Zigijevajeva srednjeveška dogodivščina
Osnovna šola Radlje ob Dravi Koroška cesta 17 2360 Radlje ob Dravi Telefonska številka: (02) 88 79 572 E-poštni naslov: [email protected] Spletna stran: http://www.osradlje.si TURISTIČNA NALOGA ZA 29. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA NA TEMO ZGODBARJENJE Zigijeva srednjeveška dogodivščina POVZETEK V projektni turistični nalogi z naslovom Zigijeva srednjeveška dogodivščina predstavljamo celosten turistični proizvod, ki se nanaša na srednjeveško zgodovino Radelj ob Dravi. Učenci turističnega krožka Osnovne šole Radlje ob Dravi smo se podrobneje seznanili z zgodovino našega domačega kraja. Ugotovili smo, da se je v srednjem veku pri nas dogajalo veliko zanimivega, o čemer pričajo tudi mnogi kulturno-zgodovinski spomeniki. Odločili smo se, da bomo našo zanimivo preteklost predstavili tudi drugim. Zato smo iz koščkov v mozaiku naše zgodovine sestavili zanimivo zgodbo za naše vrstnike med 11. in 14. letom. Duh Zigi bo obiskovalce skozi zanimive aktivnosti popeljal v daljni srednji vek in jim to obdobje čim bolj približal skozi nepozabno dogodivščino. Mlade bi želeli izvabiti izpred računalniških, televizijskih in telefonskih zaslonov, da bi njihove virtualne, animirane in filmske junake nadomestil duh Zigi in jih skozi zanimive dejavnosti ustvarjanja srednjeveških rekvizitov in aktivnosti v neokrnjeni naravi navdušil za zgodovino in odkrivanje le-te. S pomočjo anketiranja vzorca potencialnih gostov smo ugotovili, da je naš produkt za mlade zanimiv. Naš program pa se je zdel zanimiv tudi pristojnim na Občini Radlje ob Dravi, Društvu prijateljev mladine Radlje in Koroškemu pokrajinskemu muzeju Slovenj Gradec, enota Radlje. Ključne besede: turistični produkt, Radlje ob Dravi, Marenberg, Zigi, Sigfrid Marenberški, dvorec Marenberg, Grad Marenberg, dominikanski samostan, srednjeveška kuhinja, izdelovanje srednjeveških rekvizitov. 1 Zigijeva srednjeveška dogodivščina ABSTRACT The tourist project entitled ''Zigijeva srednjeveška dogodivščina'' presents an integrated tourist product, which refers to the medieval history of Radlje ob Dravi. Pupils, from tourism group of primary school Radlje ob Dravi, have learned more about the history of our hometown. We discovered that in the Middle Ages a lot of interesting things were going on, as evidenced by the many cultural and historical monuments. We have decided that we will present our past to others. Therefore, we have put together an interesting story, out of the pieces in the mosaic of our history, for peers between 11 and 14 years. The spirit of the Zigi will take the visitors through interesting activities in the distant Middle Ages and bring them as close as possible to this period through an unforgettable adventure. We would like to tempt young people to replace the computer, television and telephone screens and their virtual, animated film heroes with the spirit of the Zigi and through interesting activities by creating medieval props and experiencing activities in unspoiled nature, they will be impressed by history and discovering the history. Through interviewing a sample of potential guests, we found out that our product is attractive to young people. Our program, however, was interesting to the responsible in the Municipality Radlje ob Dravi, the Association of Friends of Youth Radlje and the regional museum Slovenj Gradec, Radlje unit. Keywords: tourism product, Radlje ob Dravi, Marenberg, Zigi, Sigfrid Marenberški, Marenberg mansion, Marenberg Castle, the Dominican monastery, a medieval kitchen, making medieval props. 2 Zigijeva srednjeveška dogodivščina ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste pripomogli pri nastanku naše projektne turistične naloge. Najprej bi se želeli zahvaliti učencem 6., 7. in 8. razreda OŠ Radlje ob Dravi za izpolnjevanje anket. Zahvalili bi se tudi Občini Radlje ob Dravi in OŠ Radlje ob Dravi za izkazano materialno podporo pri našem turističnem produktu ter g. Alanu Bukovniku, ge. Alenki Verdinek in ge. Sari Berglez za sodelovanje. Hvala vsem učiteljem in delavcem OŠ Radlje ob Dravi, ki ste nam pomagali pri oblikovanju in izdelavi projektne naloge in stojnice. Učenci TK OŠ Radlje ob Dravi 3 Zigijeva srednjeveška dogodivščina KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................. 5 1. 1 Predstavitev zgodbe Zigijeva srednjeveška dogodivščina ...................................... 5 1. 2 Zgradba naloge ................................................................................................ 7 2. RAZISKOVALNI DEL NALOGE ................................................................................ 8 2. 1 Zgodovinska izhodišča ....................................................................................... 8 2. 2 Potek raziskave................................................................................................. 12 2. 3 Rezultati raziskave…………………………………………………………………….……………………..12 3. ČASOVNA IN PROSTORSKA RAZPOREDITEV DEJAVNOSTI TER ZADOLŽITVE ............ 13 3. 1 Izvajalci posameznih nalog ................................................................................ 13 3. 2 Kje se odvija zgodba ......................................................................................... 14 3. 3 Časovna in prostorska razporeditev .................................................................... 15 4. PROMOCIJA IN TRŽENJE ...................................................................................... 16 4. 1 Promocija ......................................................................................................... 16 4. 2 Trženje ............................................................................................................ 17 5. FINANČNA ZGRADBA PROJEKTA ........................................................................... 