1. No category

Gimnazija Brežice
2012/13
www.gimnazija-brezice.si
1
Ime in priimek: _________________________
Oddelek: _______________________________
Razrednik/razredničarka:_____________________
Učitelji, ki me poučujejo v tem šolskem letu:
PREDMET
UČITELJ
2
Drage dijakinje, dijaki in spoštovani starši!
Pred vami je vodnik, s katerim vam želimo posredovati najpomembnejše podatke o Gimnaziji
Brežice, predstaviti delo šole in vas obvestiti o pomembnih dogodkih v naši ustanovi v šolskem
letu 2012/13.
Spoštovani starši, s to knjižico vas vabimo k sodelovanju pri postavljanju ciljev za vašega
otroka in k skupnemu iskanju poti za doseganje teh ciljev, torej kakovostnega znanja in
otrokovih osebnih uspehov ter zadovoljstva.
Drage dijakinje in dijaki, ali že veste, kako bi prišli tja, kamor ste namenjeni? Ali potok ve, da se
bo izlil v reko – da bi se po njej kasneje spustil v morje? Ali že vidite pred seboj cilj?
Do cilja in osebnega uspeha vas lahko pripelje mnogo različnih poti, kot se mnogo različnih
potokov steka v mogočno reko. Vse poti do vaših ciljev vodijo iz vas in – do vas. Kako najti
svojo lastno pot do notranjega zadovoljstva? Vprašajte se, kateri potok morate prebresti, da bi
zaplavali v mogočni reki znanja in se znašli v morju učenosti …
Vaši cilji in cilji brežiške gimnazije se prepletajo. Skupaj z vami se veselimo uspehov, ki jih
dosegate v času šolanja.
Vsem skupaj želimo mnogo prijetnih doživetij, pridobljenega znanja in uresničenih ciljev – v
tem šolskem letu in vedno.
Uroš Škof, ravnatelj
3
Predstavitev šole
Gimnazija Brežice
Trg izgnancev 14
8250 Brežice
Ravnatelj:
Pomočnica ravnatelja:
Svetovalna delavka:
Poslovna sekretarka:
Tajnik ŠMK:
Uroš Škof
Zlata Hribernik
mag. Gordana Rostohar
Cirila Klarić
Sandi Rašović
Telefonske številke
Pomočnica ravnateljice:
Tajništvo:
Svetovalna služba:
Tajnik šolske maturitetne komisije:
Knjižnica:
Računovodstvo:
Kabinet angleščine:
Kabinet biologije:
Kabinet geografije in ekonomije:
Kabinet fizike:
Kabinet francoščine in nemščine:
Kabinet informatike in glasbene vzgoje:
Kabinet kemije:
Kabinet matematike in umetnostne vzgoje:
Kabinet slovenščine:
Kabinet športne vzgoje:
Kabinet zgodovine, psihologije, sociologije in filozofije:
Zbornica:
Fax:
4992-373
4992-350
4992-364
031 390 807
4992-360
4992-354
4992-369
4992-365
4992-362
4992-372
4992-370
4992-356
4992-366
4992-363
4992-367
4992-371
4992-368
4992-361
(07) 4992-375
E-mail: [email protected]
Spletna stran: http://www.gimnazija-brezice.si
Davčna št.: 42615011
Podračun pri UJP Krško: 01100-6030692472
4
SVET ŠOLE
Člani sveta šole so: Bernard Ivšić, Alojz Konec, Sandi Rašović, Boštjan Špiler in Mateja Strnad
Zorec kot predstavniki delavcev zavoda; Janko Kržan, predstavnik lokalne skupnosti;
Vladimira Sumrek in Mojca Strašek Dodig, mag., predstavnici ustanovitelja; Tomislav Jurman,
Darko Bukovinski in Vesna Bogovič kot predstavniki sveta staršev ter Lovro Voglar in Anže
Kump kot predstavnika dijakov. Svet šole vodi Alojz Konec.
SVET STARŠEV
Svet staršev skrbi za organizirano uresničevanje interesa staršev v šoli. Sestavljen je tako, da
ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na prvem roditeljskem
sestanku. Predstavnik staršev predstavlja vse starše oddelka in o posameznem vprašanju
izraža mnenje večine staršev.
Predstavnice in predstavniki v svetu staršev v šolskem letu 2012/2013:
1.
1.
1.
1.
1.
2.
2.
2.
2.
2.
a
b
c
d
e
a
b
c
d
e
Freeland Violetta
Urek Bojan
Vonta Tamara
Korošec Maja
Ćosić Dijana
Voglar Mitja
Androjna Benjamin
Palovšnik Bogdan
Hostar Vinko
Božič Marjana
3.
3.
3.
3.
3.
4.
4.
4.
4.
4.
a
b
c
d
e
a
b
c
d
e
Debelak Franjo
Jankovič Irena
Rožman Mirko
Jurman Tomislav
Maroević Tanja
Skočaj Milena
Bukovinski Darko
Bogovič Vesna
Kuselj Jani
Zupančič Zdenka
ŠOLSKA DIJAŠKA SKUPNOST
Šolska dijaška skupnost (ŠDS) Gimnazije Brežice je bila ustanovljena zaradi boljše
komunikacije med dijaki, profesorji in vodstvom šole. ŠDS ima svoje organe:

dijaški parlament,

predsednika,

podpredsednika,

delovne skupine.
Vsaka oddelčna skupnost ima v dijaškem parlamentu svojega predstavnika, ki se redno
udeležuje sestankov parlamenta.
Naloge skupnosti so:

odprava morebitnih težav v medsebojnih odnosih,

dajanje pobud in predlogov vodstvu šole in svetu šole,

priprava in izvedba kulturnih prireditev,

udeležba v humanitarnih akcijah,

sodelovanje z drugimi šolami,

sodelovanje z mladinskimi centri,

pomoč dijakom.
5
ODDELČNA SKUPNOST IN DELO V NJEJ
Oddelčna skupnost izvoli:

predsednika, ki predstavlja in zastopa razred ter skrbi za interese oddelka,

podpredsednika (namestnika predsednika), ki pomaga predsedniku in ga nadomešča v
času njegove odsotnosti,

tajnika, ki vodi zapisnike razrednih ur in določene sezname dijakov,

blagajnika,

namestnika blagajnika,

referenta za šport, ki skrbi za obveščanje oddelka o športnih dejavnostih na šoli,

predstavnika oddelčne skupnosti v dijaškem parlamentu.
Razrednik določi za vsak teden po dva reditelja, ki med poukom in po njem brišeta tablo,
profesorju vsako uro sporočita imena manjkajočih dijakov, prezračita razred, sporočita
morebitno profesorjevo odsotnost, pomagata profesorju pri pripravi učil. Reditelj zadnji
zapusti razred in ugotovi morebitno škodo, o kateri obvesti razrednika ali tajništvo.
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Šolska svetovalna služba sodeluje pri načrtovanju in vzpostavljanju optimalnih pogojev za
učenje in osebnostni razvoj vseh dijakov. V njej je zaposlena psihologinja mag. Gordana
Rostohar, specialistka kliničnopsihološkega svetovanja, ki svetuje dijakom z učnimi,
razvojnimi, čustvenimi, socialnimi in drugimi težavami psihične narave. Svetuje tudi njihovim
učiteljem, staršem in vodstvu šole. Njena naloga je tudi izvajanje različnih razvojnoanalitičnih
in preventivnih nalog. Pri svojem delu je strokovno avtonomna, upošteva najnovejša
strokovna spoznanja in strokovnoetična načela ter veljavno šolsko zakonodajo.
Prizadeva si za dobrobit dijakov, spoštuje načelo prostovoljnosti za vključitev v svetovalni
odnos ter načelo zaupanja in zaupnosti povedanega v svetovalnem odnosu.
6
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GIMNAZIJE
Gimnazija pripravlja dijake za nadaljnje izobraževanje na univerzi, visoki in višji šoli. Razvija
znanja, sposobnosti, spretnosti in osebnostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in
življenju. Zagotoviti mora dovolj široko splošno izobrazbo in omogočiti znanja, ki so skupni
temelj za vse usmeritve študija na vseh stopnjah.
IZVEDBENI PREDMETNIK GIMNAZIJE (2012/13)
TEDENSKO ŠTEVILO UR
PREDMET
Obvezni štiriletni predmeti
slovenščina
matematika
angleški jezik
drugi tuji jezik
tretji tuji jezik *
zgodovina
športna vzgoja
Obvezni predmeti
glasba
likovna umetnost
geografija
biologija
kemija
fizika
psihologija
sociologija
filozofija
informatika
študij okolja
izbirni predmet (ure)
OIV (letno)
URE/LETO
1. l.
2. l.
3. l.
4. l.
Letno število
Matur.
stan.
SLO
MAT
ANG
NEM
FRA
NEM
FRA
ZGO
ŠVZ
4
4
3
4
4
3
4+1*
4
3
4
4+1*
3+1*
560+35*
560+35*
420+35*
560
560
420
3
3
3
3+3*
420+105*
420
2*
2*
2*
210*
2
3
2
3
2+2*
3
280+70*
420
GLA
LUM
GEO
BIO
KEM
FIZ
PSI
SOC
FIL
INF
ŠO
1,5
1,5
2
2
2
2
KRA-TICA
2
3
1*
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
0+3*
0+3*
0+3*
0+4*
0+6*
0+6*
2
52+18**
52+18**
210+105*
210+105*
210+105*
210+140*
70+210*
70+210*
70
70+70*
2
2*
90
3*
90
2*
3*
90
8–12*
30
Skupaj ure/teden
32
32
32
29–33
Skupaj ure/leto
1210
1210
1210
1045–
1185
4675–4815
Št. tednov pouka
35
35
35
35
140
Št. tednov OIV
3
3
3
1
10
Skupno št. tednov izobraževanja
38
38
38
36
150
OIV
* Ure po izbiri šole in interesih dijakov oz. ure za izbirni maturitetni predmet
** Ure iz fonda obveznih izbirnih vsebin
7
490–630
300
280
280
315
315
350
280
280
280
IZVEDBENI PREDMETNIK EVROPSKIH ODDELKOV
4. letnik
3. letnik
Evropski oddelek je programska prilagoditev gimnazijskega programa, katerega posebni cilj je
spoznavanje evropskih povezav in razvijanje zavesti, da živimo v večkulturnem evropskem
prostoru. V tem šolskem letu imamo na šoli po en oddelek v tretjem in četrtem letniku.
4 ure/
teden
slovenščina,
matematika
slovenščina (4
ure +1 ura
priprave na
maturo),
matematika
Obvezni predmeti
3 ure/
2 uri/
teden
teden
angleščina,
zgodovina,
nemščina ali
geografija,
francoščina,
biologija,
športna vzgoja
kemija,
fizika,
sociologija
angleščina,
nemščina ali
francoščina,
športna vzgoja
1,5 ure/teden
Izbirni del
4 ure:
2 uri angleščine kultura in civilizacija
in
2 uri evropskih
študij
zgodovina,
filozofija
izbirni
maturitetni
predmeti
(kot v ostalih
gimnazijskih
oddelkih)
8
1 ura:
slovenščina –
slovenska
književnost in
prevodi (1 ura)
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM EKONOMSKE GIMNAZIJE
Ekonomska gimnazija je namenjena dijakom, ki si želijo pridobiti splošna znanja, temeljna
ekonomsko-poslovna znanja, razvijati analitično mišljenje, pridobiti podjetniške lastnosti in
spretnosti.
IZVEDBENI PREDMETNIK EKONOMSKE GIMNAZIJE (2012/13)
TEDENSKO ŠTEVILO UR
PREDMET
KRATICA
Obvezni štiriletni predmeti
slovenščina
SLO
matematika
MAT
angleški jezik
ANG
NEM
drugi tuji jezik
FRA
ekonomija
EKN
športna vzgoja
ŠVZ
Obvezni predmeti
zgodovina
ZGO
GLA
glasbena vzgoja ali likovna
umetnost
LUM
geografija
GEO
URE/LETO
1. l.
2. l.
3. l.
4. l.
Letno število
Matur.
stan.
4
4
3
4
4
3
4
4+1*
3
4
4
3
560
560+35*
420
560
560
420
3
3
3
3+3*
420+105*
420
2
3
2
3
3
3
4+2*
3
385+70*
420
280
2
2
2
0+3*
210+70*
280
2
2
70
2
2
ekonomska geografija*
0+3*
1*
210+105*
280
35*
biologija
BIO
3
2
0
175+105*
315
kemija
KEM
3
2
0
175+105*
315
psihologija
sociologija
podjetništvo
informatika
poslovna informatika
ure za izbirne predmete
OIV (letno)
PSI
SOC
POD
INF
PIN
2
2
3
0
0
4
280
280
2*
2–4
90
4–8*
30
70+210*
70+210*
315
140
70*
210–420
300
90
90
33
33
31–33
29–33
1245
1245
1175–
1245
1045–
1185
4710–4920
Št. tednov pouka
35
35
35
35
140
Št. tednov OIV
3
3
3
1
10
Skupaj ure/teden
Skupaj ur letno
OIV
2
2
2
Skupaj št. tednov
38
38
38
36
izobraževanja
* Ure za izbirne maturitetne predmete oz. za obvezne izbirne predmete, ki jih dijaki izberejo v 3. oz. 4. letniku.
9
PROGRAM OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN (OIV)
Obvezne izbirne vsebine so dejavnosti, ki jih morajo dijaki opraviti izven rednega pouka.
Obvezne izbirne vsebine zato ne smejo biti niti predmeti niti nadomestilo za pouk niti s
strogim učnim načrtom omejene dejavnosti. Obvezne izbirne vsebine v gimnaziji obsegajo
skupaj 300 ur, in sicer v prvem, drugem in tretjem letniku po 90 ur, v četrtem letniku pa 30 ur.
Obvezne izbirne vsebine se delijo na:

