Spomini na ohcet Zapisala Ana Kašnik iz Pameč po svojih in njene sorodnice spominih. Z mladeniči smo se bežno srečevali v vasi, pred cerkvijo ali pri kakšnem opravilu. Pri večkratnih srečanjih nam je postalo lepo, pričelo se je vasovanje. Včasih je trajalo prav dolgo, da je fant zbral pogum, prišel v hišo dekleta in prosil za nevesto. Takrat so bile poroke običajno pred pustom. Ženin in nevesta sta imela veliko dela z vabili, oklici, koliko bo svatov, kje bo poroka in s šivanjem obleke. V tistih časih ni bilo denarja ne trgovin z že narejenimi oblekami. Pričelo se je s čiščenjem hiše in okolice, od sosedov smo si sposodili posodo in pribor. Nevestin šopek, venček, ki ga je nosila na glavi in pušeljni za ženina in svate, vse je bilo narejeno iz povoščenega papirja. Ko je prišel ženin s svati k hiši po nevesto, so jo skrili, da se je ženinova priča pogajala zanjo. Včasih je trajalo prav dolgo. Svate so postregli s pripravljenimi dobrotami. Mladoporočenca sta prosila starše za blagoslov, se zahvalila za lepo mladost in svatje so se skupaj z ženinom in nevesto peš odpravili do farne cerkve, kjer sta si mladoporočenca obljubila zvestobo. Za srečo so v cerkvi pili žegnano vino in se dobre volje peš odpravili domov. Če ni bilo vmes kakšne gostilne, so prišli domov do poznega kosila. Kuharice so imele polne roke dela in na mizi je svate čakala vroča goveja juha. Muzikantje so poskrbeli za dobro voljo in šale in ko so svatje zaplesali »polštertanc«, so godci dodatno zaslužili. Po kisli juhi se je vesela družba pričela poslavljati. Mlada, sedaj ne več nevesta, je svatom razdelila poročne dobrote za njihove domače. Kadar je mlada žena odšla na ženinovo domačijo, se je poslovila od domačih, večkrat je tudi zajokala. Toda solze so se hitro posušile, če je bil mož ljubeč in njegove besede iskrene. Študijski krožek Podjetniškega centra Slovenj Gradec in oblikovalna skupina Društva upokojencev Slovenj Gradec razstava »LJUBEZEN JE VEČNA« ohcetno kosilo, okrog leta 1950, v Slovenj Gradcu in okolici 15. september 2014-5. oktober 2014 v izložbah lokalov mestnega jedra Slovenj Gradec Po pripovedovanju gospe Cvetke Brezovnik iz Šmartna pri Slovenj Gradcu o tipičnih jedeh ohcetnega kosila okrog leta 1950 so članice študijskega krožka in oblikovalne skupine pripravile tematsko razstavo v izložbah lokalov mestnega jedra Slovenj Gradec. Vabimo vas, da si jo ogledate! Slovenj Gradec, september 2014 Za pomoč se zahvaljujemo: • Cvetki Brezovnik iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. • Dijakom Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. • Bernardi Klančnik in Dragomiri Šavc, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta • Brigiti Rajšter, Koroški pokrajinski muzej. • Primožu Ermencu, fotografu. • Javnemu zavodu Spotur Slovenj Gradec. • Lastnikom lokalov v mestnem jedru, ki so nam omogočili prostor za razstavo. • Društvu upokojencev Slovenj Gradec. Koroški šarkelj (količine za 10 oseb) Sestavine za testo: 75 dag moke, 15 dag masla, 4 rumenjaki, 4 dl mleka, 4 dag kvasa, 15 dag sladkorja, sol. Sestavine za nadev: 15 dag rozin, 15 dag sladkorja, cimet po okusu. Priprava: dobro zmešamo maslo, rumenjake in sladkor, dodamo moko, kvas, sol in mleko ter zgnetemo gladko testo. Vzhaja naj približno 45 minut. Nato ga razvaljamo za prst debelo in ga potresemo z rozinami, cimetom in sladkorjem. Šarkelj zvijemo in damo v model. Ponovno naj vzhaja. Preden ga damo v pečico, ga premažemo z beljaki. Pečemo 1 uro pri 180-2000C. Večino sredstev za izvedbo študijskega krožka sta prispevala: Mestna občina Slovenj Gradec in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dostikrat je bilo na mizi tudi SVATOVSKO JAGNJE, katerega sta mladoporočenca okušala skupaj s svati. Fotografije: Primož Ermenc. Recepti: Bernarda Klančnik. Priprava jedi – svatovsko jagnje, koroški šarkelj, mežerli: Silva Ocepek, Ana Rutnik. Priprava jedi – ostalo: dijaki Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, gostinska smer ter profesorici Bernarda Klančnik in Dragomira Šavc. Tekst: Silva Ocepek, Ana Kašnik, Katarina Žagar. Podjetniški center Slovenj Gradec, september 2014. V študijskem krožku so sodelovale: Silva Ocepek, Marjetka Gologranc, Marjana Krenker, Jožica Kušter, Jožica Logar, Marija Žuželj, Radica Kramer, Ana Kašnik, Pavla Pirker, Dragica Vižintin, Jožica Šmon, Anka Juvan, Jožica Presečnik. Mentorica ŠK: Katarina Žagar. Študijski krožki potekajo pod okriljem Andragoškega centra RS in jih sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Tako pripravljeno jed damo v namaščen pekač. Pečemo približno 45 minut. Nato prelijemo s prelivom iz kisle smetane in jajc ter gratiniramo. Ko okusimo sveže pečen KOROŠKI ŠARKELJ, si rečemo: »Tega bi še angelci jedli«. V okviru Društva upokojencev Slovenj Gradec že vrsto let deluje oblikovalna skupina, ki vsako leto pripravi projekt na določeno tematiko, povezano z rokodelstvom, s katerim članice in člani društva predstavijo svojo ustvarjalnost. Članice smo se (tudi) letos vključile tudi v študijski krožek, ki je potekal pod okriljem Podjetniškega centra Slovenj Gradec. Skupno smo se odločile, da se poleg rokodelstva posvetimo še kulinariki, ki, še posebej če vključuje lokalne in regionalne posebnosti, čedalje bolj pridobiva na pomenu. Želele smo predstaviti stare jedi in recepte, za tematiko ohcetnega menija pa nas je navdušila gospa Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja, ki nam je pri uresničevanju naših zamisli strokovno pomagala. Čas, v katerega smo postavile ohcetni meni, je čas porok naših mam in očetov, torej okoli 1950. leta, v Slovenj Gradcu in okolici. Gospa Cvetka Brezovnik iz Šmartna, ki je v gostilni Brezovnik pripravila mnogo ohcetnih jedi, je bila odličen vir informacij in običajev, povezanih z ohcetnim kosilom. Pri pripravi jedi smo se povezale smo se s Srednjo šolo Slovenj Gradec in Muta, gospo Bernardo Klančnik in dijaki gostinske smeri, ki so nam skuhali večino jedi, predstavljenih na fotografijah, ki jih je posnel Primož Ermenc. Za dekoracijo pogrinjkov smo pobrskale po omarah, izdelavo papirnatega cvetja, ki je bilo v tistih časih še precej v uporabi, pa nas je naučila naša članica Anica Kašnik iz Pameč. Doseženo predstavljamo na razstavi v izložbah lokalov mestnega jedra v Slovenj Gradcu, v času od 15. septembra do 5. oktobra 2014. V pričujoči zloženki predstavljamo fotografije jedi ohcetnega menija z recepti ter spomine Ane Kašnik in njene sorodnice na poroke v tistih časih. Želimo si, da bi si čim več občank in občanov, pa tudi obiskovalcev Slovenj Gradca, ogledalo razstavo, da bi obudili prijetne spomine na ohcet in da bi mladi spoznali naše tipične jedi, povezane s praznovanji, način njihove priprave ter jih morda kdaj pripravili tudi sami. OHCETNI MENI okrog leta 1950, v Slovenj Gradcu in okolici Ohranilo se je kar nekaj jedi »starih časov«, ki nam še danes zelo teknejo. Naše goste in domače bomo vedno razvajali z dobro GOVEJO JUHO Z DOMAČIMI REZANCI. Pri POLNJENI TELEČJI PEČENKI bomo prosili mesarja za pravi kos mesa in da nam naredi »žepek«, v katerega bomo dali nadev. Skoraj pozabljen je KOMPOT IZ SUHIH SLIV, ki je bil na ohcetnem meniju velikokrat kot priloga ali poobedek. Topla hrenova omaka (količine za 5 oseb) Sestavine: 0,5l mesne juhe, 2 žemlji, 2 dag masla, korenina hrena, sol, poper. Priprava: Na maslu svetlo prepražimo naribani žemlji, zalijemo z juho, razkuhamo, dodamo nariban hren. Solimo in popramo. Omako izboljšamo z dodatkom kisle smetane. MEŽERLI je znana koroška jed, ki ni smela manjkati na ohceti. Priprava res vzame nekaj časa, zato jo dandanes doma največkrat pripravijo babice. Mežerli (količine za 10 oseb) Sestavine: 60 dag svinjske glave, 75 dag svinjskih pljuč, 50 dag svinjskega srca, 15 dag ocvirkov, 5 jajc, 45 dag en dan starega belega kruha, mleko (da namočimo kruh), strok česna, 1 velika čebula, ščep majarona, timijana, pimenta, po okusu sol, poper, sesekljan peteršilj, kisla smetana. Preliv: 2,5 dl kisle smetane, 5 jajc. Priprava: glavo, pljuča in srce skuhamo, odluščimo meso od kosti in zmeljemo, zmleti masi dodamo na drobne kocke narezan in v mleku namočen kruh in narahlo premešamo. Čebulo drobno sesekljamo in zlato rumeno prepražimo ter ohlajeno dodamo k masi. Nato dodamo strt česen, ocvirke, začimbe, jajca in kislo smetano. Vse skupaj narahlo, a dobro premešamo.