18 6. TERMINSKI PLAN DELA ........................................................................................ 19 7. OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA .......................................................................... 20 8. ZAKLJUČEK ......................................................................................................... 27 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................... 28 PRILOGE 4 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 1. UVOD Veliki narodi in velike države imajo »velike« zgodovinske osebnosti in »pomembno« zgodovino, mali narodi in majhni kraji pa … Ne. Mladi člani turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi se s tem ne strinjamo. Med brskanjem po literaturi o naši domači zgodovini nas je presenetila ugotovitev, da je v srednjem veku v našem kraju živel pomemben plemič in da je bil marenberški dominikanski samostan nekoč eden bogatejših v Habsburški monarhiji. Sicer pa o naši bogati zgodovini pričajo mnogi ohranjeni kulturno umetnostni spomeniki. Ko proučujemo našo krajevno zgodovino, ne moremo mimo plemiča Sigfrida Marenberškega, marenberškega gospoda, ki je prebival na marenberškem gradu. Za časa življenja je bil pomembna in vplivna politična osebnost na Štajerskem in Koroškem. Povezan je bil z marenberškim dominikanskim samostanom, marenberškim gradom in dvorcem. Proučili smo zanimivo zgodovino našega kraja, življenje in delo Sigfrida Marenberškega in zgodovinske znamenitosti v Radljah in okolici ter si zamislili zanimivo zgodbo, Zigijevo srednjeveško dogodivščino, skozi katero nas vodi Zigi, duh Sigfrida Marenberškega, in preko katere spoznavamo zgodovino in kulturno dediščino našega kraja. Na preteklost našega kraja smo ponosni in jo želimo na atraktiven način predstaviti tudi drugim. Pridite in se nam pridružite na zanimivi dogodivščini. 1. 1 Predstavitev teme naše zgodbe Zigijeva srednjeveška dogodivščina Zigi je duh našega nekdanjega plemiča Sigfrida Marenberškega, ki je bil marenberški zemljiški gospod. Zigi bo s pomočjo svoje zgodbe navdušil mlade za raziskovanje domače zgodovine, saj jih bo skozi zanimiv in doživet program popeljal skozi srednjeveško zgodovino Radelj in srednjeveško zgodovino nasploh. SLIKA 1: Marenberški dominikanski samostan v 17. stoletju. (vir: Jevšnik M., Radlje nekoč in danes, str. 45 ) 5 Zigijeva srednjeveška dogodivščina Rezultat našega dela je torej turistični produkt, ki bo mlade seznanil z zgodovinskim razvojem Radelj. Mladi obiskovalci se bodo nepozabno zabavali na delavnicah in odnesli s seboj kar najlepše vtise. Izdelali si bodo srednjeveške rekvizite, s pomočjo katerih bodo podoživljali Zigijevo zgodbo, zanjo navdušili svoje sorodnike in prijatelje in nas skupaj z njimi še kdaj obiskali. Odločitev, da bo glavni akter naše zgodbe Sigfrid Marenberški, ni bila težka. Sigfrid je bil izmed vseh Radeljčanov najbolj znana, vplivna in slavna osebnost svojega časa. Z njim so povezane redke legende, ki so še ohranjene v zvezi z Radljami. SLIKA 2: Sigfrid Marenberški na Marijinem znamenju. (foto: TK OŠ Radlje) Ker je Sigfrid zgodovinska osebnost, smo naš program postavili v pristno zgodovinsko okolje, v katerem bi se v domišljiji gostje čim lažje preselili v srednji vek in ga podoživeli. Pristno zgodovinsko okolje bi predstavljali dvorec Marenberg, Kalvarija s križevim potom, dominikanski samostan, grad Marenberg in Marijino znamenje. Dvorec se je razvil iz nekdanje grajske pristave. Po propadu starega gradu so sedež marenberške gospoščine preselili v pristavo, ki so jo v ta namen povečali in prezidali. Naslednja točka je dominikanski samostan s Kalvarijo s križevim potom. Samostan sta 24. junija 1251 ustanovila Sigfrid Marenberški in njegova mati Gizela. Podarila sta mu mnoge posesti, Sigfrid pa je postal največji dobrotnik samostana. Tega dominikanke vse do ukinitve samostana niso pozabile. Sigfrida so častile kot svetnika in po njegovi tragični smrti hranile njegove posmrtne ostanke v samostanski cerkvi. Bogastvo samostana se je večalo tudi z dotami plemiških hčera, ki so vstopile v samostansko skupnost. V začetku 18. stoletja so na bližnjih vzpetinah dale urediti postaje križevega pota s kamnitimi kipi, samostansko dvorišče pa so polepšale z mogočnim Marijinim znamenjem, ki ga sestavlja pet skulptur. Sledi vzpon na Stari grad. Pot do gradu nas vodi po čudovitem gozdu, skozi katerega sta speljani gozdna učna pot in trim steza. 6 Zigijeva srednjeveška dogodivščina Pred dvema letoma so bile razvaline gradu obnovljene in obiskovalci dajejo slutiti nekdanjo veličino stavbe, ki je stala nad trgom. Med obnovitvenimi deli so izoblikovali poseben prostor, primeren za prireditve, ki ga bomo uporabili pri izvedbi programa. Pot nas bo vodila tudi do znamenitega Marijinega znamenja, ki danes stoji pred župnijsko cerkvijo. Nekaj dejavnosti bo potekalo v izvirnem zgodovinskem okolju, druge pa bomo zaradi zahtevnejše organizacije izvedli v prostorih OŠ Radlje ob Dravi. Pri sestavljanju in oblikovanju programa smo se povezali s Koroškim pokrajinskim muzejem – enoto Radlje, ki ima svoje prostore v stavbi dvorca. Poiskali in predelali smo literaturo, povezano z zgodovino Radelj in tukajšnjimi kulturnozgodovinskimi spomeniki. Med učenci OŠ Radlje ob Dravi v starostni skupini od 11 do 14 let smo izvedli anketo. Preverili smo, če je naš program za mlade zanimiv, in skušali ugotoviti, kaj pričakujejo in kaj si želijo pri turističnem programu. Člani šolskega turističnega krožka smo si pri izdelavi naloge in programa razdelili delo in vsak se je vestno lotil svoje zadolžitve. Naše delo je potekalo timsko, med seboj smo se posvetovali, si pomagali in se spodbujali. Nekaj dela smo opravili v šoli pred poukom ali popoldan, nekaterih nalog pa smo se lotili doma. 1.2 Zgradba naloge Našo projektno nalogo tvorijo štirje deli. Prvi del naloge je t.i. raziskovalni