vsebine, obvezne za vse dijake naše gimnazije, in

vsebine po dijakovi prosti izbiri.
Vsebine, ki so obvezne za vse dijake na šoli, organiziramo po posameznih letnikih ves čas
tekočega šolskega leta ali pa na posamezne dneve, namenjene obveznim izbirnim vsebinam.
Tudi letos dijaki prostovoljno izbirajo med vsebinami proste izbire iz kataloga. Minimalno
število ur oz. vsebin proste izbire, ki jih morajo opraviti, je določeno za vsak program in letnik
posebej, lahko pa izberete tudi več ur:




1. letnik gimnazije ima 28 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 38 ur;
2. letnik gimnazije ima 57 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 37 ur;
3. letnik gimnazije ima 42 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 32 ur;
4. letnik gimnazije ima 12 ur proste izbire, ekonomske gimnazije 12 ur.
Šola prizna dijaku za opravljeno prosto izbiro tudi naslednje dejavnosti, ki se jih dijak
organizirano udeležuje izven šole:





glasbeno šolo,
športni ali plesni trening,
aktivnosti v pevskem ali drugem kulturno-umetniškem društvu,
karitativno dejavnost,
vodniško delo v taborniški ali skavtski organizaciji.
Če se dijaki v okviru obveznega dela OIV ne udeležijo športnega ali kulturnega dne, morajo ta
dan nadomestiti z ustrezno aktivnostjo, ki je tudi časovno enako opredeljena kot predpisana. V
nasprotnem primeru niso opravili OIV za letnik.
10
1. letnik gimnazije
Kulturno-umetniške vsebine z
likovnega področja
Kulturno-umetniške vsebine z
glasbenega področja
Kulturno-umetniške vsebine
Športni dan
Knjižnično–informacijska
dejavnost
Zdravstvena vzgoja
Poslovno komuniciranje
Dejavnosti s projektnim delom
18
18
7
6
7
4
4
15
Obvezni del: 62 ur
Prosta izbira: 28 ur
2. letnik gimnazije
Kulturno-umetniške vsebine
Vzgoja za družino, mir in
nenasilje
Športni dan
Knjižnično–informacijska
dejavnost
Poslovno komuniciranje
Dejavnosti s projektnim delom
6
15
15
10
10
Obvezni del: 52
Prosta izbira: 38
2. letnik ekonomske
gimnazije
6
15
7
7
5
5
Obvezni del: 33 ur
Prosta izbira: 57 ur
3. letnik gimnazije
Kulturno-umetniške vsebine
Državljanska kultura
Športni dan
Knjižnično–informacijska
dejavnost
Poslovno komuniciranje
Dejavnosti s projektnim delom
1. letnik ekonomske
gimnazije
6
15
14
3
10
Obvezni del: 48 ur
Prosta izbira: 42 ur
11
10
10
Obvezni del: 53
Prosta izbira: 37
3. letnik ekonomske
gimnazije
6
15
14
3
10
10
Obvezni del: 58
Prosta izbira: 32
4. letnik gimnazije
Kulturno-umetniške vsebine
Športni dan
Knjižnično–informacijska
dejavnost
4. letnik ekonomske
gimnazije
9
7
9
7
2
2
Obvezni del: 18 ur
Prosta izbira: 12 ur
Obvezni del: 18
Prosta izbira: 12
ODDELKI, RAZREDNIKI IN RAZREDNIČARKE
1. letnik
2. letnik
1. a
Pavel ŠetSLO1
2. a
Bernardka RavnikarZ1
1. b
Mirna Malus
2. b
Mateja Strnad ZorecIZ1
1. c
Renata Gavranič
2. c
Tea HabincLA
1. d
Nataša Šekoranja ŠpilerZ2
2. d
Gregor Avsec
1. e
Mira Urek Jesenšek
2. e
Irena Papac2
3. letnik
4. letnik
3. a
Romana Robek Cerjak
4. a
Marija Plut
3. b
Elica Tomše
4. b
Boštjan ŠpilerBIO2
3. c
Boris Kuzmin
4. c
Andrej Podlogar1
3. d
Zdenka Senica Grubič
4. d
Mateja RaušlRU
3. e
Marjana Milekić
4. e
Sandi RašovićAT1
12
STROKOVNI DELAVCI ŠOLE v šolskem letu 2012/13
*
**
***
****
IME IN PRIIMEK
Judita Marolt
Marjana Milekić
Bernardka Ravnikar
Mira Urek Jesenšek*
Barbara Valentinčič Barlič
Gregor Kopinč
Andrej Podlogar
Barbara Špiler
Tea Habinc
Bernard Ivšić
Anton Marolt **
Jana Krmpotič
Karmen Matko
Marija Plut
Romana Robek Cerjak
Mateja Raušl
Renata Gavranić
Zlata Hribernik
Simona Mihaela Tusun
Zdenka Vižintin
Mirna Malus
Pavel Šet
Nada Mandić
Mateja Strnad Zorec
Uroš Škof
Nataša Šekoranja Špiler
Boštjan Špiler
Ema Maček*
Savina Rožman
mag. Jožica Škulj
Nina Iskra****
mag. Nina Harapin
Polona Masnec
PetraMarinko***
mag. Gregor Horžen
Irena Papac
Gregor Avsec
Zdenka Senica Grubič
Boris Kuzmin
Sandi Rašović
Elica Tomše
Alojz Konec
Dejan Jerončič
mag. Gordana Rostohar
Iris Karalić
Danijela Peterkovič
Edita Zorko
Zaposlena na EtrŠ Brežice
Zaposlen v OŠ Brežice
Nadomeščanje v času porodniške
Zaposlen a v OŠ Dobova
PREDMET
slovenščina, slov. književnost in prevodi
slovenščina
slovenščina, družbene vloge slovenščine
slovenščina
matematika
matematika
matematika
matematika
informatika
fizika
fizika
angleški jezik
angleški jezik
angleški jezik
angleški jezik, kultura in civilizacija
angleški in nemški jezik
nemški jezik
nemški jezik
nemški jezik
francoski jezik in nemški jezik
biologija in študij okolja
biologija
kemija in študij okolja
kemija in študij okolja
geografija in ekonomska geografija
geografija in zgodovina
geografija in evropske študije
geografija in knjižnica
zgodovina (zaposlena do 3.10.2012)
zgodovina (zaposlena do 30.09.2012)
filozofija
sociologija in slovenščina
psihologija
psihologija (zaposlena do 12.10.2012)
podjetništvo, informatika in PIN
ekonomija in podjetništvo
športna vzgoja
športna vzgoja
športna vzgoja
športna vzgoja
športna vzgoja
likovna umetnost
glasba
svetovalna delavka
laborantka pri bio in vzdrževalka učne opreme
laborantka
pri fiziki in kemiji
ooptehnologije
knjižničarka
13
DRUGI DELAVCI ŠOLE
Poslovna sekretarka: Cirila Klarić
Računovodkinja: Nada Gramc
Hišnik: Milan Majkić
Vzdrževalec učne tehnologije: Goran Žarić
Delavka v fotokopirnici: Jožica Kleindienst
Snažilke: Marija Vokalič, Jožica Heimbring, Dušanka Germovšek, Vesna Cirnski, Anica Pangrčič,
Mihaela Lapuh
STROKOVNI AKTIVI
AKTIV
VODJA AKTIVA
SLOVENŠČINA, LUM, GLA
MATEMATIKA, FIZIKA
Marjana Milekić
Barbara Valentinčič Barlič
TUJI JEZIKI
BIOLOGIJA, KEMIJA, ŠTUDIJ OKOLJA
Marija Plut
Nada Mandić
DRUŽBOSLOVJE (GEO, ZGO, SOC, PSI, FIL)
EKONOMIJA, PODJETNIŠTVO IN POSLOVNA
INFORMATIKA, INFORMATIKA
ŠPORTNA VZGOJA
mag. Nina Harapin
Irena Papac
Gregor Avsec
14
NOSILCI PROJEKTNIH IN DRUGIH DEJAVNOSTI NA ŠOLI
Dejavnost
Evropski oddelki (EO)
Obvezne izbirne vsebine (OIV)
Koordinator za prehrano
Vodenje šolske kronike
Oblikovanje in urejanje spletnih strani
Naravoslovni tabor
Prostovoljno socialno delo mladih
Koordinatorica dela z nadarjenimi dijaki
Šolska projektna skupina za uvajanje
medpredmetne kompetence Učenje učenja v pouk
Projekt Unesco šole v mreži ASP
Raziskovalno delo
Kulturne prireditve
KUD Franjo Stiplovšek
Odgovorna urednica GIB
Mednarodno sodelovanje s Francijo
Lycée Alfred de Vigny, Loches
Mednarodno sodelovanje z Italijo
Il Liceo Classico, Gimnasio di Pietradefusi,
Dentecane
Mednarodno sodelovanje z Nemčijo
Heimschule Lender Sasbach
Mednarodno sodelovanje s Srbijo
Prva gimnazija Kragujevac
Projekt »Sodelovanje s Kozjanskim parkom«
Razstava o Ani Frank
Športna tekmovanja
Evrošola
Mentorstvo dijaškega parlamenta
ŠKL
15
Koordinator/organizator
Marija Plut
mag. Gregor Horžen
mag. Gregor Horžen
mag. Gregor Horžen
Pavel Šet
mag. Gordana Rostohar
Zdenka Senica Grubič
Mirna Malus
Marjana Milekić
Alojz Konec
Judita Marolt
Zdenka Vižintin
Bernardka Ravnikar
Boštjan Špiler
Irena Papac
Mateja Strnad Zorec, Tea Habinc in Gregor
Avsec
Nataša Šekoranja Špiler
Nataša Šekoranja Špiler
Aktiv učiteljev športne vzgoje
Boštjan Špiler
Gregor Kopinč
Sandi Rašović
STROKOVNE EKSKURZIJE IN TERENSKE VAJE
V skladu z učnimi načrti bodo imeli dijaki naslednje obvezne medpredmetne ekskurzije:
LETNIK
KAM?
VSEBINE
KDAJ?
NOSILEC
1. LETNIK
Prekmurje (Murska
Sobota, Ižakovci,
Velika Polana,
Dobrovnik)
oktober
2012
E. Maček, prof.
2. LETNIK
Radovljica, Vrba,
Pokljuka, Bohinj,
Savica
oktober
2012
N. Šekoranja
Špiler, prof.
GEO, SLO, BIO,
ZGO, EKN
3. LETNIK
Slovenska Koroška,
Celovec,
Gosposvetsko polje
april 2013
E. Maček, prof.
GEO, SLO, ZGO,
EVŠ-EO, EKN, BIO
4. LETNIK
Tržaško (Sesljan,
Devin, Štivan, Trst)
konec
septembra
2012
B. Špiler, prof.
GEO, SLO, ZGO,
NEM
4. LETNIK
Idrijsko-Goriško
marec/april
2013
B. Špiler, prof.
SLO, ZGO, GEO,
FRA
4. LETNIK,
IP GEO
Dravsko-Ptujsko
polje, VoglajnskoSotelska Slovenija,
Kozjansko
Bela krajina in
Dolenjska
Sodelovanje s
Kozjanskim
regijskim parkom
geografske, etnološke,
zgodovinske in jezikovne
posebnosti Prekmurja,
subpanonska Slovenija, Miško
Kranjec, rastje prekmurskih
logov, tropski vrt,motivi
gospodarjenja in ogled uspešnega
podjetja v Prekmurju
Gorenjska, Ljubljanska kotlina,
ledeniški relief, barja, F. Prešeren,
A. T. Linhart, tržno povpraševanje
in obisk gospodarske družbe na
Gorenjskem
Prežihov Voranc, SV-predalpsko
hribovje, Koroška, plebiscit,
Karavanke, Podjuna, Celovec,
slovenska manjšina, vojvodski
prestol, Gospa Sveta, Karantanija,
Gosposvetsko polje
Slovenci v Italiji, R. M. Rilke,
zahodna meja, sociolingvistika,
Trst, obisk za Slovence
pomembnih zgodovinskih in
literarnih točk
predalpsko hribovje, Goriška,
Vipavska dolina, grobnica
Burbonov, Ciril Kosmač
