Rekonstrukcija ceste mimo vrtca v Radovljici Nov kombi za OŠ Antona Janše Kolesarske smeri v občini vodovod Podgora Nova igrala na otroškem igrišču na Posavcu Obnovljen gasilski dom v Podnartu sončni elektrarni na osnovnih šolah OŠ A. T. Linharta Radovljica in OŠ Antona Janše Radovljica otroško in športno igrišče Lesce KULTURA IN ŠPORT: Na Linhartovem trgu smo postavili nov oder. Postavili smo skulpturo »Avsenikova glasba“. Odkrili smo spominsko ploščo na rojstni hiši odvetnika Uroša Žuna, Pravičnika med narodi. Uvedli smo letne občinske sprejeme za športnike, ki trenirajo ali živijo v radovljiški občini. Odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je športnemu centru Občine Radovljica ter njenih konzorcijskih partnerjev podelil licenco najvišjega ranga: Olimpijski panožni športni center. Zgradili smo nov atletski stadion s športnimi igrišči v Lescah. Urejamo nogometno igrišče z umetno travo v Nogometnem centru Lesce. TURIZEM IN GOSPODARSTVO: Izdelali smo destinacijsko znamko Radovljica. Postavili smo turistični informacijski točki na počivališčih. Sprejeli smo uradni spominek občine – Flaško. Izpeljali smo sejem Sejem bil je živ. Uvedli smo Radolško 10’ko. Postavili smo turistični spletni portal občine in nov turistično informacijski center v Mrakovi hiši na Linhartovem trgu. Po letih upadanja števila nočitev v radovljiški občini se je trend povečal za 8 odstotkov, za 14 odstotkov pa je porasel tudi obisk turistov v občini ter dnevnih obiskovalcev v mestnem jedru in Turistično informacijskem centru. Festival čokolade je prvič obiskal predsednik Republike. Kamna Gorica je dobila nazaj trgovino z živili. DEDIŠČINA LOKALNEGA IN RAZVOJNEGA POMENA: Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske - Čebelarski center smo oddali v namen celovite podpore razvoju, raziskovanju, ohranjanju in promociji čebelarstva in kranjske sivke na Gorenjskem kot pomembnega dejavnika pri varovanju narave in biotske raznovrstnosti. Nadaljuje se izgradnja nove knjižnice v Radovljici. nov odsek ceste mimo Doline v Lescah Energetska obnova Zdravstvenega doma Radovljica 8 DEŽELAN . WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI Lokalne volitve 2014 Zanimivosti Na letošnjih lokalnih volitvah bodo volivci volili 212 županov ter okoli 3400 občinskih svetnikov. Volitve bodo letos potekale v 212 slovenskih občinah, pred štirimi leti so bile v 208. Sicer pa smo leta 1994 volili v 147 občinah, leta 1998 v 192, leta 2002 v 193, leta 2006 in 2010 pa v 210. Na teh volitvah bodo prvič volili prebivalci občine Ankaran, ki jo je ustanovilo Ustavno sodišče. Mestna občina Ljubljana, ki ima največ prebivalcev preko 280.000, ima 45-članski občinski svet, občina Hodoš, ki ima najmanj prebivalcev, 300, pa ima v občinskem svetu 7 članov. Občina Radovljica ima z več kot 18.000 prebivalci 26-članski občinski svet. Volilna udeležba na lokalnih volitvah je bila leta 2010 v prvem krogu 50,98%. Najvišja volilna udeležba je bila v občini Hodoš, preko 80%, najnižja pa v občini Jesenice, 33%. V občini Radovljica se je volitev v prvem krogu udeležilo 48 % volivcev. Za župane je kandidiralo 778 kandidatov, za občinske svetnike pa 26.478 kandidatov. Tako kot v občini Radovljici je bilo kar 69 županov, 33%, izvoljenih s podporo skupine volivce. Leta 2010 je bilo za svetnike izvoljenih tudi 739 neodvisnih kandidatov,22% vseh. Medtem ko je bilo v Radovljici izvoljenih 11 neodvisnih kandidatovali kar 44% vseh. Na letošnjih volitvah se za člane občinskega sveta Radovljica poteguje 301 kandidat, na 13-ih listah, pri čemer neodvisni kandidati nastopajo na 6-ih listah. Za župana tokrat kandidirata zgolj 2 kandidata: eden s podporo volivcev in s podporo politične stranke. Programske usmeritve Okoljsko osveščeni Ohranjeno okolje in narava sta vrednoti, ki zagotavljata kakovost bivanja in zdravje občanov. Zato si bomo prizadevati za učinkovito rabo energije, ravnanje z odpadki, z vodami in odpadnimi vodami. Občina bo zagotovila odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Povečala bo delež ločeno zbranih odpadkov in znižala količino odloženih. Z energetskimi obnovami bo znižala porabo energije v javnih objektih. Energetsko učinkoviti Uresničili smo številne projekte na področju energetske prenove javnih stavb, v katerih smo zmanjšali stroške ogrevanja. Lotili smo se tudi energetske sanacije javne razsvetljave, ki bo prinesla prihranek energije. Kljub temu pa pred nami ostajajo izzivi kako v reševanje energetske učinkovitosti pritegniti zasebne partnerje (modeli energetskega pogodbeništva), zagotoviti