del. Sloni na anketi, s pomočjo katere smo ugotavljali poznavanje srednjeveške zgodovine pri mladih, preverili smo tudi, kaj mlade zanima in skozi katere dejavnosti si želijo raziskovati in spoznavati zgodovino. To so bile naše osnove pri oblikovanju programa. V drugem delu naloge predstavljamo potek promocije in trženja našega produkta. Brez dobre reklame se namreč še tako dober produkt ne proda. Ker so naša ciljna skupina mladi med 11. in 14. letom, smo temu prilagodili tudi našo promocijo. Temu delu naloge smo dodali finančno strukturo programa, v katerem smo ovrednotili posamezne dejavnosti oz. dele programa. Tretji del naloge predstavlja našo turistično ponudbo in načrtovanje zadolžitev posameznikov pri izvedbi programa. V zadnjem delu naloge smo zapisali naše ugotovitve. Razmišljali smo tudi o razširitvi in nadgradnji našega programa. V prilogah smo dodali še dodatno gradivo (reklamni letak, anketni vprašalnik, intervju, slikovno gradivo). 7 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 2. RAZISKOVALNI DEL NALOGE Pri naši raziskavi smo izpostavili naslednja vprašanja: Ali mladi poznajo srednjeveško zgodovino, ali jih zgodovina zanima? Kako dobro učenci OŠ Radlje med 11. in 14. letom poznajo zgodovino svojega kraja in tukajšnje kulturno-zgodovinske spomenike? Katere aktivnosti oz. delavnice pritegnejo mlade? Ali sta Občina Radlje in Muzej pripravljena sodelovati z nami pri pripravi in izvedbi programa? Ali jih naš programa zgodbarjenja zanima in so ga pripravljeni uporabiti kot svoj turistični produkt? Ali je naš program zanimiv za ZŠKTM Radlje in DPM Radlje? 2. 1 Zgodovinska izhodišča Radlje ob Dravi se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1161 kot vas z imenom Radela. Nastale so na pomembni prometni legi, ob obdravski cesti in blizu broda čez Dravo. Kraj je pridobil na pomenu v začetku 13. stoletja, ko je plemič Albert Trušenjski na vzpetini nad naseljem postavil grad z imenom Marenberg. To ime se je kmalu oprijelo trga pod gradom. Alberta je nasledil sin Sigfrid Marenberški. V času njegovega vladanja je Marenberg postal trg in dobil svojo župnijo. Razvile so se čevljarska, krojaška, usnjarska in pekovska obrt, na prehodu v novi vek tudi druge obrti. Trg je od prve polovice 15. stoletja nastopal kot polnopravna trška naselbina, tu je bil tudi sedež mitnice in nižjega sodstva. Radlje so utrpele tudi mnogo nadlog: v letih 1476, 1480 in 1532 turške plenitve in 1721. in 1727. leta velika požara. Število prebivalstva je le počasi naraščalo, saj so večkrat izbruhnile epidemije nalezljivih bolezni. V 17. in 18. stoletju se je začel hitrejši gospodarski razvoj, razširile so se nove panoge kot npr. glažutarstvo, fužinarstvo in rudarstvo. Prednjačilo je kmetijstvo, kjer je posebej izstopala živinoreja. V 19. stoletju je bil Marenberg sedež območnega cesarskega sodišča, davčne uprave, poštne in telegrafske službe, šolskega nadzorstva, cesarskega notariata in žandarmerijske postaje, imel je tudi zdravnika, gasilsko društvo in že vse od leta 1727 šolo. V kraju je živelo veliko nemško govorečega prebivalstva, ki je bilo na čelu gospodarskega in družbenega razvoja. Po 1. svetovni vojni se je položaj Slovencev izboljšal, med drugo svetovno vojno pa so kraj znova prevzeli Nemci. Po letu 1945 je prišlo do velikih sprememb na demografskem in gospodarskem področju. Začel se je hiter gospodarski razvoj, zaradi potrebe po industrijskih delavcih se je število prebivalstva hitro povečevalo. Nekoč ena največjih slovenskih občin se je v samostojni državi zmanjšala na Radlje in bližnje zaselke. Prišlo je do propadanja podjetij in naraščanja brezposelnosti. V zadnjih letih se je izgradilo 8 Zigijeva srednjeveška dogodivščina veliko nove infrastrukture, ki bo omogočila razvoj turizma in s tem tudi boljšo gospodarsko in socialno sliko Radelj ob Dravi. SLIKA 3: Trg Marenberg v novem veku. (vir: Jevšnik M., Radlje nekoč in danes, str. 22 ) Boljši gospodarski razvoj kraja bi nedvomno razveselil najpomembnejšega in najvplivnejšega prebivalca našega kraja, srednjeveškega plemiča Sigfrida Marenberškega. Sigfrid Marenberški se je rodil okoli leta 1205. Pogosto je bil skupaj z drugimi odličniki priča pri mnogih pravnih zadevah in razsodnik v sporih. Imel je povezave z najvišjim plemstvom, bil pa je vpleten tudi v pomembne politične dogodke tedanje dobe. Njegovo življenje se je tragično končalo pozimi leta 1272, ko ga je dal kralj Otokar II. Přemisl usmrtiti v Pragi. O tem dogodku zelo dramatično pripoveduje pesnik Otokar iz Geule v pesnitvi Rimana kronika. Navaja, da je kralj Otokar potoval skozi Dravsko dolino in da se mu Sigfrid ni prišel poklonit, ker naj bi bil bolan. Kmalu zatem so ga ujeli in privedli v Prago. Za kazen so ga privezali konju na rep in ga vlačili po tamkajšnjih ulicah. Nato so ga z glavo navzdol prikovali na vislice, nakar mu je eden izmed stražarjev razbil glavo. Sigfrid je nedvomno živel v politično zelo napetem obdobju t.i. medvladja. Kralju Otokarju se je zaradi svojega vpliva in bogastva najbrž zdel nevaren nasprotnik. Sigfridovi posmrtni ostanki so bili prepeljani v Marenberg, kjer so ga 26. februarja 1272 v samostanski cerkvi tudi pokopali. Leta 1654 so njegove ostanke preložili v dragoceno skrinjo za relikvije. Nekaj let po ukinitvi samostana je bila skrinja prenesena v župnijsko cerkev, v začetku 19. stoletja pa v Gradec (Graz). Dominikanke marenberškega samostana so Sigfrida, svojega največjega dobrotnika, častile kot svetnika, saj so trdile, da naj bi se ob njegovih posmrtnih ostankih dogajali celo čudeži. SLIKA 4: Skrinja s posmrtnimi ostanki Sigfrida Marenberškega. (vir: Mlinarič J., Marenberški dominikanski samostan, str. 37) 9 Zigijeva srednjeveška dogodivščina Nad trgom so na skalnatem pomolu ohranjene razvaline nekdanjega gradu, ki se omenja med leti 1193 in 1220. V 12. stoletju je grad na šentpavelski zemlji pozidal Albert