geografske značilnosti območja
marec 2013
N. Šekoranja
Špiler, prof.
GEO
geografske značilnosti območja
marec 2013
B. Špiler, prof.
GEO
terensko delo (suhi travniki, profil
prsti, orientacija), kozjansko
jabolko, grad Podsreda, trg
Pilštanj
maj 2013
N. Šekoranja
Špiler, prof.
BIO, GEO, ZGO
Evropski parlament, Evropska
unija, Nemčija, Francija, Avstrija
oktober
2012
B. Špiler, prof.
EVŠ, GEO, ZGO
4. LETNIK,
IP GEO
3. bcd
EVŠ, 3.A
Strasbourg
16
MEDPREDMETNE
POVEZAVE
GEO, SLO, ZGO,
BIO, EKN
OKVIRNI ŠOLSKI KOLEDAR
Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto. Organizirano
izobraževalno delo za dijake traja največ 38 tednov v šolskem letu.
Pouk se praviloma prične ob 8. uri. Odmori trajajo po 5 minut, glavni, 30-minutni, je med 4. in
5. šolsko uro. Pouk (8. ura) se zaključi ob 14.10. Izjemoma se pouk lahko prične ob 7.10 ali se
podaljša na 9. oz. 10. uro ter se zaključi ob 15.00 oz. 15.50.
Na podlagi 14. člena Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 78/07 in
45/10) bomo v šolskem letu 2012/2013 izvajali pouk po naslednjem razporedu:
1. Začetek in konec pouka
Začetek pouka
3. sep. 2012
Zaključek pouka za oddelke 1., 2.,
3. letnika
21. junij 2013:
ZAKLJUČEK 2. ocenjevalnega
obdobja
24. junij 2013:
RAZDELITEV SPRIČEVAL
Zaključek pouka za oddelke 4. letnika
24. maj 2013:
ZAKLJUČEK 2. ocenjevalnega obdobja
27. maj 2013:
RAZDELITEV SPRIČEVAL
2. Ocenjevalni obdobji za 1., 2. in 3. letnik
Ocenjevalno obdobje
1. ocenjevalno obdobje
2. ocenjevalno obdobje
Od
3. sep. 2012
21. jan. 2013
Do
18. jan. 2013
21. junij 2013
Od
3. sep. 2012
21. jan. 2013
Do
18. jan. 2013
24. maj 2013
Ocenjevalni obdobji za 4. letnik
Ocenjevalno obdobje
1. ocenjevalno obdobje
2. ocenjevalno obdobje
3. Roditeljski sestanki (ob 17. uri)
1. roditeljski sestanek
2. roditeljski sestanek
3. roditeljski sestanek
13. sep. 2012
7. feb. 2013
11. apr. 2013
9. maj 2013
za 1., 2., 3. in 4. letnik
za 1., 2., 3. in 4. letnik
za 4. letnik
za 1., 2., 3. letnik
17
4. Govorilne ure (GU)
Dopoldanske govorilne ure: Dopoldanske individualne govorilne ure izvajajo strokovni delavci
po urniku, ki je objavljen na dijaški oglasni deski in na spletni strani šole.
Popoldanske govorilne ure:
1. popoldanska GU
2. popoldanska GU
3. popoldanska GU
4. popoldanska GU
5. popoldanska GU
6. popoldanska GU
(1., 2., in 3. letnik)
5. Počitnice in prosti dnevi
29. 10. –30. 10. 2012
31. 10. 2012
1. 11. 2012
2. 11. 2012
24. 12. 2012
25. 12. 2012
26. 12. 2012
27. 12. –31.12 2012
1. 1. 2013
11. okt. 2012
8. nov. 2012
13. dec. 2012
10. jan. 2013
14. mar. 2013
11. apr. 2013
ob 17. uri v matični učilnici
ob 17. uri v matični učilnici
ob 17. uri v matični učilnici
ob 17. uri v matični učilnici
ob 17. uri v matični učilnici
ob 17. uri v matični učilnici
jesenske počitnice
dan reformacije
dan spomina na
mrtve
jesenske počitnice
8. 2. 2013
18. 2. –22. 2. 2013
1. 4. 2013
pouka
prosto(nadomeščanje
29. 9. 2012)
božič
dan samostojnosti in
enotnosti
29. 4. - 30. 4. 2013
novoletne počitnice
novo leto
25. 6. 2013
26. 6. –30. 8. 2013
27. 4. 2013
1. 5. 2013–2. 5. 2013
3. 5. 2013
6. Nadomeščanje pouka
29. 9. 2012 (sobota) – namesto 24. 12. 2012
6. 4. 2013 (sobota) – namesto 3. 5. 2013
7. Informativni dan
15. 02. 2013 in 16. 02. 2013
8. Izpitni roki
Izboljševanje ocen za dijake zaključnega letnika: 29. 05. 2013
Začetek spomladanskega izpitnega roka: 1. 7. 2013
Začetek jesenskega izpitnega roka: 19. 08. 2013
9. Dan šole
26. 4. 2013
18
kulturni praznik
zimske počitnice
velikonočni
ponedeljek
dan upora proti
okupatorju
prvomajske
počitnice
praznik dela
pouka prosto
(nadomeščanje 6. 4.
2013)
dan državnosti
poletne počitnice
MATURA
Matura je izpit za dokončanje srednje šole in nadaljevanje študija na univerzi. Z maturo
preverjamo uresničevanje ciljev srednješolskega izobraževanja in ugotavljamo raven
doseženega znanja. Lahko rečemo, da je matura končni in nadaljevalni izpit, ki ureja prehod
med srednjo šolo in univerzo, tako kot je uveljavljeno v šolstvu mnogih evropskih držav. Z njo
naj bi razvijali delovne navade in izboljševali vstopno znanje ter usposobljenost kandidatov za
univerzitetni študij. Splošna matura je državni izpit, na katerem kandidati dokazujejo
doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji gimnazijskih programov in programom
maturitetnega tečaja, ter usposobljenost za univerzitetni študij. Z opravljeno maturo kandidat
pridobi srednjo izobrazbo. Splošna matura se opravlja iz petih predmetov; in sicer iz treh
predmetov skupnega dela ter iz dveh izbirnega dela. Kandidat lahko opravlja tudi šesti
maturitetni predmet, ki ga izbere iz izbirnega dela.
Koledar splošne mature (SM) 2013
6. maj 2013 : slovenščina, I. del (izpitna pola 1 – esej)
1. junij 2013 : angleščina
3. junij 2013 : slovenščina, II. del (izpitna pola 2)
4. junij 2013 : filozofija, psihologija, sociologija
5. junij 2013 : geografija
6. junij 2013 : biologija
7. junij 2013 : ekonomija
8. junij 2013 : matematika
10. junij 2013 : nemščina
11. junij 2013 : fizika
12. junij 2013 : francoščina
13. junij 2013 : zgodovina
14. junij 2013 : kemija
Ustni izpiti mature:
1. junij 2013, 8. junij 2013, 14. junij 2013, od 15. do vključno 22. junija 2013
15. julij 2013 : seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi
24. 8. 2013 : začetek jesenskega izpitnega roka
16. 9. 2013 : seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi
19
UČBENIŠKI SKLAD
Dijaki vseh letnikov lahko v šoli z naročilnico naročijo obvezne učbenike in si jih izposodijo za
eno šolsko leto. Za izposojo plačajo izposojevalnino v višini tretjine nabavne cene učbenika. V
zvezi z učbeniki se lahko dijaki posvetujejo s knjižničarko Edito Zorko.
ASP-MREŽA UNESCOVIH ŠOL
Naša šola je vključena v mrežo ASPnet šol pod okriljem UNESCA. Ta je spodbudil organizirano
povezovanje med šolami, njihovimi programi, učenci in učitelji. Na šoli bomo obeleževali
mednarodne spominske dneve, poskrbeli za zdravo in prijazno okolje, posvetili se bomo vzgoji
za mir, strpnost in nenasilje, človekovim pravicam ter varstvu naravne in kulturne dediščine.
V vse projekte na šoli se bomo trudili vključiti štiri Delorsova načela, ki zavezujejo vse članice
mreže Unesco šol: učiti se, da bi vedeli, da bi znali delati, da bi znali živeti skupaj ter učiti se
biti. Dijake bomo vzpodbujali, da bodo odprti za medsebojno sprejemanje in prijateljsko
sodelovanje. Mentorica je profesorica Zdenka Grubič Senica.
KNJIŽNICA
Člani šolske knjižnice so vsi dijaki Gimnazije Brežice. Knjige si izposojajo brezplačno do
zaključka pouka, revije in časopise pa lahko berejo samo v knjižnici.
Na šoli imamo organiziran učbeniški sklad; šola zaračuna uporabnikom sklada prispevek za
izposojo učbenikov.
Teme knjižnične vzgoje: UDK, katalogi, citiranje, priročniki, viri informacij, vrste knjižnic,
samostojno iskanje informacij, ogled NUK-a in Knjižnice Brežice, obisk knjižnega sejma.
Knjižnica se s svojo dejavnostjo in gradivom vključuje v vzgojno-izobraževalno delo šole. Za
dijake je odprta od ponedeljka do petka od 8. do14. ure. V njej sta zaposleni knjižničarki Edita
Zorko in Ema Maček.
URNIK IN NADOMEŠČANJA OB ODSOTNOSTI UČITELJEV
Dijakom posreduje urnik razrednik, prav tako jim sporoča spremembe urnika.
Urnik je na ogled tudi na dijaški oglasni deski. Nadomeščanja profesorjev (suplence) so redno
objavljena na oglasni deski. Rediteljeva dolžnost je obveščati razred o suplencah. Učitelji
prihajajo v razred takoj po zvonjenju. Če učitelja ni k pouku pet minut po zvonjenju, mora
reditelj takoj obvestiti tajnico šole ali pomočnico ravnatelja.
20
DEŽURSTVO DIJAKOV IN STROKOVNIH DELAVCEV
Dežurati začnejo dijaki tretjega letnika po abecednem redu. Naloge dežurnih učencev so
zapisane v Hišnem redu šole.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Za dijake 1. in 3. letnika bodo organizirani sistematski zdravniški pregledi. O času in
razporeditvi dijakov se bomo dogovorili z Zdravstvenim domom Brežice. Za naše dijake sta
pooblaščeni zdravnici Romana Laktić, dr. med., in Blaženka Robić, dr. med.
21
PRAVILNIKI ŠOLE
Na podlagi 11. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št.
60/2010) ravnatelj Gimnazije Brežice izdaja
Šolska pravila ocenjevanja znanja
1. člen
(vsebina šolskih pravil)
S Šolskimi pravili ocenjevanja znanja se urejajo načini in roki izpolnjevanja obveznosti,
določenih z učnim načrtom oziroma katalogom znanja, pogoji za obvezno ponavljanje pisnih
izdelkov, roki za vračanje izdelkov, izpitni red, kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi
odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja, priprava in hramba izpitnega gradiva in druga