sredstva za nove investicije za izboljšanje energetske učinkovitosti in kako postati energetsko neodvisna občina. Pri tem velja opozoriti predvsem na dosedaj zapostavljen potencial lesne biomase na Gorenjskem. Lesno-predelovalni center bi lahko predstavljal možnost realizacije sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Radovljici. Prometno povezani in dostopni Občina je z glavnim mestom Ljubljano in mednarodnim letališčem Jožeta Pučnika povezana z avtocesto, sosednji državi Avstrija in Italija sta dostopni z avtocesto in regionalnimi cestami; z njimi jih povezuje tudi železniška proga. Za športna in manjša letala je možna uporaba letališča z asfaltno stezo v Lescah. Prometna lega in dostopnost občine je torej ugodna, za razvoj, ki ga omenjena ugodna lega omogoča, pa bo potrebna tudi priprava programa obnove cestnih povezav znotraj občine. V letu 2013 je občina sicer že začela z obnovo lokalnih cest, v naslednjih letih pa bo treba obnovo intenzivirati in za slednje zagotoviti tudi zadostna sredstva v občinskem proračunu. Zadovoljni in zdravi ljudje Staranje prebivalstva bo v prihodnosti eden večjih izzivov. Za medgeneracijsko solidarnost v starajoči se družbi je zlasti treba ustvariti pogoje, ki bodo omogočili večjo neodvisnost starejših, da bodo lahko samostojno skrbeli zase in da bodo ostali polnopravni člani družbe. Zato si bomo prizadevali zagotavljati ustrezno dostopnost in kakovost storitev socialnih in zdravstvenih storitev. Občina bo pridobila tudi pravi medgeneracijski center z lastnimi prostori v objektu sedanje knjižnice (po preselitvi v novo) s poudarkom na dnevnih aktivnostih za starejše. Turistično kulturni in vitalni Kulturna in naravna dediščina sta vrednoti, ki jih je treba varovati, a hkrati predstavljata strateško prednost, ki jo občina lahko izkoristi za povezavo s podjetništvom in turizmom. Turizem, ki temelji na naravnih, kulturnih in rekreativnih zmogljivostih občine, ima lahko pomembno gospodarsko vlogo. Občina je znana po bogati kulturni in materialni dediščini. S številnimi prireditvami pa se občina uveljavlja tudi kot DEŽELAN 9 . WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI Lokalna samooskrba med kmetom in občani občin Radovljica, Kranjska Gora, Žirovnica, Gorje, Bled in Bohinj sofinancirajo katalog ponudnikov pridelkov in izdelkov z območja zgornje Gorenjske. Aktualne spremembe in novosti Volilna pravica državljanov EU, ki prebivajo na območju Republike Slovenije Lansko leto je bila volilna pravica državljanov EU iz drugih držav članic spremenjena tako, da ti takoj po prijavi stalnega ali začasnega prebivališča dobijo pravico voliti in kandidirati. To pomeni, da se bo število državljanov EU, ki bodo dobili volilno pravico, potrojilo. Spolne kvote Najbolj pomembna sprememba se dotika t. i. spolnih kvot. Tokratne redne lokalne volitve bodo prve, kjer velja 40-odstotni prag. Politična stranka ali volivci, ki določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta morajo določiti kandidate oz. kandidatne liste tako da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oz. mest na kandidatni listi ter kandidate oz. kandidatke na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu po načelu „zadrge“. Nezdružljivost funkcij Še leta 2010 je v Državnem zboru sedelo 23 županov oz. 25% vseh poslancev. Državnemu zboru je leta 2011 vendarle uspelo uzakoniti nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Za mesto poslanca sicer lahko kandidirajo tudi župani oz. za mesto župana lahko kandidirajo tudi poslanci, ki pa se morajo v primeru izvolitve odločiti za eno od funkcij. Nezdružljivost velja tudi za podžupansko funkcijo. mesto kulture. Cilj razvoja je atraktivno in kulturno vitalno mesto in njegovo mestno jedro, ki je povezano s podeželjem. Občina bo pridobila novo knjižnico, ki bo postala osrednji prostor kulturnega središča in vplivala na podobo mesta. Šport in rekreacija foto: Toni Štiherle Starejše generacije so še uživale predvsem doma pridelano hrano, danes pa, ker je za svoje potrebe ne pridelamo dovolj, v trgovinah lahko dobimo manj kakovostno uvoženo. Globalne razmere kažejo, da bo v prihodnosti hrana postala ključna geostrateška surovina. Ker jo Slovenija letno uvozi kar za 800 mio EUR, je ob tako nizki ravni samooskrbe ogrožena prehranska varnost države. Poleg tega je Slovenija med državami v EU, ki imajo najmanj plodne zemlje, izginilo pa je že skoraj 80 % avtohtonih vrst kmetijskih sort. Povečanje prehranske varnosti in samooskrbe je po- Prizadevali si bomo za prijaznejše ter pravičnejše