TrušenjskiMarenberški. Grad je bil sedež marenberške gospoščine. Po Sigfridovi smrti 1272 je grad prevzel šentpavelski samostan. Nato je zamenjal veliko lastnikov, zadnji lastnik gradu je bil marenberški dominikanski samostan. Grad so v 15. stoletju razdejali Turki, večkrat ga je požgala strela, leta 1697 je pogorel in ga niso več obnavljali. Prvotno je bil grad dvonadstropna romanska stavba obodnega tipa z dvema obrambnima stolpoma. Grad je obdajal obrambni jarek, preko katerega je vodil dvižni most. Lastniki so grad večkrat povečali, obnavljali in utrjevali. Nad Radljami so danes ohranjene obnovljene razvaline nekdanjega gradu. SLIKA 5: Dvorec Marenberg s parkom. (foto: TK OŠ Radlje) SLIKA 6: Kitajska suličevka v parku. (foto: TK OŠ Radlje) Konec 17. stoletja je bil stari grad v hudem požaru popolnoma uničen, zato so upravo gospoščine prenesli v trg, v nekdanjo grajsko pristavo, ki so jo prezidali v t.i. Spodnji grad. Prvotno je imel dvorec obliko podkve, danes pa je dvonadstropna stavba v obliki črke L, ki jo pokriva opečna dvokapna streha. Arhitektonski členi so predelani, ohranjene so le pritlične arkade v severnem traktu poslopja. V stavbo vodi renesančni portal iz peščenjaka iz leta 1666 s ploščo z grboma Sigfrida Marenberškega in opatinje samostana dominikank Marije Ivane Linzer, ki je bil okoli leta 1940 prenesen iz dominikanskega samostana. Dvorec obdaja angleški park, v katerem rastejo zelo zanimive drevesne vrste, med drugim kitajska suličevka, štiri vrste jelke, duglazija, klek, rdeči hrast, platana, krvava bukev, tisa, zeleni bor, dob in rdeči bor. Park krasi še vodnjak okrogle oblike s štirimi izviri vode v obliki ribjih glav. Na sredini na stebru stoji kip dečka z ribo v rokah. 10 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SLIKA 7: Marenberški samostan, Kalvarija in dvorec. (Reichert 1864, litografija) (vir: Jevšnik, M., Radlje nekoč in danes, str. 36) V bližini dvorca se še danes mogočno dviga marenberški dominikanski samostan, ki je bil ustanovljen leta 1251. Ustanovila sta ga Sigfrid Marenberški in njegova mati Gizela. Samostan je doživel razcvet med 13. in 15. stoletjem. V 16. stoletju so ga oblegali Turki, poškodoval ga je tudi požar. Zaradi poškodb so ga večkrat obnovili in prezidali. K samostanu je spadala velika in bogato opremljena cerkev Matere božje. Samostanski kompleks so sestavljale mnoge stavbe, obdan je bil z obzidjem. V okviru jožefinskih reform je bil leta 1782 ukinjen. Samostan je imel tudi pomembno vlogo pri razvoju Marenberga in okolice. V njem so se razvijale lekarniška, dobrodelna, zdravstvena, glasbena, izobraževalna in dušnopastriska dejavnost. SLIKA 8: Ostanki marenberškega samostana. (foto: TK OŠ Radlje ) V začetku 18. stoletja je bilo po naročilu dominikank izdelano baročno Marijino znamenje, ki 11 Zigijeva srednjeveška dogodivščina je prvotno stalo pred samostanom. Znamenje je bilo po razpustitvi samostana preneseno pred poslopje nekdanjega sodišča v središču trga, danes pa stoji pred cerkvijo sv. Mihaela. Sestavlja ga pet figur, ki predstavljajo Marijo z detetom, Sigfrida Marenberškega, sv. Dominika, sv. Roka in sv. Jakoba. Na razgibanem terenu severovzhodno od dvorca se razteza vzpetina Kalvarija, na kateri so postavljeni kamniti kipi, ki predstavljajo posamezne postaje križevega pota. Kamnite kipe je po naročilu marenberških dominikank leta 1724 izdelal graški kipar Janez Jakob Schoy. Križev pot tvorijo plastike Kristusa, ki nosi križ, Kristusa, kronanega s trnjem, Kristusa ob stebru in Kristusa na Oljski gori. Ob Križanem stojita kipa Marije in Janeza Evangelista, ki ju uvrščamo med najlepše plastike tega umetnostnega spomenika. SLIKA 9: Portal nekdanjega samostana danes krasi vhod v dvorec. (foto: TK OŠ Radlje) 2. 2 Potek raziskave Pri izdelavi vsakega turističnega programa je potrebno preveriti, kaj si potencialni gostje želijo in kaj jih pritegne. Zato smo se tudi mi odločili izdelati raziskavo našega tržišča. V mesecu novembru 2014 smo med učenci naše šole v starosti med 11. in 14. letom izvedli anketo. Decembra 2014 in januarja 2015 pa so potekali intervjuji z županom in predstavniki muzeja Radlje, ZŠKTM Radlje in DPM Radlje. 2. 3 Rezultati raziskave Anketo smo izvedli novembra 2014 med 160 učenci 6., 7. in 8. razredov OŠ Radlje ob Dravi. Zanimalo nas je, koliko mladi vedo o zgodovini Radelj in katere vrste dejavnosti bi izbrali za spoznavanje zgodovine. Podatke smo obdelali in jih ponazorili s tortnimi diagrami. Ugotovili smo, da večina anketirancev pozna osnovne značilnosti zgodovine Radelj. Nekoliko slabše je znanje pri šestošolcih. Mladi poznajo večino kulturno-umetniških spomenikov, niso 12 Zigijeva srednjeveška dogodivščina pa še vseh obiskali in si jih ogledali. Za turistične oglede so priporočili najbolj znane kulturnozgodovinske spomenike. Med srednjeveškimi delavnicami je bila najbolj zanimiva delavnica srednjeveške pisave, sledi delavnica izdelave srednjeveškega nakita in orožja, nato slikarska, kuharska in plesna delavnica. Med srednjeveškimi jedmi se je večina odločila za sadni kruh, katerega večina pozna, pri ostalih jedeh pa so bili previdnejši in so se zanje manj odločali. Rezultati ankete dokazujejo, da znanje pri mladih ni najboljše. Zato bi bil naš program zelo dobrodošel in bi dopolnil pomanjkljivo znanje mladih o domači zgodovini. Veliko navdušenje so anketiranci pokazali za posamezne delavnice. Vsi intervjuvanci so imeli o našem turističnem produktu pozitivno mnenje in nam obljubili pomoč in podporo. Na osnovi tega lahko sklepamo, da je naš turistični program primeren in zanimiv za možne goste in partnerje. 3. ČASOVNA IN PROSTORSKA RAZPOREDITEV DEJAVNOSTI TER ZADOLŽITVE 3. 