pravila in postopki v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
2. člen
(načini in roki izpolnjevanja obveznosti, določeni z učnim načrtom oziroma katalogom znanja)
1) Načini in roki izpolnjevanja obveznosti, določeni z učnim načrtom oziroma katalogom
znanja, so usklajeni s šolskim koledarjem, ki ga sprejme minister za šolstvo, in z letnim
delovnim načrtom šole, ki določa organizacijo in izvedbo programov.
2) Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji.
3) Letni delovni načrt šole določi datume podelitve spričeval oziroma obvestil o uspehu,
termine govorilnih ur za starše.
4) Izpitni roki so določeni s šolskim koledarjem in so podrobneje predstavljeni v letnem
delovnem načrtu šole. Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred
datumom začetka njihovega opravljanja.
3. člen
(pogoji za obvezno ponavljanje pisnega izdelka)
1) Če je pri posameznem pisnem ocenjevanju polovica ali več negativno ocenjenih pisnih
izdelkov, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni. Obvezno pisno ocenjevanje znanja
ponovijo dijaki, ki so negativno ocenjeni, vpišeta se obe oceni. Dijaki, ki so pisali pozitivno
oceno, lahko ponovijo pisanje izdelka na lastno željo. Če dijak piše na lastno željo, zapiše
soglasje na pisni izdelek, vpišeta se mu obe oceni.
2) Učitelj pa se lahko odloči, da ponovi ocenjevanje znanja tudi pri manjšem številu negativnih
ocen, kot je določeno s temi pravili.
3) Učitelj skupaj z dijaki analizira vzroke za neuspeh in to evidentira v dnevnik dela.
4) Med pisnim ocenjevanjem, ki ga je potrebno ponoviti, in novim terminom se izvajajo ukrepi
za izboljšanje rezultata oziroma uspeha pri pisnem ocenjevanju.
4. člen
(druga pravila ocenjevanja znanja)
1) Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu se izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je
z učnim načrtom oziroma katalogom znanj določeno drugače oziroma določi drugače ravnatelj
iz utemeljenih razlogov.
2) Ustno ocenjevanje je napovedano z datumom za vse dijake šole. Dijak, ki je bil na
napovedani dan odsoten, je ocenjen naslednjo uro, ko je prisoten pri pouku oziroma kadarkoli
nenapovedano, razen v izjemnih primerih.
3) Napovedano ustno ocenjevanje znanja se lahko ukine v primeru večkratnega neuspelega
napovedanega ustnega ocenjevanja, kot določi posamezni strokovni aktiv.
22
5. člen
(roki za vračanje izdelkov)
1) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v sedmih
delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov za posamezno
ocenjevanje določi drugi rok.
2) Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek.
3) Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke v razredu ali kabinetu po petih dneh oziroma
najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj
ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima
pravico do obrazložitve ocene.
4) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik lahko v času do izročitve pisnih
izdelkov pisno zahteva vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo izdelka.
6. člen
(splošni uspeh)
1) Oddelčni učiteljski zbor potrdi na predlog razrednika splošni uspeh dijaku po tem, ko ta
uspešno opravi vse obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj.
2) Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober in zadosten.
3) Dijak doseže:
– odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri
ostalih pa z oceno prav dobro (4),
– prav dober uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4) ali
odlično (5), pri ostalih pa z oceno dobro (3),
– dober uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z ocenami dobro (3), prav dobro
(4) ali odlično (5), pri ostalih pa z oceno zadostno (2),
– zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2), pri
ostalih pa z oceno pozitivno.
4) Na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka uči, ali ravnatelja lahko oddelčni učiteljski zbor z
večino članov oddelčnega učiteljskega zbora določi odličen uspeh dijaku, ki ima pri enem
predmetu oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov pa odlično (5), oziroma prav dober
uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov pa
prav dobro (4) ali odlično (5).
5) Pri odločanju o uspehu iz prejšnjega odstavka se upoštevajo dijakovo znanje in napredek,
prizadevnost, delavnost in samostojnost pri vzgojno-izobraževalnem in drugem delu ter odnos
do izpolnjevanja obveznosti.
7. člen
(splošno o izpitih, prijava in odjava izpita)
1) Dijak lahko opravlja sprejemne, predmetne, dopolnilne in popravne izpite.
2) Dijak opravlja dopolnilni in popravni izpit v šoli, v katero je vpisan, sprejemni in predmetni
izpit pa v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati oziroma je že vpisan.
3) Dijak se prijavi k izpitu najkasneje tri dni pred začetkom izpitnega roka, odjavi pa se lahko
najkasneje dva dni pred izpitnim rokom. Če se dijak od izpita ne odjavi, se šteje, da je bil
neuspešen.
8. člen
(izpitni red na ustnem izpitu)
Ustni izpit poteka v skladu s 30. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in
pred izpitno komisijo v skladu z 22. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
23
Dijak je dolžan upoštevati navodila predsednika izpitne komisije, da se zagotovi korekten
potek izpita.
9. člen
(izpitni red na pisnem izpitu)
1) Pisni izpit in vaje nadzoruje nadzorni učitelj, oceni pa ocenjevalec.
2) Nadzorni učitelj seznani dijake s časom trajanja izpita in z dovoljenimi pripomočki, ki so jih
kot dovoljene določili strokovni aktivi.
3) Dijaki morajo upoštevati navodila nadzornega učitelja in reševati izpitne naloge samostojno
ter nemoteče za druge dijake.
10. člen
(ukrepi v primeru kršitve izpitnega reda)
1) Če dijak ne spoštuje izpitnega reda na pisnem delu izpita, se mu izrečejo ukrepi skladno z
11. členom Šolskih pravil ocenjevanja znanja.
2) Če dijak s svojim vedenjem moti potek ustnega izpita ali med ustnim izpitom krši izpitni red
ali ne upošteva navodil predsednika izpitne komisije, se mu izrečejo ukrepi, določeni v 11.
členu teh pravil.
11. člen
(kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi)
1) Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj dijaka zaloti
pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih
pravil ocenjevanja znanja, ga lahko oceni z negativno oceno ali predlaga ustrezen ukrep v
skladu s Pravilnikom o šolskem redu.
2) Če dijak odda seminarsko nalogo, projektno nalogo ali drug pisni izdelek, za katerega učitelj
ugotovi, da ga ni izdelal samostojno, se naloga oceni z negativno oceno.
12. člen
(postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja)
1) Učitelj lahko sam ali na predlog razrednika, ravnatelja ali dijaka zaradi računske ali druge
očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v ustrezni
dokument in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša, ter
vlagatelja predloga.
2) Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, o tem dokončno odloči
pritožbena komisija.
3) Postopek vodi ravnatelj.
13. člen
(priprava in hramba izpitnega gradiva)
1) Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu:
izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv.
2) Vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec oziroma ocenjevalec izroči izpitno gradivo
ravnatelju najkasneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo se hrani v kovinski omari, ki se
zaklene.
14. člen
(uveljavitev šolskih pravil)
Ta pravila začnejo veljati naslednji dan po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru,
uporabljati pa se začnejo 1. septembra 2012. Z dnem, ko začnejo veljati ta Šolska pravila
24
ocenjevanja znanja, prenehajo veljati Šolska pravila ocenjevanja znanja, sprejeta 26. avgusta
2010.
Brežice, 31. avgusta 2012
Uroš Škof, prof., l. r
ravnatelj
ŠOLSKA PRAVILA
Na podlagi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 60/2010) ravnatelj
Gimnazije Brežice izdaja
Šolska pravila
Gimnazije Brežice
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravil)
S temi pravili se na osnovi Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS, št. 60/2010)
podrobneje določajo pravice, dolžnosti in prepovedi dijakov in dijakinj (v nadaljevanju
dijakov) Gimnazije Brežice v času organiziranega izobraževalnega dela. Določila šolskih pravil
se uporabljajo za vse, ki imajo status dijaka, in so enaka za mladoletne in polnoletne dijake.
2. člen
(natančna opredelitev pravil)
S šolskimi pravili se podrobneje določi:
– hišni red,
- način sodelovanja s starši,
- pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti,
– način zagotavljanja varnosti in zdravja dijakov v skladu s posebnimi predpisi,
– merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad in priznanj,
– druga pravila v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah.
HIŠNI RED GIMNAZIJE BREŽICE
3. člen
(hišni red)
Hišni red Gimnazije Brežice velja za vse dijake Gimnazije Brežice in je priloga ter sestavni del
teh pravil.
25
4. člen
(način sodelovanja s starši)
1) Razrednik in učitelji sodelujejo s starši na roditeljskih sestankih in govorilnih urah v skladu
z letnim delovnim načrtom šole, lahko pa se dogovorijo tudi za druge oblike sodelovanja.
2) Obvestila dijakom in staršem bodo posredovana na oglasnih mestih v šolskih prostorih, na
spletni strani Gimnazije Brežice, v publikaciji šole in z okrožnicami.
5. člen
(obveščanje in opravičevanje odsotnosti)
1) Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, o
vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne
odsotnosti.
Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, razrednik oziroma šola
o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti.
2) Starši morajo čim prej, najkasneje pa v treh dneh po prihodu dijaka v šolo, odsotnost pisno
opravičiti. V tridnevni rok se štejejo vsi dnevi.
3) Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu.
6. člen
(upravičeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka)
1) Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od
pouka. Zamujanje k pouku iz 15. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS št.
60/2010) ne sme preseči 1/3 časa trajanja ure in se lahko dovoli iz utemeljenih razlogov samo
pri prvi uri (od 7.10 do 7.55), če je ta na veljavnem urniku, predčasno odhajanje od pouka pa
izključno od zadnje šolske ure po veljavnem urniku.
2) Dijaki ali starši ob začetku šolskega leta oddajo pisno vlogo (v vsakem primeru s soglasjem
staršev) za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka razredniku. Razrednik presodi o
upravičenosti razloga in to evidentira v ustrezni rubriki v dnevniku.
7. člen
(način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov)
1) Starši lahko zaprosijo šolo za oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku določenega predmeta.
O prošnji, ki ji je potrebno priložiti dokazila z navodili zdravnika, odloči ravnatelj.
2) Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku
določenega predmeta, lahko šola vključi v druge oblike dela.
3) Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, učitelj na
podlagi navodil zdravnika individualno usmerja v oblike dela, ki ne ogrožajo njegovega
zdravja.
4) Razrednik v predpisani dokumentaciji evidentira vrsto in trajanje oprostitve sodelovanja
pri pouku in o tem obvesti oddelčni učiteljski zbor.
8. člen
(način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku)
1) V času oprostitve sodelovanja dijaka pri pouku mora dijak opraviti zadolžitve, ki mu jih
določi učitelj, nosilec predmeta. Učitelj sproti preverja, ali je dijak opravil svoje zadolžitve.
2) Znanje dijaka, ki je oproščen sodelovanja pri pouku, se ne ocenjuje. Ob koncu pouka se v
ustrezno dokumentacijo evidentira z besedo oproščen (opr.)
26
9. člen
(način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma
pouku določenega dne)
1) V skladu z 20. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS št. 60/2010) se
dijaku lahko prepove prisotnost pri uri pouku oziroma pouku določenega dne, in sicer v
primeru:
- če s svojim neprimernim odnosom do učitelja, sošolcev in do šolskega dela onemogoča
normalno izvajanje pouka ali
- če z neprimernim ravnanjem v nasprotju z učiteljevimi navodili ogroža lastno ali tuje zdravje.
2) V takem primeru učitelj pospremi dijaka do svetovalne delavke ali k drugemu učitelju, ki to
uro nima pouka. Prepoved prisotnosti pri posamezni uri pouka je v pristojnosti učitelja, ki to
uro uči in mora o svojem ukrepu še isti dan obvestiti ravnatelja.
3) Prepoved prisotnosti pri več urah pouka je v pristojnosti ravnatelja, ki o tem odloči na
osnovi stališč učitelja oz. več učiteljev, razrednika in svetovalne službe.
10. člen
(način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri
pouku oziroma pouku določenega dne)
1) Če dijak ne upošteva navodil iz prvega odstavka 9. člena šolskih pravil, ga učitelj lahko
odstrani od pouka oz. nevarnejšega dela vzgojno-izobraževalnega procesa in ga napoti v
svetovalno službo, v odsotnosti svetovalne delavke k pomočnici ravnatelja ali k ravnatelju. O
ukrepu odstranitve takoj obvesti ravnatelja, najpozneje pa do konca tekočega delovnega dne.
Šola o tem obvesti dijakove starše ali zakonitega skrbnika.
2) Učitelj ali razrednik vpiše prepoved, razlog zanjo in ustrezno zadolžitev v dnevnik.
KRŠITVE
11. člen
(vzgojni ukrepi)
Za kršitve, določene s pravilnikom in s šolskimi pravili, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi in
določajo alternativni ukrepi. Vse kršitve učitelji evidentirajo in oddajo razredniku predlog za
izrek vzgojnega ukrepa.
12. člen
(lažje kršitve)
Lažje kršitve so:
- neprimeren odnos do pouka (zamujanje pouka, motenje izvajanja pouka in drugih dejavnosti
kljub opozorilu učitelja, neupoštevanje ali odklanjanje učiteljevih navodil za delo, neprinašanje
potrebnih pripomočkov za delo pri pouku, posedovanje nedovoljenih pripomočkov pri
ocenjevanju znanja, ipd.),
- neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi (objestno in nespodobno vedenje,
nespoštovanje tuje lastnine, prikrivanje dijaka/dijakov, ki krši/-jo šolska pravila,
neupoštevanje reda v jedilnici, ipd.),
- neprimeren odnos do šolskega in drugega premoženja,
- kajenje (hišni red),
- uporaba osebnih naprav za povezovanje a podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v
nasprotju z določili šolskih pravil,
27
- neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja (uporaba nedovoljenih pripomočkov,
prepisovanje),
- neopravičena odsotnost do 9 ur.
13. člen
(težje kršitve)
Težje kršitve so:
- ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin razrednika,
- uživanje alkohola,
- samovoljna prisvojitev tuje stvari,
- ponarejanje (obvestil o odsotnosti, podpisa staršev),
- žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi (posmehovanje, zmerjanje, žaljive
obdolžitve, žaljivi napisi),
- posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
- neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu (neupoštevanje učiteljevih navodil za
varno delo, neupoštevanje navodil spremljevalcev na ekskurzijah in drugih dejavnostih izven
šole),
- snemanje pouka in drugih šolskih dejavnosti brez dovoljenja učitelja oz. mentorja dejavnosti,
- namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja,
- neopravičena odsotnost do 20 ur.
14. člen
(najtežje kršitve)
Najtežje kršitve so:
- ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku že izrečen vzgojni ukrep,
- psihično in fizično nasilje,
- uživanje alkohola in drugih drog ter prisotnost pri pouku in drugih dejavnostih pod vplivom
alkohola ali drugih drog,
- prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,
- ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije, vdor v šolski informacijski sistem,
- samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
- posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ter varnost
premoženja,
- neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo
telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
- objavljanje avdio- in videoposnetkov v elektronski obliki brez predhodnega dovoljenja
akterjev na posnetku in izvajalcev dejavnosti (pouk, OIV …),
- namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
- neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu.
15. člen
(meje za izrek vzgojnih ukrepov)
1) V skladu s 16., 17. in z18. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS št.
60/2010) je zgornja meja za izrek opomina razrednika 9 neopravičenih ur, za ukor razrednika
15 ur, za ukor oddelčnega učiteljskega zbora 20 ur in za ukor učiteljskega zbora 35
neopravičenih ur.
2) V skladu s 26. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS št. 60/2010) se
dijaku lahko določi alternativni ukrep namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen
premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa.
28
16. člen
(zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov)
1) V povezavi z 10. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah Gimnazija Brežice
posveča posebno pozornost varnosti in zdravju dijakov pri tistih vsebinah vzgojnoizobraževalnega procesa, pri katerih je nevarnost za zdravje večja od običajne, in sicer:
- pri pouku naravoslovnih predmetov (biologija, kemija in fizika) z ustreznimi navodili
strokovnih delavcev za varno delo in z uporabo osebnih zaščitnih sredstev,