razmere za življenje vseh občanov in občank, za njihove enake možnosti. Prizadevali si bomo za polnopravno vključevanje vseh v smislu razvijanja medsebojne solidarnosti in pomoči. Izziv, s katerim se je treba spoprijeti, je krepitev kulture strpnosti in dialoga ter antidiskriminacije. S tem bomo občino naredili privlačno in spodbudno ter ustvarili okolje, ki bo pritegnilo tako mladost, starost, različnost, s tem pa tudi novo znanje, sposobnosti, nove ideje, naložbe. Sodelovanje med politiko in občani Demokracija se danes sooča z enim od največjih izzivov. Že dlje časa prihaja do upada tradicionalnega sodelovanja občanov in občank v mehanizmih predstavniške demokracije. Zato je treba občane in občanke bolj vključevati v procese upravljanja javnih oziroma lokalnih zadev. Elektronski mediji in telekomunikacije večajo možnosti za številnejše sodelovanje pri javnih razpravah, oblikovanju politik in odločanju. Zato si bomo prizadevali, da bi občina v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki s področja volilnih sistemov in predstavniške demokracije razvila in izvajala pilotni projekt lokalnega modela e-demokracije. Povezano mesto in podeželje Ohranjali in razvijali bomo tako identiteto in podobo mesta kot tudi podeželja, pri tem pa blažili razlike med njima. Prizadevali si bomo za enakomeren razvoj vseh delov občine, iskali njihove potenciale in jih funkcionalno povezovali. Med glavnimi nalogami bo izboljšanje infrastrukturne opremljenosti in zagotavljanje dostopnosti javnih storitev ter ohranjanje poseljenosti na podeželju. Občina bo še naprej zagotavljala storitve javne blagajne za cenejše plačevanje položnic. Pomembno je tudi to, da s pridelavo lastne hrane preprečimo uvajanje monokultur, ki tako kot GSO, uničujejo naravno ravnovesje in biotsko pestrost. Slovenija se mora usmeriti v kmetijstvo, ki temelji na varovanju okolja in ohranjanju pestrosti avtohtonih sort rastlin in živali ter okolju prijaznejši rabi zemljišč in pridelavi hrane. Zato se je občina Radovljica odločila, da se bo opredelila za »območje brez GSO«. Samooskrba s hrano predstavlja cenovno dostopno lokalno pridelano in predelano hrano po načelu »od njive do krožnika«. Z namenom, da bi spodbudili večjo lokalno pridelavo hrane in neposredne odnose Irena Moro, inštitut Ekosemena in z ekološko pridelavo ščitimo naravne vire. Ker se obuja zanimanje za dediščino avtohtonih sort, kar vodi v preporod pridelovanja lokalne hrane in s tem samooskrbe, bo občina podprla projekt postavitve semenske banke v Biotehniškem centru Naklo pri Kranju. “Energetsko neodvisna občina!” Šport je družbena dejavnost, ki bogati kakovost življenja in predstavlja tudi enega od temeljev za zdravje. Zato bomo skrbeli za množično rekreacijo in športno vzgojo otrok in mladine, s čimer bomo krepili zdravje občanov ter izboljšali motorične spretnosti in socialne veščine otrok in mladine. Prizadevali si bomo za večjo množičnost vključevanja otrok in mladine v šport in jih odvrnili z ulic. Ustanovili bomo fundacijo za šport, ki bo kot dobrodelna ustanova v sodelovanju z lokalnim gospodarstvom in meceni pomagala socialno šibkim otrokom in športnikom pri financiranju njihovih športnih dejavnosti. Razvijali bomo znamko olimpijskega športnega centra, kar nam bo omogočilo sofinanciranje dejavnosti vrhunskega športa iz državnih in evropskih sredstev in trženje turistične destinacije pod olimpijsko blagovno znamko. Prizadevali si bomo, da bo občina mesto, kjer vsak najde športno dejavnost zase. zato bomo sofinancirali delovanje športnih društev, ki občanom ponujajo kakovostne športne dejavnosti. Enake možnosti za vse membno tudi zaradi obdelanosti podeželja, ohranjanja delovnih mest, zmanjšanja revščine, varovanja okolja ter izboljšanja zdravja zaradi uživanja kakovostnejše hrane. Marsikatera država v EU se trudi zagotoviti čim večjo samooskrbo. V Veliki Britaniji, ki želi do 2030 doseči 100% samooskrbo, so npr. sprejeli program, ki vključuje izobraževanje v vrtcih in šolah, spremembe prehranskih navad, kmetijske politike, sistema subvencij in tržnih mehanizmov. Pomemben del samooskrbe predstavlja tudi pridelava hrane na domačih vrtovih. Občina je v Radovljici in Lescah ter Brezjah zagotovila zemljišča za vrtičke, saj se vse več ljudi zanima in odloča za svojo pridelavo kakovostne hrane. Zavedati se moramo, da je na vrtu, velikem 60m2, mogoče pridelati zelenjavo za 4-člansko družino za vse leto. Družba Moro in inštitut Ekosemena pa sta v okviru družbene odgovornosti občini na pobudo župana Cirila Globočnika donirali avtohtona