1 Izvajalci posameznih nalog Naš turistični produkt bo tržil Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec – enota Radlje. Izvajalci programa so učenci turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi ter učenci dramskega krožka in otroškega pevskega zbora. Pri programu bodo sodelovali še drugi partnerji: Občina Radlje ob Dravi, OŠ Radlje ob Dravi, Muzej Radlje, DPM Radlje in KD Radlje – likovna sekcija. sodelujoči OŠ Radlje ob Dravi kontakt Tajništvo šole 02 887 95 72 Turistični krožek OŠ Tajništvo šole Radlje 02 887 95 72 Občina Radlje ob Dravi Ga. Darinka Švajger 02 887 96 32 Koroški pokrajinski Ga. Alenka Verdinek muzej Slovenj Gradec – 02 62 12 549 enota Radlje Društvo prijateljev g. Vojko Gmajner mladine Radlje ob Dravi 070 820 288 Kulturno društvo Radlje Ga. Simona Svanjak ob Dravi – likovna sekcija 041 363 623 ZŠKTM Radlje ob Dravi Ga. Sara Berglez 02 887 32 89 zadolžitev Priprava kosila Nudenje prostorov za izvedbo delavnic Sodelovanje dramskega krožka in OPZ Vodenje in priprava programa, vodenje delavnic Finančna pomoč pri promociji, trženje programa Trženje programa Promocija programa Vodenje slikarske kaligrafske delavnice Promocija programa in 13 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 3. 2 Kje se odvija program Program se odvija na originalnih zgodovinskih lokacijah (dvorec, dominikanski samostan, Kalvarija, Stari grad). Pot je predvidena skozi čudoviti gozd po gozdni učni poti do Starega gradu, ki se nahaja na skalnatem pomolu nad Radljami. Del dejavnosti poteka v prostorih OŠ Radlje ob Dravi. SLIKA 10: Skica lokacij Zigijeve srednjeveške dogodivščine. 4. 3 Časovna in prostorska razporeditev dogajanja ČAS 9.00–9.15 DOGAJANJE Zbiranje gostov PROSTOR Dvorec Marenberg ZADOLŽENI Člani turističnega krožka OŠ Radlje Alja Golob Matevž Rezman Tasič Eva Krivograd Živa Potnik 9.15–9.30 Predstavitev programa Dvorec Marenberg 9.30–10. 00 Predstavitev dvorca Dvorec Marenberg Karla Marsel Ficko Aja Onuk 10.00–10.30 Kuharska Dvorec Marenberg Alja Garnež 14 Zigijeva srednjeveška dogodivščina delavnica Katja Kralj 10.30–11.00 Malica 11.00–12.00 Predstavitev Kalvarija, Kalvarije in dominikanski dominikanskega samostan samostana Matevž Rezman Tasič Alja Golob 12.00–13.00 Vzpon grad Živa Potnik Eva Krivograd 13.00–13.30 Glasbena zgodba Razvaline starega Matevž Rezman in ogled gradu gradu Tasič, Alja Golob, Dramski krožek OŠ Radlje ob Dravi pod vodstvom Blanke Dlopst, Otroški pevski zbor OŠ Radlje ob Dravi pod vodstvom Simone Svanjak Vrnitev v dolino Trim steza Eva Krivograd Živa Potnik Kosilo OŠ Radlje ob Dravi Kuhinja OŠ Radlje ob Dravi 13.30–14.00 14.00–15.00 Dvorec Marenberg na Stari Gozdna učna pot Kuhinja OŠ Radlje ob Dravi 15.00–16.00 Ogled Radelj Center Radelj ob Katja Kralj Dravi Alja Garnež 16.00–18.00 Delavnice: OŠ Radlje ob Dravi –Srednjeveško vezenje – Slikarska Člani in mentorice TK Alja Golob Živa Potnik Eva Krivograd Aja Onuk – Plesna – Kaligrafska –Iluminirane inicialke Matevž Rezman Tasič KD Radlje-likovna sekcija –Srednjeveška pokrivala KD Radlje-likovna sekcija 18.00–18.30 Zaključek in OŠ Radlje ob Dravi razstava izdelkov Alja Garnež Katja Kralj 18.30–19.00 Večerja Kuhinja OŠ Radlje OŠ Radlje ob Dravi 15 Zigijeva srednjeveška dogodivščina ob Dravi 19.00–19.15 Odhod gostov 4. PROMOCIJA IN TRŽENJE 4. 1 Promocija Pomena turizma za gospodarski razvoj se v naši občini zavedamo šele zadnjih nekaj let, ko je bilo tudi s pomočjo evropskih sredstev zgrajene veliko potrebne infrastrukture. S tem so postavljene osnove za izvajanje turističnih produktov, tudi našega zgodbarjenja oz. Zigijeve srednjeveške dogodivščine. Naš turistični produkt je namenjen mladim med 11. in 14. letom starosti. Promovirati ga bomo začeli na domači OŠ Radlje ob Dravi. NAČRT PROMOCIJE KAJ Radijski oglas NA KAKŠEN NAČIN Obvestilo šolskega radia na OŠ Radlje in sosednjih šolah** Vsak mesec Brezplačno Osebna Na sosednje osnovne šole** promocijska Čim pogosteje pisma* Finančno bo oglaševanje podprla Občina Radlje ob Dravi Plakat Na OŠ Radlje in na sosednjih osnovnih šolah** Vsak mesec Finančno bo oglaševanje podprla Občina Radlje ob Dravi Reklamni letaki Na OŠ Radlje in na sosednjih osnovnih šolah** Vsak mesec Finančno bo oglaševanje podprla Občina Radlje ob Dravi Vabilo preko Vsem fb in twitter prijateljem socialnih Vsak teden omrežij Brezplačno Turistična Širši javnosti v Velenju stojnica 10. marca 2015 Finančno bo stojnico podprla Občina Radlje ob Dravi *Načrt pride v poštev, ko bomo program ponudili tudi sosednjim osnovnim šolam. ** OŠ Vuzenica, OŠ Muta, OŠ Ribnica na Pohorju, OŠ Brezno - Podvelka, namenjeno učiteljem zgodovine, mentorjem zgodovinskih krožkov. Reklamni oglas so posneli učenci turističnega krožka. Kot glasbeno podlago so uporabili avtorsko pesem Sigfrid. Oglas traja 65 sekund in vsebuje osnovne informacije o Zigijevi srednjeveški dogodivščini: kaj je to, kje in kdaj se bodo odvijale dejavnosti, kako dolgo bodo trajale ter na koga se lahko učenci obrnejo za več informacij. 16 Zigijeva srednjeveška dogodivščina Reklamne letake, vabila, promocijska pisma in plakate so učenci izdelali ročno. Poslikali so jih s privlačnimi živimi barvami, saj se zavedamo, da je privlačnost reklamnega materiala pri uspešnosti programa zelo pomembna. Kot spominek za mlade goste smo pripravili sestavljanke, pobarvanke, razglednice. Turistična stojnica bo predstavljala grad Marenberg. Stroški oglaševanja bodo minimalni, nastali pa bodo pri tisku letakov, zloženk in plakatov, krila jih bo Občina Radlje. 4. 