- pri pouku športne vzgoje in na športnih dnevih z ustreznimi navodili športnih pedagogov in z
obvezno uporabo ustrezne športne opreme, upoštevajoč tudi individualne posebnosti dijakov,
- na strokovnih ekskurzijah in drugih organiziranih oblikah z zagotavljanjem spremstva po
veljavnih normativih in z izborom samo tistih zunanjih ponudnikov posameznih storitev, ki
zagotavljajo ustrezno varnost in zdravje dijakov,
- pravice in dolžnosti dijakov na ekskurzijah in pri drugih oblikah interesnih dejavnosti so
podrobneje opredeljene v posebnem pravilniku, ki je priloga šolskih pravil.
2) Dijaki so pri pouku in ostalih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela dolžni upoštevati
predpise s področja varstva pri delu in požarnega varstva ter navodila strokovnih delavcev za
varno šolsko delo.
3) Namerno neupoštevanje navodil za varno šolsko delo (kljub opozorilu učitelja oz. mentorja)
se razume in obravnava kot namerno ogrožanje zdravja ali celo življenja ljudi in s tem kot
najtežji prekršek šolskega reda.
4) Šola v vseh segmentih vzgojno-izobraževalnega dela vključuje tudi izobraževanje dijakov na
tem področju in jih navaja na zdrav način življenja.
17. člen
(pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim
omrežjem)
(1) Dijaki ne smejo med poukom uporabljati tovrstnih naprav, razen z izrecnim dovoljenjem
učitelja, ki uro vodi, in je to sestavni del pouka. Če dijaki ne upoštevajo tega pravila in ne
upoštevajo učiteljevega opozorila, jim ta lahko napravo začasno odvzame. Starši ali dijaki z
njihovim pooblastilom jo v takem primeru prevzamejo naslednji dan v tajništvu.
(2) Dijaki morajo med pisanjem pisnih izdelkov oddati mobilne telefone na za to določen
prostor v učilnici. Vzamejo jih lahko na koncu ure oziroma po koncu pisanja. Če ne upoštevajo
tega pravila, se to šteje kot kršenje pravil ocenjevanja. Pisno ocenjevanje se prekine in izdelek
oceni z negativno oceno.
18. člen
(merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad in priznanj dijakom)
Dijak lahko za uspešno delo v šoli in zunaj nje dobi pohvalo, nagrado ali drugo priznanje.
Merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad in priznanj dijakom Gimnazije Brežice so
priloga in sestavni del teh pravil.
19. člen
(zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov)
(1) Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake o:
- varstvu okolja,
- zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,
- varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji (npr. nezgode, kajenje,
29
uživanje alkohola in drugih drog, druge vrste zasvojenosti), različnih vrstah nasilja, tveganem
spolnem vedenju.
2) Šola v okviru izobraževanja vzpodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot.
3) Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih
predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri
športni vzgoji in drugih dejavnostih. Šola pri pouku seznanja dijake z načinom iskanja ustrezne
pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski.
20. člen
(vedenje dijakov na strokovnih ekskurzijah)
Skladno s prvim odstavkom 9. člena teh pravil se lahko dijaku prepove tudi udeležba na
strokovni ekskurziji, tako kot je določeno v Pravilniku o vedenju dijakov, učiteljev in
spremljevalcev na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih interesnih
dejavnostih.
21. člen
(varnost premoženja)
Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v
šoli. Način ugotavljanja škode določa Hišni red Gimnazije Brežice.
KONČNA DOLOČBA
22. člen
(uveljavitev pravil)
Ta šolska pravila pričnejo veljati 30. dan po objavi. Do njihove polne veljavnosti se uporablja
Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. št. RS 60/2010) neposredno.
V Brežicah, 23. septembra 2010
Uroš Škof, prof., l. r
ravnatelj
HIŠNI RED
Na podlagi 6. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS št. 60/2010) in v
skladu s 3. členom Šolskih pravil ravnatelj Gimnazije Brežice izdaja
Hišni red Gimnazije Brežice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Dijaki Gimnazije Brežice se morajo v času šolanja vesti tako, da upoštevajo splošno veljavne
moralne norme.
2. člen
Pouk se praviloma prične ob 8. uri. Odmori trajajo po 5 minut, glavni, 30-minutni, je med 4. in
5. šolsko uro. Pouk (8. ura) se zaključi ob 14.10.
Izjemoma se pouk lahko prične ob 7.10 ali se podaljša na 9. oz. 10. uro ter se zaključi ob 15.00
30
oz.15.50. V primeru nadomeščanja je pouk lahko organiziran tudi popoldan.
Interesne dejavnosti se odvijajo po dogovoru učiteljev in dijakov v času, ko ni pouka.
Dijaki morajo upoštevati uradne ure, ki so določene za delo tajništva, računovodstva in
knjižnice.
3. člen
Glavna šolska vrata se odklenejo ob 6.45. V času pouka so vrata zaklenjena. Ponovno se
odprejo ob 13.15 in zaklenejo ob 15. uri. Za to skrbijo dežurni dijak, čistilke in hišnik.
Posebne učilnice se redno zaklepajo. Zaklepajo jih učitelji in laboranti. Dijaki morajo med
bivanjem v posebnih učilnicah spoštovati predpise iz varstva pri delu in požarnega varstva in
upoštevati navodila učiteljev in laborantov tudi v času odmorov.
Dijaki vstopajo v šolo skozi glavna šolska vrata. Vstop v šolo skozi vhod za učitelje in stranke
dijakom ni dovoljen, razen z dovoljenjem dežurnega učitelja. K pouku prihajajo dijaki med 7.00
in 7.55. Ob 8.00 morajo biti v učilnici. Zadrževanje dijakov pred vhodom v šolo ni dovoljeno.
Dijaki ne smejo v učilnico, v kateri poteka pouk, temveč potrkajo in počakajo na učitelja.
Uporaba mobilnih telefonov v času pouka ni dovoljena in predstavlja težjo kršitev.
4. člen
Med glavnim odmorom imajo dijaki malico. Šolskega območja ne smejo zapustiti. V lepem
vremenu lahko gredo na šolsko dvorišče. V razredu morajo biti pred zvonjenjem. Med prostimi
urami se dijaki lahko zadržujejo v knjižnici ali šolski avli, pri čemer ne smejo motiti pouka
ostalih dijakov.
5. člen
Dijaki so dolžni paziti na red in čistočo v vseh šolskih prostorih in na zunanjih površinah. V
telovadnico lahko vstopajo samo v športnih copatih.
Za red in čistočo v razredu je odgovoren vsak dijak, reditelj pa ima še naslednje naloge:
- na začetku vsake ure pove profesorju imena manjkajočih dijakov in ga obvesti o drugih
spremembah,
- pomaga učitelju pri pripravi učil,
- zadnji zapusti razred, ugasne luči, zbriše tablo in ugotovi morebitno škodo, o kateri obvesti
učitelja skrbnika učilnice ali razrednika,
- o učiteljevi odsotnosti obvesti tajništvo.
Posledice namerno povzročene škode so dijaki dolžni odstraniti po navodilih in pod nadzorom
učiteljev šole. Če to ni mogoče, stroške namerno povzročene škode plača povzročitelj. Če škodo
ali povzročitelja sošolci vede prikrivajo, plačajo vsi učenci v razredu.
O škodi, za katero povzročitelja ni mogoče ugotoviti, odloča komisija, sestavljena iz
predsednikov oddelkov, pomočnika ravnatelja in mentorja šolske dijaške skupnosti. Komisija
ugotavlja višino škode in način zbiranja sredstev za njeno odpravo.
II. VAROVANJE ŠOLE IN NADZOR NAD VSTOPOM VANJO
6. člen
Nadzor opravljajo trije dežurni učitelji in dijaki. Dežurna mesta za dijake so: vhod za učitelje in
stranke, vhod za dijake in vhod pri telovadnici.
Razpored dežurnih učiteljev naredi ravnatelj ali pomočnik ravnatelja, razpored dežurnih
dijakov pa razredniki oz. učitelji športne vzgoje. Z dežurstvom prične na začetku šolskega leta
3. a-oddelek, razen pri vhodu v telovadnico, kjer dežurajo dijaki, ki so oproščeni pouka športne
vzgoje.
7. člen
31
Dolžnosti dežurnih dijakov:
- dežurstvo se prične ob 7.45 in konča ob 14.10,
- dežurni dijak vodi dnevnik dežurstva na obrazcu, ki ga pripravi ravnatelj,
- dežurni dijak pri vhodu za dijake je dolžan nadzorovati dogajanje v spodnji avli in raznaša
okrožnice,
- dežurni dijak pri telovadnici nadzoruje vhod v garderobe in pomaga učiteljem športne vzgoje
pri vzdrževanju reda,
- dežurni dijak pri vhodu za učitelje in stranke je dolžan vsakega obiskovalca vljudno
povprašati po imenu in priimku ter namenu obiska,
- dijak vpiše ime in priimek obiskovalca in namen njegovega obiska v knjigo dežurstva,
- dežurni dijak ne sme zapustiti prostora za dežurstvo, razen v primeru pisnega ocenjevanja
znanja, ko si uredi nadomeščanje, ki ga zabeleži v dnevnik dežurstva,
- eden od dežurnih dijakov po vsakem odmorom poskrbi za urejenost šolskih hodnikov in
obeh avl in o hujših kršitvah hišnega reda obvesti vodstvo šole,
- dežurna dijaka skrbita za lepljenje plakatov in reklamno gradivo po navodilih vodstva šole,
- dežurna dijaka ob koncu dežurstva oddata izpolnjen dnevnik dežurstva v tajništvo in prostor
za dežurne dijake zapustita urejen.