slovenska semena, ki so jih najemniki občinske zemlje prejeli brezplačno. Poleg tega je občina v okviru projekta ‘Narava nas uči’ vzpostavila učni vrt, kjer bo spodbujala otroke in mladino, vrtičkarje in občane k pridelavi kakovostne in zdrave hrane. Občina se je z namenom zagotoviti lokalno pridelano sadje in povečati samooskrbo pridružila tudi prostovoljski akciji zasajanja avtohtonih sort sadnih dreves na javnih površinah. Župan Ciril Globočnik se strinja, da si lahko sami pridelamo hrano »Semena so najpomembnejša naložba, so novodobno zlato. Stara avtohtona semena, tako kot voda in zrak, niso lastnina od kogarkoli, temveč so naša skupna dediščina, ki mora ostati dostopna vsakomur. Semena ne pomenijo le prehranske varnosti, temveč so ključna za obstoj človekovega življenja.« »Učinkovita raba OVE je vse bolj povezana tudi z energetsko samo oskrbo in energetsko neodvisnostjo lokalnih skupnosti. Primeri iz držav članic EU kaže, da so lokalne skupnosti z ustrezno energetsko politiko in izrabo OVE postale energetsko neodvisne in energijo celo prodajajo.« Energija nam daje toploto in svetlobo, z njeno pomočjo ustvarjamo dobrine za življenje, poganja transport in ostale komunikacije. Zato mora biti oskrba z njo nemotena in kvalitetna. Višje cene, grožnje varnosti oskrbe z energijo in spremembe podnebja vplivajo na vse nas. Trajnostni razvoj ni več vprašanje zgolj podnebnih sprememb, ampak tudi iskanje rešitev glede naraščajočih cen energije in izhoda iz gospodarske in finančne krize. Temeljno vprašanje je kako zadržati denar doma in občanom omogočiti nižje cene energije in kakovostnejše življenje. Iniciativa Energy Cities oz. Evropska zveza lokalnih skupnosti, ki združuje več kot 1000 mest iz 30 držav, je bila ustanovljena 1990 z namenom, je na ravni EU sprožila proces prepoznavanja in oblikovanja predlogov, ki bodo pospešile energetsko tranzicijo evropskih lokalnih skupnosti. V Sloveniji je pionir ka na področju trajnostnega razvoja in lokalne energetske samooskrbe članica Energy cities občina Kočevje, s projektom BIO-CHP Kočevje. Projekt predvideva izkoriščanje lesa največjega lokalnega razvojnega potenciala – za soproizvodnjo toplote in elektrike z inovativno tehnologijo uplinjanja lesne biomase. V sodsednjih državah primer dobre prakse predstavlja občina Güssing na avstrijskem Gradiščanskem kot energetsko neodvisna občina. V Güssingu z obnovljivimi viri energije proizvedejo 85 % potrebne toplote za ogrevanje in industrijo, ter 50% celotnih potreb po električni energiji. Güssingu, ki je včasih veljal za najrevnejšo avstrijsko pokrajino, je s preusmeritvijo na domače obnovljive vire energije uspelo doseči energetsko neodvisnost. Danes pa z razvojem novih tehnologij na področju rabe obnovljivih virov kot evropski center za obnovljivo energij. prevzema tudi vlogo na raziskovalno-razvojnem področju. Občina Radovljica je leta 2011 sprejela lokalni energetski koncept (LEK) kot strateški dokument za področje oskrbe, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Od takrat pa do danes je občina izvedla številne projekte na področju energetske prenove javnih stavb (šole, vrtci, zdravstveni dom …), v katerih je zmanjšala stroške ogrevanja. Lotila se je tudi energetske sanacije javne razsvetljave, ki bo prinesla prihranek energije ter prehod na OVE (sončna elektrarna, ogrevanje na lesno biomaso). Za izvajanje LEK je občina v zadnjih treh letih namenila približno 1,2 milijona evrov, v letošnjem letu pa zagotovila še 1 milijon evrov. Za projekte izboljšanja energetske učinkovitosti stavb pa je občina na dveh razpisih ministrstva za infrastrukturo iz kohezijskega sklada uspela pridobiti 2,1 milijona evrov. Kljub temu pa pred občino ostajajo izzivi kako v reševanje energetske učinkovitosti pritegniti zasebne partnerje (modeli energetskega pogodbeništva), zagotoviti sredstva za nove investicije za izboljšanje energetske učinkovitosti in kako postati energetsko neodvisna občina. Pri tem velja opozoriti predvsem na do sedaj zapostavljen potencial lesne biomase na Gorenjskem. Ozemlje občine omejuje tudi planota Jelovica z veliko lesno zalogo. Zato se v okviru LEK pripravlja tudi projekt izgradnje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na območju Radovljice. Z izvedbo daljinskega sistema ogrevanja je povezan predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta na območju gramoznice Graben. Predvidena je izgradnja proizvodnega kompleksa, namenjenega lesno-predelovalni dejavnosti, kotlovnice s sistemom soproizvodnje toplote in električne energije, ki kot