2 Trženje Da bo trženje našega turističnega produkta čim bolj uspešno, se bomo povezali z drugimi lokalnimi turističnimi ponudniki, predvsem s Koroškim pokrajinskim muzejem – muzejem Radlje, DPM Radlje in Občino Radlje ob Dravi. SODELUJOČI OŠ Radlje ob Dravi ZADOLŽITEV Omogoči brezplačno uporabo prostorov za delavnice, priprava srednjeveškega kosila Občina Radlje ob Dravi Pomoč pri finančni izvedbi programa Pomoč pri promociji Turistični krožek OŠ Priprava turističnega produkta, organizacija in vodenje Radlje ob Dravi programa, priprava propagandnega gradiva, izdelava spominkov, predstavitev turističnega produkta na turistični tržnici Koroški pokrajinski Nudijo možnost koriščenja prostorov v dvorcu DPM Radlje Pomoč pri promociji ZŠKTM RADLJE Pomoč pri promociji Turistični produkt bomo najprej izvajali poskusno in ga po potrebi dopolnjevali. Zatem se bomo za sodelovanje pri projektu obrnili na Občino Radlje, muzej Radlje in DPM Radlje. Pri izdelavi našega projekta Zigijeva srednjeveška dogodivščina smo naredili tudi finančni načrt celotnega programa. Storitev Cena na osebo Malica Kosilo Voden ogled zgodovinskih znamenitosti Delavnice Večerja 3€ 6€ 1€ 12 € 3€ SKUPAJ 25 € 17 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 5. FINANČNA ZGRADBA PROJEKTA a) Plačljive storitve STORITEV Tisk anket PRIHODKI CENA Donacija OŠ Radlje ob 3,2 € Dravi ODHODKI CENA OŠ Radlje ob Dravi – 0,02 €/kos 160 kos Potni stroški Sponzorska sredstva 22 € Občine Radlje ob Dravi OŠ Radlje ob Dravi – 0,22 €/km 100 km Telefon* Sponzorska sredstva 1,98 € Občine Radlje ob Dravi OŠ Radlje ob Dravi – 0,0330 60 min €/min Tisk 80 € promocijskega Sponzorska sredstva gradiva Občine Radlje ob Dravi OŠ Radlje ob Dravi 0,40 €/kos Dvostranska barvna kopija A4 – 200 kos Najem prostorov OŠ Radlje ob Dravi – 100 €/dan učilnice, jedilnica, sanitarije, voda, elektrika OŠ Radlje ob Dravi – material za slikanje, blago, karton, lepilo, barvice, papir, pisala, zelišča, skuta, masa za palačinke, olje, jabolka OŠ Radlje ob Dravi 0,2 €/kos Tisk na karton A6 – 200 kos Material delavnice Tisk razglednic Sponzorska sredstva 100 € OŠ Radlje ob Dravi za Sponzorska sredstva OŠ Radlje ob Dravi Sponzorska sredstva Občine Radlje ob Dravi 150 € 40 € SKUPAJ 397,18 € *http://www.telekom.si/ceniki/pdf/cenik_klasicne_storitve.pdf 18 Zigijeva srednjeveška dogodivščina b) Storitve opravljene s prostovoljnim delom AKTIVNOST Izdelava razglednic in pobarvank Izdelava reklamnih letakov, plakatov, sestavljank Izdelava spominkov Priprava prostorov Nabava materiala za delavnice Pospravljanje prostorov NOSILEC Člani turističnega krožka URE 8 ur Člani turističnega krožka 10 ur Člani turističnega krožka Člani turističnega krožka Člani turističnega krožka 6 ur 3 ure 3 ure Člani turističnega krožka 2 uri c) Cena storitev Storitev Cena na osebo Malica 3€ Kosilo 6€ Voden ogled zgodovinskih znamenitosti 1€ Delavnice 12 € Večerja 3€ SKUPAJ 25 € 6. TERMINSKI PLAN DELA AKTIVNOST NAČRT PROGRAMA TERMIN Oktober 2014 ANKETA November 2014 INTERVJU December 2014 OGLAŠEVANJE Celo leto PREDSTAVITEV Februar 2015 – OŠ Radlje 10. marec 2015 – turistična tržnica Velenje Februar/marec 2015 IZVEDBA PROGRAMA 19 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 7. OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA Naš turistični produkt je namenjen domači in okoliški mladini od 11. do 14. leta. Gre za enodnevni program, s predvidenim začetkom ob 9. 15 in koncem ob 19. 00. Gostje se bodo seznanili z zanimivo srednjeveško zgodovino Radelj, po kateri jih bo popeljal duh Zigi skozi oglede zanimivosti, glasbeno igro, srednjeveško hrano in zanimive delavnice. Število oseb: do 20 PROGRAM: 1. Prihod gostov (9.00–9.15) Gostje se zberejo pred dvorcem v parku, v primeru slabega vremena pa v dvorani dvorca. SLIKA 11: Kamnita vaza (park). (foto: TK OŠ Radlje) SLIKA 12: Deček z ribo (park). (foto: TK OŠ Radlje) 2. Predstavitev programa (9.15–9.30) Goste sprejme Zigi in se jim predstavi. Skozi Zigijevo pripovedovanje o življenju Sigfrida Marenberškega gostje izvedo nekaj podatkov o zgodovini Radelj. Zigi jim predstavi dejavnosti, ki jih bodo doživeli in lokacije, ki jih bodo obiskali in spoznali. 3. Predstavitev dvorca (9.30–10.00) 20 Zigijeva srednjeveška dogodivščina Zigi gostom predstavi zgodovino dvorca in jih popelje po notranjosti, kjer ima svoje prostore muzej Radlje. Sledi ogled parka, kjer rastejo nekatere redke drevesne vrste. SLIKA 13: Park v jeseni. (foto: TK OŠ Radlje) SLIKA 14: Pogled na vrh Kalvarije pri parku. (foto: TK OŠ Radlje) 4. Kuharska delavnica (10.00–10.30) Gostje si pripravijo srednjeveško malico iz sestavin, ki so jih poznali in uporabljali v srednjem veku. Pri delu jih vodi in usmerja Zigi, ki jih tudi pouči o srednjeveški kuhinji. Pripravijo si zeliščni skutin namaz in spečejo grajske jabolčne princeske. Pripravijo tudi zeliščni čaj z medom. 5. Malica (10.30–11.00) Malico sestavljajo jedi, ki so si jih pripravili gostje v kuharski delavnici: kruh z zeliščno skuto in grajske jabolčne princeske ter zeliščni čaj. 6. Ogled Kalvarije in dominikanskega samostana (11.00–12.00) SLIKA 15: Sončna ura na samostanskem zidu. (foto: TK OŠ Radlje) 21 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SLIKA 16: Kalvarija. (foto: TK OŠ Radlje) Zigi gostom razkaže Kalvarijo na razgibanem terenu med dvorcem in samostanom. Sledi ogled ostankov samostana, predvsem lepe sončne ure iz 17. stoletja. SLIKA 17: Pogled s Kalvarije proti samostanu. (foto: TK OŠ Radlje) 7. Vzpon na Stari grad (12.00–13.00) Sledi vzpon na Stari grad, ki vodi skozi čudovit mešani gozd po gozdni učni poti, kjer si je možno ogledati številne drevesne vrste. 22 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SLIKA 18 : Gozdna učna pot. (foto: TK OŠ Radlje) 8. Ogled grajskih razvalin in glasbene igrice na gradu (13.00–13.30) Na gradu goste pričaka igralska skupina dramskega krožka in OPZ ter na osrednjem prostoru obnovljenega dela gradu odigra dva prizora iz življenja Sigfrida Marenberškega. (priloga) S SLIKA 19: Razvaline Starega gradu. (foto: TK OŠ Radlje) 23 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SLIKA 19:Pogled na obzidje starega gradu (foto: TK OŠ Radlje) SLIKA 20: Pot do nekdanjega marenberškega gradu. (foto: TK OŠ Radlje) Gostje si ogledajo razvaline gradu, z razgledne ploščadi si ogledajo Radlje z okolico. Razgled nudi pogled na Pohorje, Uršljo goro, Peco, Dravsko dolino in Radeljsko polje. 