Dijaki se ne smejo zadrževati pri dežurnih dijakih.
8. člen
Dolžnosti dežurnih učiteljev:
- eden od treh dežurnih učiteljev je v času opravljanja dežurstva pri vhodu za učitelje in
stranke, druga dva pa pregledujeta prostore na gimnaziji,
- učitelji dežurajo v času organiziranega izobraževalnega dela,
- dežurstvo traja od 7.30 do 14.15 po razporedu, ki ga pripravi ravnatelj ali njegov pomočnik,
- dežurni učitelj nadzoruje delo dežurnih dijakov,
- med odmori nadzoruje vse dijake (hodnik, garderoba, izhodi dijakov),
- občasno preveri stanje v učilnicah in zabeleži morebitno škodo ali pomanjkljivosti, ob koncu
dežurstva pregleda dnevnik dežurnega dijaka in s podpisom potrdi njegovo urejenost,
pregleda dovolilnice za izhod. Če ugotovi nepravilnosti, obvesti razrednika.
III. IZHODI V ČASU POUKA
9. člen
Dijak mora za vsak izhod v času trajanja pouka dobiti dovoljenje razrednika ali dežurnega
učitelja.
Dijak mora imeti opravičljiv razlog za izhod. O utemeljenosti izhoda odločajo razredniki
oziroma dežurni učitelji.
Čas in trajanje izhoda morata biti razvidna iz dovolilnice, obrazec dobijo dijaki pri dežurnem
dijaku.
Dovolilnice podpisujejo praviloma razredniki, v glavnem odmoru tudi dežurni učitelj,
izjemoma drugi učitelji ali ravnatelj.
IV. DOLŽNOSTI DIJAKOV ZA SOOBLIKOVANJE UGLEDA ŠOLE IN VARNOST
10. člen
Dolžnosti dijakov za sooblikovanje ugleda šole in varnost so:
- pozdravljanje,
- kulturno obnašanje v šoli, na prireditvah in ekskurzijah,
32
- skrb za red in čistočo ter urejenost šole in njene okolice,
- kulturno uživanje hrane in pijače,
- skrb za varnost na šoli med drugim tudi tako, da se o nedovoljenem gibanju tujcev po šoli
obvestijo tajništvo ali delavca šole.
11. člen
Kajenje je v šoli in pripadajočih šolskih površinah strogo prepovedano, kakor to posebej
določa 6. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih
izdelkov (Ur. l. RS, št. 60/2007). Po tem zakonu je kajenje prepovedano tudi v prostorih, ki se
po tem zakonu ne štejejo za zaprte prostore, če so del pripadajočih funkcionalnih zemljišč
prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.
12. člen
Vsa določila Hišnega reda veljajo tudi na ekskurzijah in ostalih organiziranih dejavnostih šole.
13. člen
Hišni red vstopi v veljavo s sprejemom Šolskih pravil Gimnazije Brežice. Do takrat se
uporabljajo določila Hišnega reda, sprejetega 9. 9. 2007.
V Brežicah, 23. septembra 2010
Uroš Škof, prof., l. r
ravnatelj
33
PRAVILNIK O VEDENJU NA EKSKURZIJAH
Na podlagi Zakona o gimnazijah (Ur. l. RS, št. 1/2007), Pravilnika o šolskem redu v srednjih
šolah (Ur. l. RS, št. 60/2010) in Šolskih pravil ravnatelj Gimnazije Brežice izdaja
PRAVILNIK O VEDENJU DIJAKOV, UČITELJEV IN SPREMLJEVALCEV NA STROKOVNIH
EKSKURZIJAH IN DRUGIH VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INTERESNIH DEJAVNOSTIH
Uvodne misli
Kadar šola organizira strokovno ekskurzijo ali drugo obliko vzgojno-izobraževalne interesne
dejavnosti, je dolžna poskrbeti za vse, kar zagotavlja varnost vseh udeležencev, varno
potovanje in njihovo srečno vrnitev. Zato je dolžna tako dijake kot tudi njihove starše seznaniti
s pravili vedenja, ki takšen cilj podpirajo.
V primerih, ko bodo dijaki zaradi ekskurzije ali druge oblike vzgojno-izobraževalne interesne
dejavnosti odsotni od doma več kot en dan, je šola dolžna z njimi, če dijaki še niso polnoletni,
pa tudi z njihovimi starši, doseči obojestransko zavezujoč sporazum o pravilih, ki urejajo
medsebojna razmerja med dijaki in njihovimi učitelji oz. spremljevalci na ekskurziji.
1. člen
S tem pravilnikom se podrobneje opredeljujejo pravice in dolžnosti dijakov, učiteljev in
spremljevalcev na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih interesnih
dejavnostih ter določajo načini za ukrepanje ob kršitvah.
2. člen
Pravice dijaka so:
- da se udeležuje strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnosti,
- da mu je na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnostih
zagotovljena varnost,
- da šola oblikuje program strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih interesnih
dejavnosti tako, da so spoštovane univerzalne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih
kultur,
- da učitelji in spremljevalci spoštujejo njegovo osebnost in individualnost, človeško
dostojanstvo ter pravico do zasebnosti,
- da pri izvajanju strokovnih ekskurzij in drugih vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnosti
pridobiva kvalitetne informacije, ki razširjajo njegovo znanje in razvijajo pomembne veščine
ali spretnosti,
- da sme konstruktivno sodelovati pri oblikovanju vsebine strokovnih ekskurzij in drugih
vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnosti.
Pravice učitelja in spremljevalca:
- da mu je na strokovnih ekskurzijah in drugih vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnostih
zagotovljena varnost,
- da konstruktivno sodeluje z ravnateljem, vodjo strokovne ekskurzije (ali drugimi
organizatorji vzgojno-izobraževalne interesne dejavnosti) pri oblikovanju vsebine,
načrtovanju in pripravi posameznih dejavnosti in analiziranju uspešnosti ob zaključku,
- da dobi nadomestilo za čas odsotnosti v skladu s kolektivno pogodbo.
3. člen
Dolžnosti dijaka so:
- spoštovanje vseh ljudi in vedenje v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,
34
- spoštovanje pravic drugih dijakov, učiteljev in spremljevalcev,
- aktivno sodelovanje pri pripravi posameznih vsebin, v skladu z dogovori z vodji posameznih
dejavnosti, učitelji ali spremljevalci, pred samim odhodom na ekskurzijo (ali drugo obliko
vzgojno-izobraževalne interesne dejavnosti), med njo in pri oblikovanju zaključnega poročila
in analiziranju uspešnosti izvedbe,
- ves čas trajanja strokovne ekskurzije in drugih vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnosti
upošteva navodila učiteljev in spremljevalcev,
- brez dovoljenja zanj odgovornega spremljevalca ne zapusti skupine,
- skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete
drugih dijakov, učiteljev in spremljevalcev niti drugih ljudi,
- odgovorno izvaja dogovorjene oblike dežurstev dijakov,
- sooblikuje ugled šole,
- na ekskurzijo ali neko drugo vzgojno-izobraževalno interesno dejavnost ne jemlje alkoholnih
pijač in drugih nedovoljenih drog, ne pije alkoholnih pijač, niti ne jemlje nobenih drugih drog
ter jih v času, ko traja strokovna ekskurzija ali neka druga oblika vzgojno-izobraževalne
interesne dejavnosti, tudi ne kupuje,
- pazi na inventar in čistočo v prevoznih sredstvih (avtobus, vlak, letalo, ladja …), restavracijah,
domovih in drugih prenočiščih,
- upošteva hišni red prenočišča (doma, hotela in podobno), zlasti določilo o
miru po 22. uri.
Dolžnosti učitelja in spremljevalca:
- v skladu z letnim delovnim načrtom vsebinsko pripravi vse potrebno za izvedbo strokovne
ekskurzije ali druge oblike vzgojno-izobraževalne interesne dejavnosti,
- organizira oz. soorganizira strokovno ekskurzijo ali drugo obliko vzgojno-izobraževalne
interesne dejavnosti, v skladu z zastavljenimi cilji,
- izvede oz. sodeluje pri izvedbi strokovne ekskurzije ali druge oblike vzgojno-izobraževalne
interesne dejavnosti ter analizira uspešnost in oblikuje zaključno poročilo oz. sodeluje z vodjo
dejavnosti ali ravnateljem pri tem,
- v primeru kršitev pravil ukrepa v skladu z določili tega pravilnika.
4. člen
V primeru, ko dijak ne spoštuje ali ne upošteva v pravilniku navedenih dolžnosti, je šola dolžna
ukrepati v skladu s Pravilnikom o šolskem redu za gimnazije (Ur. l. RS, št. 60/2010), ki
natančno določa postopek izrekanja ustreznih vzgojnih ukrepov. V primeru hujših kršitev se
dijaku lahko izreče prepoved udeležbe na drugih strokovnih ekskurzijah (ali drugih oblikah
vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnosti), ki jih šola organizira v prihodnje.
Ob najhujših kršitvah je lahko izrečena tudi izključitev s strokovne ekskurzije ali iz drugih
oblik vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnosti in napotitev domov na lastne stroške, pri
čemer mora mladoletnega dijaka spremljati spremljevalec, pri polnoletnem pa se o takšnem
ukrepu predhodno obvesti le njegove starše. Takšen ukrep je mogoče izreči, če se z njim, na
tajnem glasovanju, strinja večina prisotnih učiteljev in spremljevalcev.
O drugih oblikah kršitev pravilnika je spremljevalec na strokovni ekskurziji ali izvajalec drugih
oblik vzgojno-izobraževalnih interesnih dejavnosti dolžan poročati razredniku oz. drugemu
ustreznemu organu šole v najkrajšem možnem času, da lahko ta ustrezno vzgojno ukrepa.
V primeru, ko pravilnik krši učitelj ali spremljevalec, je ravnatelj dolžan ukrepati v skladu z
Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
35
5. člen
Ta pravilnik stopi v veljavo s sprejemom Šolskih pravil. Do takrat se uporabljajo določila
Pravilnika o vedenju dijakov, učiteljev in spremljevalcev na strokovnih ekskurzijah in drugih
vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, sprejetega 5. 11. 2009.
Uroš Škof, prof., l. r
ravnatelj
STATUS DIJAKOV, KI SE VZPOREDNO IZOBRAŽUJEJO, STATUS PERSPEKTIVNIH IN
VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV TER TEKMOVALCEV IZ ZNANJA
Na podlagi 18. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno
besedilo), 57. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št.
79/06) in 39. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) minister za šolstvo in šport
izdaja
PRAVILNIK o prilagoditvi šolskih obveznosti dijakov v srednji šoli
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja prilagoditev šolskih obveznosti po javno veljavnem izobraževalnem
programu (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni program) dijaku, ki se vzporedno izobražuje,
dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku in dijaku, ki se pripravlja na
mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne
prireditve ter izmenjave (v nadaljnjem besedilu: dijak tekmovalec).
II. VRSTE STATUSOV IN POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSOV
2. člen
(vrste statusov)
Vrste statusov so:
– status dijaka, ki se vzporedno izobražuje,
– status dijaka perspektivnega športnika,
– status dijaka vrhunskega športnika,
– status dijaka tekmovalca.
3. člen
(pogoji za pridobitev statusa)
Status dijaka, ki se vzporedno izobražuje, lahko pridobi dijak, ki se hkrati izobražuje po več
izobraževalnih programih.
Status dijaka perspektivnega športnika lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni
panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih
športnih zvez.
Status dijaka vrhunskega športnika lahko pridobi dijak, ki doseže vrhunski športni dosežek
mednarodne vrednosti.
36
Status dijaka tekmovalca lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v
znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.
III. POSTOPEK PRIDOBITVE STATUSA IN OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT
4. člen
(postopek pridobitve statusa)
Za pridobitev statusa lahko dijak zaprosi s pisno vlogo na šoli, kjer ima status dijaka in
opravlja večino obveznosti po izobraževalnem programu.
V vlogi iz prejšnjega odstavka je potrebno navesti tudi:
– za pridobitev statusa dijaka, ki se vzporedno izobražuje: podatke o šoli, na kateri se dijak
vzporedno izobražuje, in o izobraževalnem programu, po katerem se vzporedno izobražuje,
– za pridobitev statusa dijaka perspektivnega športnika: podatke o nacionalni panožni športni
zvezi, pri kateri je dijak registriran, in podatke o tekmovanjih dijaka v uradnih tekmovalnih
sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez,
– za pridobitev statusa dijaka vrhunskega športnika: podatke o pridobljenem statusu
vrhunskega športnika,
– za pridobitev statusa dijaka tekmovalca: podatke o organizaciji, ki vodi priprave na
mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne
prireditve ter izmenjave.
Vlogo je potrebno vložiti najkasneje do 30. septembra za tekoče šolsko leto oziroma do 31.
marca tekočega šolskega leta, če se šolsko leto začne 1. marca, iz utemeljenih razlogov pa
lahko tudi med šolskim letom.
5. člen
(sklep o pridobitvi statusa)
O vlogi za pridobitev statusa odloči ravnatelj najkasneje v tridesetih dneh po prejemu popolne
vloge s sklepom, ki ga vroči dijaku najkasneje v osmih dneh po odločitvi.
V obrazložitvi sklepa o pridobitvi statusa je potrebno dijaka seznaniti tudi z razlogi za
mirovanje in prenehanje statusa po tem pravilniku.
Priloga sklepa o pridobitvi statusa je osebni izobraževalni načrt.
Sklep o pridobitvi statusa velja največ za eno šolsko leto.
6. člen
(vsebina osebnega izobraževalnega načrta)
Z osebnim izobraževalnim načrtom, ki vsebuje prilagoditev šolskih obveznosti dijaku, se
določi:
– obdobje prilagoditve šolskih obveznosti,
– obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,
– roke in način ocenjevanja znanja,
– roke in način izpolnjevanja drugih obveznosti,
– roke za obveščanje pristojnih organov o neizpolnjevanju osebnega izobraževalnega načrta,
– druge pravice in obveznosti šole in dijaka.
Med šolskim letom se vsebina osebnega izobraževalnega načrta iz utemeljenih razlogov lahko
spremeni.
7. člen
(priprava osebnega izobraževalnega načrta)
Osebni izobraževalni načrt pripravi strokovni delavec, ki ga imenuje ravnatelj.
Strokovni delavec pripravi osebni izobraževalni načrt v sodelovanju z dijakom in ga uskladi z
oddelčnim učiteljskim zborom ter s starši, če to želijo.
37
Če se dijak vzporedno izobražuje, strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni načrt tudi s
strokovnim delavcem drugega izobraževalnega programa oziroma druge šole.
Za dijaka perspektivnega športnika oziroma dijaka vrhunskega športnika strokovni delavec
uskladi osebni izobraževalni načrt tudi s športnim društvom oziroma z nacionalno panožno
športno zvezo.
Za dijaka tekmovalca strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni načrt tudi z organizacijo,
ki organizira ali vodi priprave na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne
izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.
IV. MIROVANJE OZIROMA PRENEHANJE STATUSA
8. člen
(mirovanje statusa)
Dijaku status lahko miruje:
– če ne izpolnjuje obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu,
– če ne dosega minimalnih standardov pri dveh ali več programskih enotah oziroma
predmetih,
– če mu je bil izrečen ukor razrednika ali ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
– v primeru daljše bolezni oziroma poškodbe,
– iz drugih utemeljenih razlogov.
O mirovanju in obdobju mirovanja statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in
staršem najkasneje v osmih dneh po odločitvi.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor.
9. člen
(prenehanje statusa)
Dijaku status preneha:
– če ob poteku obdobja mirovanja statusa ne izpolni obveznosti iz druge alineje prvega
odstavka prejšnjega člena,
– če preneha pogoj za pridobitev statusa,
– če mu je bil izrečen ukor učiteljskega zbora oziroma pogojna izključitev,
– če mu preneha status dijaka po drugih predpisih,
– na njegov predlog oziroma na predlog staršev,
– s potekom obdobja, za katerega mu je bil status podeljen.
O prenehanju pogoja za pridobitev statusa je dijak dolžan obvestiti šolo v petih delovnih dneh
po prenehanju pogoja.
O prenehanju statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem najkasneje v
osmih dneh po odločitvi.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor, športno društvo,
nacionalno panožno športno zvezo ali organizacijo, ki organizira ali vodi priprave na
mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne
prireditve ter izmenjave.
V. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV
10. člen
(pritožba na sklep)
Zoper sklep o zavrnitvi vloge za pridobitev statusa in sklep o prenehanju statusa je dovoljena
pritožba na pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic (v nadaljnjem besedilu:
pritožbena komisija) v skladu z Zakonom o gimnazijah oziroma Zakonom o poklicnem in
38
strokovnem izobraževanju v roku osmih dni po prejemu sklepa. Pritožbena komisija odloči o
pritožbi najkasneje v petnajstih dneh po prejemu pritožbe. Odločitev pritožbene komisije je
dokončna.
VI. KONČNI DOLOČBI
11. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti
(Uradni list RS, št. 89/98 in 56/07)..
12. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne 1. septembra 2009.
SPLETNA STRAN ŠOLE
Vabimo vas, da pobrskate po spletnih straneh naše gimnazije www.gimnazija-brezice.si. Na
njih boste zagotovo našli veliko zanimivih informacij, si natisnili obrazce, ki jih potrebujete,
izvedeli, kdaj imajo posamezni učitelji govorilne ure za starše, kakšni so kriteriji ocenjevanja
znanja.
Morda se boste odločili in se na spletnih straneh s svojim prispevkom predstavili tudi vi.
Želimo si, da bi z dijaki in starši dobro sodelovali in skupaj preživeli čim uspešnejše šolsko leto.
TWITTER STRAN ŠOLE
http://twitter.com/gimnazijabrezic
39
Publikacija Gimnazije Brežice za šolsko leto 2012/2013
Izdala: Gimnazija Brežice, Trg izgnancev 14, 8250 Brežice
Odgovorna oseba: Uroš Škof, ravnatelj
Publikacijo uredili: Uroš Škof, prof. in Zlata Hribernik, prof. (besedilo), Mira Urek, prof.
(pregled besedilo), mag. Gregor Horžen (oblikovanje besedila).
Izvedba: prijatelj&prijatelj d.o.o.
Naklada: 650 izvodov
september 2012
40