glavni energent uporablja predvsem odpadno lubje in ostali lesni odpadni material ter objekta za pripravo lesne biomase. Načrte je župan Ciril Globočnik v tem mesecu v Radovljici predstavil tudi ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Metodu Dragonji, saj država namenja sredstva za sofinanciranje tovrstnih projektov. Minister je zagotovil, da bo načrte predstavil in predal svojemu nasledniku. Poleg tega pa namerava občina v kratkem opraviti tudi razpravo o pobudi združenja za energetsko neodvisnost Slovenije. Združenje je že konec julija pozvalo 27 občin z območja Gorenjske in Posočja k ustanovitvi energetsko neodvisne regije. Zakonodaja dopušča možnost, da zainteresirane občine ustanovijo organ skupne občinske uprave za energetsko področje. Druga pot pa je sklenitev pogodbe med občinami udeleženkami na osnovi prostovoljnega pristopa za ustanovitev energetsko neodvisne skupnosti. Prehod v energetsko neodvisnost pomeni zmanjšanje rabe fosilnih energentov za potrebe ogrevanja in pripravo toplo sanitarne vode v gospodinjstvih ter v vseh javnih objektih v upravljanju občin in drugih inštitucijah z rabo trajnih energetskih virov. Viri in literatura: Stadtgemeinde Güssing Občina Radovljica in Kočevje Energy cities Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije 10 DEŽELAN . WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI foto: Bor Rojnik Demokracija se danes sooča z enim od največjih izzivov. Že dlje časa prihaja do upada tradicionalnega sodelovanja občanov in občank v mehanizmih predstavniške demokracije. Pravice do sodelovanja v javnih zadevah namreč ni mogoče enačiti zgolj aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah. Gre za eno temeljnih človekovih političnih pravic in konstitutivni element demokratičnega ustroja družbe. Zato jo moramo uveljaviti kot prevladujoči način delovanja družbe. Večina strokovnjakov v modernih demokratičnih družbah opaža pasivizacijo politične participacije, ki se je v glavnem omejila na informiranje, kjer prevladuje pasivni tip sprejemanja informacij, ki jih posredujejo »mainstream« mediji in glasovanje na volitvah. Zato nekateri od njih kot rešitev za aktivizacijo vseh elementov politične participacije vidijo v uporabi telekomunikacijskih tehnologij in številnih elektronskih medijih, ki večajo možnosti za informiranje, razpravo, aktivnosti in številčnejše sodelovanje pri »Res publica«. Glede na to, da ima veliko prebivalcev dostop do informacijske in komunikacijske tehnologije ter jo zna uporabljati, lahko informacijska in komunikacijska tehnologija omogoči široko participacijo oz. ti. e-demokracijo. »E-demokracija predstavlja uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij in strategij znotraj političnih in vladnih procesov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni s strani demokratičnih akterjev, ki vključujejo vlado, izvoljene uradnike, medije, Slovenska vlada na podportalu E-demokracija že omogoča aktivno sodelovanje pri odločanju. Državljani in državljanke lahko vplivajo na pripravo predpisov, saj lahko podajo svoje mnenje, predloge, pripombe in pobude predlagateljem predpisov in odločevalcem. Prav tako lahko s svojimi konkretnimi predlogi in pripombami sodelujejo pri odpravi administrativnih ovir. Lahko pa tudi neposredno kontaktirajo svoje izvoljene predstavnike. Vlada je že leta 2003 sprejela Strategijo uvajanja e-poslovanja v lokalne skupnosti (E-občine). V strategiji je izpostavljena tudi e-demokracija. Center za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij je leta 2013 opravil analizo razširjenosti uporabe e-demokracije v slovenskih občinah; študija »E-demokracija in e-participacija v slovenskih občinah«. Po mnenju raziskovalcev omenjenega inštituta je e-demokracija gotovo ena izmed poti v prihodnost in se omenja kot rešitelj težav deficita participacije, s katerimi se spopadajo sodobne razvite demokracije. Opozarjajo pa da se število občin, ki bi ponujale raznovrstna orodja e-participacije zmanjšuje. Slovenski e-upravi vsekakor manjka premik v smeri k državljanom usmerjene in s strani civilne družbe vzpostavljene e-participacije. Z izsledki raziskave se strinja tudi dr. Slavko Gaber, nekdanji večkratni poslanec Državnega zbora in minister za šolstvo, znanost in šport. Kot ekspert za volilne sisteme se je veliko ukvarjal tudi z reprezentativnostjo kot problemom sodobnih demokracij. Sam ocenjuje, da bi bilo smiselno na podlagi primerljivih držav kot je npr. Finska, ki jo tudi sam preučeval, oblikovati ti. stičišča demokracije. Zavzema se za to, da bi