24 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SLIKA 21: Pogled z gradu na Dravsko dolino, Radlje, Pohorje. (foto: TK OŠ Radlje) 9. Vrnitev v dolino (13.30–14.00) V dolino se vračajo po drugi poti, ki poteka po apnenčastem terenu mimo kraških jam. 10. Srednjeveško kosilo na OŠ Radlje (14.00–15.00) Goste v šoli čaka srednjeveško kosilo, ki ga pripravijo zaposleni v šolski kuhinji. Kosilo: Juha: Sigfridova juha iz kislega mleka Glavna jed: Svinjska pečenka Samostanski kruhovi cmoki Marenberško rdeče zelje Sladica: Dominikanska skutina zavihnjača Sigfridov sadni kruh (recepti v prilogi) 11. Ogled Radelj (15.00–16.00) Gostje se sprehodijo skozi center mesta mimo najstarejših zgradb. Nato si ogledajo Marijino znamenje s kipom Sigfrida Marenberškega. Zanimive elemente lahko fotografirajo in motive naslikajo v slikarski delavnici. 25 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SLIKA 22: Marijino znamenje danes stoji pred župnijsko cerkvijo v središču Radelj. (foto: TK OŠ Radlje) 12. Delavnice na OŠ Radlje (16.00–18.00) Za udeležence so pripravljene različne delavnice, vsak si glede na svoje interese izbere tri delavnice, ki jih vodijo mentorji s pomočjo učencev TK: – srednjeveško vezenje – slikarska delavnica – plesna delavnica – kaligrafska delavnica – izdelava iluminiranih inicialk – izdelava srednjeveških pokrival in gradov 13. Zaključek s srednjeveškim plesom in razstavo (18.00–18.30) Na zaključku Zigi in udeleženci predstavijo nova spoznanja o zgodovini, ki so jih pridobili tekom dneva skozi različne dejavnosti in si ogledajo izdelke, ki so nastali na delavnicah. Nekaj udeležencev zapleše srednjeveški ples. 26 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 14. Večerja (18.30–19.00) Po napornem dnevu se gostje okrepčajo še s srednjeveško večerjo: Samostanska koprivna juha Giselin zdrobov narastek ali samostanska jabolčna zavihnjača (po izbiri) (recepti v prilogi) 15. Odhod gostov (19.00–19.15) 8. ZAKLJUČEK Zadovoljni ugotavljamo, da nam je uspelo pripraviti zanimiv turistični produkt, osnovan na zgodovini Radelj. V zadnjih tednih se nam je z vestnim delom uspelo naučiti, kako s pomočjo različnih raziskovalnih metod in timskim delom pripraviti dober turistični produkt. V našem turističnem produktu smo uporabili mnoge kulturno-zgodovinske spomenike, katerih vrednosti in lepot se med vsakdanjih hitenjem mimo njih, niti ne zavedamo. Pripravili smo program, s katerim gostje zgodovino Radelj namesto skozi suhoparna dejstva in letnice spoznavajo skozi zanimiva doživetja. Vemo, da bo Zigijeva srednjeveška dogodivščina mlade navdušila za zgodovino in da jo bodo odslej tudi bolje poznali. Med našim delom se nam je porodilo še več idej, ki bi jih lahko uporabili v našem programu, če bi ga razširili na dva dneva. Zanimive bi bile še naslednje dejavnosti: – kuharsko delavnico bi razširili in udeleženci bi si pripravili celotno kosilo; – glede na lekarniško tradicijo dominikanskega samostana bi lahko vključili še delavnico izdelave zeliščne kozmetike (parfumov, krem, mila) in domačih zdravil iz zelišč; – v okolici gradu bi lahko izvedli »iskanje Zigijevega zaklada«; – povezali bi se lahko z rejci konjev in izvedli šolo jahanja. Možnost nočitve bi udeleženci imeli v hostlu v Radljah. Idej imamo torej še veliko, prav tako pa tudi volje, da jih uresničimo. 27 Zigijeva srednjeveška dogodivščina VIRI IN LITERATURA B. Kuhar, J. Mlinarič, Samostanska kuhinja, Kmečki glas, Ljubljana 2002. J. Mlinarič, Marenberški dominikanski samostan, Mohorjeva družba, Celje 1997. M. Jevšnik, Radlje nekoč in danes, samozaložba 2004. R. Halstead, S. Reid, 120 zgodovinskih projektov, Didakta, Radovljica 2010 http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/koroska/r-3/radlje1.php (dostop 27. 1. 2015) http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/koroska/r-3/radlje4.php (dostop 27. 1. 2015) http://www.gradovi.net/grad/marenberg_grad http://www.obcina-radlje.si/ (dostop 27. 1. 2015) 28 Zigijeva srednjeveška dogodivščina PRILOGE PRILOGA 1:ANKETA Pozdravljen/a. Učenci turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi tudi letos sodelujemo pri projektu Turizmu pomaga lastna glava. Prosimo te, da nam pomagaš pri izdelavi projekta in rešiš kratko anketo. Hvala za sodelovanje. Obkroži ustrezne odgovore ali napiši odgovore na črto. 1. Starost: a) do 11 let b) 12, 13 let c) 14 let ali več 2. Spol: a) moški 3. Kraj bivanja: Zg. Vižinga Sv. Trije kralji b) ženski Remšnik Vuhred Sp. Vižinga Dobrava Sv. Anton Radlje ob Dravi Drugo: ________________ 4. Kdaj se v pisnih virih Radlje prvič omenjajo? a) V starem veku b) V srednjem veku c) V novem veku 5. Ime Radelj se je skozi zgodovino večkrat spremenilo. Zapiši: – najstarejše zapisano ime:__________________________ – Ime kraja, ki se je uporabljalo več stoletij:___________________________ 6. Kako se je imenoval najbolj znani plemič, ki je prihajal iz našega kraja? a) Sigismund b) Sigfrid c) Albert 7. Kje si se že seznanil/a z zgodovino našega kraja? a) V šoli b) Doma, od staršev, starih staršev c) S pomočjo knjig d) Preko interneta e) Zgodovine Radelj še ne poznam 1 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 8. Katere radeljske kulturno-zgodovinske spomenike / stare stavbe poznaš, si zanje že slišal? a) Stari grad b) Dvorec c) Cerkev č) Samostan d) Kalvarija e) Kopališka hiša f) Marijino znamenje g) Rožni dvor h) Stara pošta i) Stari rotovž 9. Katere stavbe si si že ogledal/a, jih obiskal/a? a) Stari grad b) Dvorec c) Cerkev č) Samostan d) Kalvarijo e) Kopališko hišo f) Marijino znamenje g) Rožni dvor h) Staro pošto i) Stari rotovž 10. Katere stavbe bi priporočil/a za turistične oglede? a) Stari grad b) Dvorec c) Cerkev č) Samostan d) Kalvarijo e) Kopališko hišo f) Marijino znamenje g) Rožni dvor h) Staro pošto i) Stari rotovž 11. Katere srednjeveške delavnice bi obiskal/a? Izberi samo tri delavnice. a) Kuharsko