obstoječi sistem predstavništva kombinirali z e-demokracijo, pri čemer bi morali razmisliti o poziciji in vlogi civilne družbe oz. občanov na eni in politikov ter javnih funkcionarjev oz. župana in članov občinskega sveta ter občinske uprave na drugi strani. Zavedati se moramo, da živimi v kompleksni, vsebolj izobraženi družbi, ki se sooča z velikimi ekonomski in okoljevarstvenimi izzivi. Prepričan je, da bi s tem dosegli večje zavedanje med politiki in javnimi funkcionarji o celotnem spektru alternativnih predlogov pri oblikovanju posameznih politik in tudi pričakovanjih med občani. Spodbudili in Odpadki so zlato izboljšali bi raven javne, politične in strokovne razprave ter argumentacijo posameznih odločitev. K sodelovanju pri lokalnih javnih zadevah bi lahko pritegnili širok krog strokovnjakov in raziskovalnih ter izobraževalnih institucij. Spodbujali bi aktivno vključevanje prebivalcev in organizacij civilne družbe v življenje skupnosti ter sooblikovanje politik . Župan Ciril Globočnik je prepričan, da občani in občanke lahko s svojo vse večjo participacijo prispevajo k družbenemu, političnemu, kulturnemu in gospodarskemu razvoju; če je v javni prostor vključenih več ljudi in idej, so tudi odločitve bolje utemeljene in sprejete ter nenazadnje bolj demokratične. Bistvenega pomena je, da občani redno dobivajo povratne informacije o postopku odločanja in izvajanju ukrepov v javnih zadevah, za katere menijo, da so zanje pomembna. Zato si bo prizadeval, da bi občina v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki s področja volilnih sistemov in predstavniške demokracije kot je dr. Slavko Gaber razvila in izvajala pilotni projekt lokalnega modela e-demokracije. “Vsi si zaslužimo kvalitetno življenje” Medgeneracijski center in programi za aktivno, zdravo in kakovostno staranje. Zaradi daljšanja pričakovane življenjske dobe in upadanja rodnosti delež starejših ljudi hitro narašča. Glavni vzroki za staranje prebivalstva v Sloveniji so manjša rodnost, daljša življenjska doba in selitve prebivalstva. Slovenija je država z eno najnižjih stopenj rodnosti v EU. Statistični urad Republike Slovenije je v svoji letošnji publikaciji »Slovenske občine v številkah«, prikazal razlike in podobnosti med slovenskimi občinami. Zadnji podatki so zajeti iz leta 2012. Za občino Radovljica ugotavlja, da je bila povprečna starost občanov 42,7 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42 let). Med prebivalci občine je bilo število najstarejših večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 131 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Omenjene demografske spremem- be bodo imele velike družbene in gospodarske posledice. Staranje prebivalstva bo v prihodnosti tako za državo kot tudi lokalne skupnosti eden večjih izzivov. Največji izziv predstavlja dolgotrajna oskrba. Celovito urejenega sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji žal še nimamo. Storitve, ki jih štejemo med dolgotrajno oskrbo se sedaj izvajajo preko ločenih sistemov socialne varnosti in različnih zakonodaj. Prizadevati si bo treba, da bo bodoči sistem zagotavljal uporabniku celovito integralno socialno-zdravstveno storitev, predvsem pa s takimi pogoji dostopa do pravice dolgotrajne oskrbe, ki ne bodo dodatno birokratizirali pravic. Na področju zdravstvene skrbi za starejše je najprej treba omogočiti zdravo staranje ter čim daljše neodvisno življenje. Spodbujati moramo zdravje, preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni skozi vse življenje ter rehabilitacijo. Zelo pomembna pa je promocija zdravja in preprečevanje bolezni in aktivnosti tako za telesno kot tudi mentalno dejavnost. Na dobro počutje in boljše zdravje ter ohranjanje samostojnosti najbolj vplivajo zdrava prehrana in redna telesna in miselna dejavnost. Občina ima pomembne pristojnosti na področju socialnih storitev. Skrb za kakovost aktivnega, zdravega in kakovostnega staranja mora biti ena od pomembnejših prioritet njenega delovanja. Župan Ciril Globočnik se je v svojem programu zavezal, da si bo prizadeval za solidarno skupnost, ki jo odlikuje tudi medgeneracijska solidarnost z enakimi pravicami in možnostmi za vse. Za medgeneracijsko solidarnost v starajoči se družbi je zlasti treba ustvariti pogoje, ki bodo omogočili večjo neodvisnost starejših, da bodo lahko karseda samostojno skrbeli zase in da bodo na podlagi svojih izkušenj lahko še vedno prispevali družbi, s tem pa bodo ostali njeni polnopravni člani. Zato si bo prizadeval, da bi občina podobno kot so to storile že nekatere druge občine v Sloveniji, pridobila pravi medgeneracijski center s poudarkom na dnevnih aktivnostih za starejše. Občina je potrebam starejših sicer že prisluhnila in v proračunu na področju socialnega varstva kot del občinske socialnovarstvene politike za to področje zagotovila sredstva za izvajanje programov medgeneracijskega centra v letu 2013. Izvaja pa ga Ljudska univerza Radovljica. V letu 2014 Program medgeneracijskega centra Radovljica sofinancira tudi Ministrstvo za delo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in sicer v okviru izvajanja socialno varstvenih programov. Kljub temu pa je torej Medgeneracijskemu centru treba zagotoviti prostore (v prostorih sedanje knjižnice, ki se bo leta 2015 preselila v nove) in uvesti sistem sodobnih programov, s katerimi se ozavešča o kakovostnem, zdravem in aktivnem staranju ter o solidarnem sožitju med generacijami, in uspo- 11 . “Družba brez odpadkov” “Sodelovanje med politiko in občani” politične organizacije in državljane/volivce. E-demokracija omogoča večjo aktivno participacijo državljanov, kar jim omogoča Internet, mobilna komunikacija in druge tehnologije.« DEŽELAN WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI sablja posameznike in skupine za uresničevanje teh tudi na principu samopomoči in samoorganizacije. »Za medgeneracijsko solidarnost v starajoči se družbi je zlasti treba ustvariti pogoje, ki bodo omogočili večjo neodvisnost starejših, da bodo lahko karseda samostojno skrbeli zase in da bodo na podlagi svojih izkušenj lahko še vedno prispevali družbi, s tem pa bodo ostali njeni polnopravni člani.« Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je letos julija na sedežu Evropske komisije predstavil vizijo družbe brez odpadkov - načrt za premik h krožnemu gospodarstvu za konkurenčnejšo Eropo. Vizija vključuje cilje za zmanjšanje količine odpadkov in njihovi predelavi, kar naj bi vodilo od linearnega h krožnemu gospodarstvu. Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti ničelni stopnji. Izdelki znotraj gospodarstva ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe. Do leta 2025 bo v Evropi prepovedano odlaganje odpadkov, ki jih je možno reciklirati. Do leta 2030 bo treba doseči 70 % recikliranja in ponovne uporabe komunalnih odpadkov, do leta 2025 za 30 % zmanjšati nastale količine odpadne hrane in do leta 2020 za 30 % zmanjšati odpadke v morjih. Organizacija Zero Waste Europe in njena podružnica v Sloveniji menita, da so novi cilji Evropske komisije dosegljivi. Organizacija Zero Waste Europe je nastala z namenom krepitve vloge skupnosti pri razmisleku o odnosu do svojih virov. V vedno večjem številu regij, civilnih iniciativ, podjetij in občin sprejemajo korake v smeri do družbe brez odpadkov. Italijansko mesto Capannori je prvo mesto v Evropi, ki se je zavezalo Zero Waste ciljem. Med leti 2006 in 2011 so uspeli doseči 82 % ločeno zbranih trdnih komunalnih odpadkov in za 57 % znižati ostanke odpadkov. Nova Zelandija pa je postala prva država na svetu, ki je strategijo sprejela na državni ravni in sicer že leta 2001, ko je več kot polovica lokalnih skupnosti sprejela Zero Waste kot način ravnanja z odpadki. Letos so se Mestna občina Ljubljana ter občine Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika kot prve slovenske občine pridružile slovenski mreži Zero Waste in hkrati tudi mreži Zero Waste Europe. Občina, ki želi postati del mreže Zero Waste, mora sprejeti Zero Waste načrt, v katerem opredeli cilje in roke za doseganje teh ciljev. Povezuje delovanje lokalnih skupnosti (ponovna uporaba, recikliranje, kompostiranje in zbiranje nevarnih snovi) in delovanje proizvajalcev, ki opuščajo uporabo nevarnih snovi ter preoblikujejo embalažo in izdelke tako, da ustrezajo zahtevam trajnostnega razvoja družbe in trajnostne proizvodnje. Sistem ločenega zbiranja na območju občine Radovljica je iz leta v leto uspešnejši in učinkovitejši. Temeljni cilj, ga zasleduje občina, je zmanjšanje količin biorazgradljivih odpadkov, stabilizacija količin nastalih odpadkov iz gospodinjstev, povečati delež ločeno zbranih odpadkov v preostanku mešanih komunalnih odpadkov ter izpolnjevanje zahtev po obdelavi odpadkov pred odlaganjem na odlagališče. Komunala Radovljica, gospodarska družba v lasti občine, ki skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov, poroča, da ji je povečanje zbranih količin ločenih frakcij odpadkov uspelo tudi v letu 2013. Opozarja pa, da sedanji sistem v strukturi odpadkov velikih sprememb ne bo dosegel. Župan Ciril Globočnik je med programske usmeritve za novo mandatno obdobje uvrstil okoljsko osveščeno občino, ki bo še povečala delež ločeno zbranih odpadkov in znižala količino odloženih. Ponosen je na sodelavce iz Komunale Radovljica, ki jim pripisuje največ zaslug za dosežke občine na okoljskem področju. Zato upa, da bo ta predstavitev spodbudila razpravo o načinu življenja brez odpadkov in spodbudila občinski svet, da bo razmislil o tem, da se pridruži projektu »Zero waste«. »Moja želja je, da namesto, da odpadke odlagamo na deponije in jih prevažamo po celi Sloveniji, ločujemo in predelamo ter ponovno uporabimo«. “Mestno kulturno središče” Nova knjižnica bo s privlačnim videzom in še izboljšano dosedanjo ponudbo pripomogla k razvoju mestnega jedra in ti. kulturnega središča občine. Občina Radovljica je gradnjo nove stanovanjsko poslovne soseske s knjižnico Vurnikov trg v javno-zasebnem partnerstvu načrtovala že pred desetimi leti. Vse od takrat se čaka na selitev, saj bo nova knjižnica ena redkih v Sloveniji, ki bo v teh časih prostore imela v novozgrajeni stavbi. Gradnja se je po številnih zapletih pričela šele v letu 2010. Do sedaj je občina za gradnjo komunalne opreme knjižnice plačala 1,049 mio EUR, za gradnjo knjižnice in zunanjo ureditev trga pa 1,027 mio EUR. V začetku letošnjega leta pa je gradnja projekta v skupni vrenosti 4,5 mio EUR skorajda v celoti zastala zaradi stečaja podjetja Tehnik. Kljub temu je bila letos avgusta zaključena izgradnja ceste na odseku Kopališke ceste od radovljiškega vrtca do Kranjske ceste. Zaradi naporov župana z občinsko upravo, pa tudi strinjanja občinskega sveta, se bo vendarle nadaljevala izgradnja stanovanj in poslovnih prostorov, občina pa bo prevzela zunanjo ureditev. Občina bo v celoti prevzela tudi gradnjo knjižnice, kar pomeni, da bo stavba nove knjižnice v celoti pripadala knjižnici brez odprodaje pritličja. Za izvedbo dosedaj ni bilo zagotovljenih nepovratnih sredstev, torej je celotna vrednost investicije bremenila občinski proračun. Problem je tičal v javno – zasebnem partnerstvu, zaradi katerega doslej ni bilo možno pridobiti nepovratnih sredstev. Na ta problem je bil opozorjen tudi minister za kulturo dr. Uroš Grilc, ki je občino povabil k prijavi na razpis za sofinanciranje infrastrukturnih projektov s področja kulture do leta 2015. Ker je bil razglašen stečaj podjetja Tehnik in s tem prekinjena pogodba o javno-zasebnem partnerstvu, so omenjene ovire odpravljene. Dr. Uroš Grilc opozarja, da so knjižnice institucije z večstoletno tradicijo, ki opravljajo vlogo kulturnega in informacijskega središča ter osrednjega prostora lokalne skupnosti. Knjižnica naj naj predstavlja osrednji prostor lokalne skupnosti, saj prinaša številne koristi: sprostitev in preživljanje prostega časa, omogoča kulturni razvoj, nudi pomoč pri izobraževanju itd. Zato je lokacija knjižnice pomembna, saj ustvarja sinergije z drugimi kulturnimi insti- tucijami ter storitvenimi dejavnostmi v okolici. Ima tudi močan vpliv na podobo mesta. Zato naj bi bile knjižnice prioritetne javne stavbe v posameznih delih mesta, ki jih lokalna skupnost želi zgraditi na novo; nova knjižnica na Vurnikovem trgu izpolnjuje vsa omenjena pričakovanja. Župan Ciril Globočnik se zavzema, da bi gradnja knjižnice vendarle spet stekla, kar je odvisno predvsem od pridobitve virov sofinanciranja; potrebnih je še 2,2 mio EUR. Nova knjižnica bo s privlačnim videzom in izboljšano ponudbo pripomogla k razvoju mestnega jedra in kulturnega središča občine. 12 DEŽELAN . WWW.CIRILGLOBOCNIK.SI Spoštovane občanke in občani, drage Radolčanke in Radolčani, Modra misel kot neodvisni kandidat za župana občine Radovljica in človek vrednot verjamem, da je težava slehernega vredna spoštljivega odnosa pristojnih, da mu prisluhnejo, o tem odgovorno in objektivno razmislijo ter ponudijo rešitev. V odnosu do občank in občanov je to občina, ki mora biti v službi ljudi. Upam, da ste v teh štirih letih prepoznali, da sem bil kot župan in svetniki, izvoljeni na moji listi, tukaj zaradi vas in ne politike. V naš program smo zapisali moto, ki je tudi nosilna usmeritev naše sedanje kampanje. Želimo si, da bi Radovljica ne postala zgolj uspešna občina, temveč tudi občina, v kateri je najprijetneje živeti in delati. Pozivam vas, da se volitev udeležite in prevzamete odgovornost v svoje roke. Prepričan sem, da se boste občani in občanke znali odločiti prav in izbrali kandidate/ke, ki bodo hoteli in znali za našo občino storiti največ. Modri reki pogosto padejo na neplodna tla, toda prijazna beseda ni nikoli vržena proč. Arthur Helps, angleški pisatelj