b) Plesno c) Slikarsko č) Izdelava srednjeveškega nakita, orožja d) Srednjeveška pisava e) Izdelava zdravilnih pripomočkov in kozmetike iz zelišč f) Literarno 12. Katerih jedi v srednjem veku še niso poznali? Označi 3 jedi, ki so jih v Evropi spoznali v novem veku. a) Ajda b) Koruza c) Krompir č) Čokolada d) Meso e) Med 13. Katere srednjeveške jedi bi želel/a poizkusiti? Označi tri jedi. a) Kuhano kračo z jajci b) Zeliščni namaz c) Kurji »ajmoht« – obaro č) Ajdove palačinke z gobami d) Štruklje z ocvirki e) Kislo zelje f) Zabeljeno ajdovo kašo g) Sadni kruh 2 Zigijeva srednjeveška dogodivščina PRILOGA 2: ANALIZA ANKETE Anketa je bila izvedena novembra 2014. Anketirali smo učence v starostni skupini med 11. in 14. letom, t.j. učence 6., 7. in 8. razreda. Anketo je izpolnilo 160 učencev. V anketi nas je predvsem zanimalo, koliko že vedo o preteklosti Radelj, koliko so za preteklost zainteresirani, poznavanje kulturno-zgodovinskih spomenikov, priljubljenost možnih dejavnosti v okviru delavnic in zanimanje za srednjeveško hrano. 1. STAROST Starost 1% 30% do 11 let 12,13 let 14 let ali več 69% 2. SPOL Spol 46% moški 54% ženski 3 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 3. KRAJ BIVANJA Kraj bivanja 1% 3% 4% 10% 6% 2% Zg.Vižinga Remšnik Sp.Vižinga Sv. Anton 14% Radlje ob Dravi Sv.Trije Kralji 1% Vuhred 59% Dobrava Drugo 4. KDAJ SE V PISNIH VIRIH RADLJE PRVIČ OMENJAJO? Kdaj se v pisnih virih Radlje prvič omenjajo? 1% 14% 22% v starem veku v srednjem veku v novem veku ne vem 63% Radlje se v pisnih virih prvič omenjajo v 12. stoletju, in sicer leta 1161. Dobra polovica učencev je pravilno sklepala, da se Radlje omenjajo od srednjega veka dalje. Sklepamo lahko, da gre pravilni odgovor pripisati starejši skupini učencev, ki obiskujejo 7. in 8. razred in že imajo več znanja iz zgodovine. 4 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 5. IME RADELJ SE JE SKOZI ZGODOVINO VEČKRAT SPREMENILO. NAJSTAREJŠE ZAPISANO IME Najstarejše zapisano ime Radelj je dejansko Radlje oz. starejša oblika imena, kot so Radella, Redlach, Radelach ipd. Današnje ime je torej tudi prvotno ime kraja. To vprašanje je bilo za anketirance zelo zahtevno, saj je pravilno odgovorilo le 8 anketiranih učencev. IME KRAJA SKOZI VEČ STOLETIJ Vse od 13. stoletja pa do leta 1953 se kraj omenja kot Marenberg. To ime še danes nosijo tudi grad, dvorec in samostan, zato ga pozna več prebivalcev, med anketiranci dobra tretjina. 6. KAKO SE JE IMENOVAL NAJBOLJ ZNANI PLEMIČ IZ NAŠEGA KRAJA? Kako se je imenoval najbolj znani plemič, ki je prihajal iz našega kraja? 1% 5% Sigismund 39% Sigfrid Albert 55% ne vem Naš slavni plemič iz 13. stoletja je bil Sigfrid Marenberški. Prebivalstvu ni zelo poznan, v naši anketi ga pozna le slaba polovica. To nam potrjuje, da je izbira naše teme in glavnega junaka Zigija pravilna, saj lahko računamo, da bo po uveljavitvi Zigijeve srednjeveške pustolovščine postal Sigfrid dobro poznana zgodovinska osebnost v Radljah in okolici. 5 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 7. KJE SI SE ŽE SEZNANIL/A Z ZGODOVINO RADELJ? Kje si se že seznanil/a z zgodovino našega kraja? v šoli 13% doma, od staršev, starih staršev 11% 48% s pomočjo knjig 11% zgodovine Radelj še ne poznam 17% Zgodovine Radelj še ne pozna 24 učencev, dve tretjini ostalih pa se je o njej seznanilo v šoli. O zgodovini domačega kraja se učenci učijo že v 4. razredu, zato lahko sklepamo, da teh 24 učencev za zgodovino ni zainteresiranih, ostale pa bolj ali manj zanima. Nekaj odstotkov učencev se o preteklosti Radelj pogovarja doma, nekaj jih prisega na knjige, presenetljivo malo pa podatke išče po internetu. Sklepamo lahko, da bi Zigijeva srednjeveška dogodivščina večini anketirancev vzbudila zanimanje za zgodovino in iskanje novih podatkov. 8. KATERE RADELJSKE KULTURNO-ZGODOVINSKE SPOMENIKE POZNAŠ? Katere radeljske kulturnozgodovinske spomenike/stare stavbe poznaš, si zanje že slišal? Stari grad 2% 6% dvorec cerkev 14% samostan 12% 14% 7% Kalvarija Kopališka hiša Marijino znamenje 9% 14% 10% 12% Rožni dvor Stara pošta Stari rotovž 6 Zigijeva srednjeveška dogodivščina Mnogi kulturno-zgodovinski spomeniki se nahajajo v Radljah na lokacijah, mimo katerih dnevno hodi veliko ljudi ali pa se nahajajo na izpostavljenih in dobro vidnih legah. Vsi našteti spomeniki so učencem poznani. Največ jih po pričakovanju pozna Stari grad, sledijo dvorec, cerkev, Rožni dvor in samostan. Najmanj jih pozna staro pošto – nekdanje poslopje pošte, ki ima danes poslovno-stanovanjsko funkcijo in stari rotovž, ki je danes poznan kot Dom obrtnikov. 9. KATERE STAVBE SI SI ŽE OGLEDAL/A? Katere stavbe si si že ogledal/a, jih obiskal/a? 2% Stari grad 5% dvorec 17% 11% cerkev samostan 6% 14% Kalvarijo Kopališka hiša 8% Marijino znamenje Rožni dvor 11% 15% 11% Stara pošta Stari rotovž Najbolj obiskan je Stari grad, ki je tudi rekreacijska točka, sledita cerkev in dvorec. Najslabši je obisk starega rotovža, ki ga ne poznajo pod tem imenom, ker pa so v njem mnogi lokali, ki ponujajo storitvene dejavnosti, ga je najbrž obiskala že večina anketirancev. 7 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 10. KATERE STAVBE BI PRIPOROČIL/A ZA TURISTIČNE OGLEDE? Katere stavbe bi priporočil/a za turistične oglede? 3% Stari grad 4% 6% dvorec 21% cerkev 6% samostan Kalvarijo 9% Kopališka hiša 16% Marijino znamenje 12% Rožni dvor 12% 11% Stara pošta Stari rotovž Največ anketirancev bi za turistične oglede priporočilo Stari grad in dvorec, sledijo Rožni dvor, samostan in Kalvarija. Gre za točke, ki so dostopne in so v primernem stanju za turistične oglede. 11. KATERE SREDNJEVEŠKE DELAVNICE BI OBISKAL/A? Katere srednjeveške delavnice bi obiskal? kuharsko 4% 11% 11% plesno 15% slikarsko izdelava srednjeveškega nakita, orožja 21% 18% 20% srednjeveška pisava izdelava zdravilnih pripomočkov in kozmetike iz zelišč literarna 8 Zigijeva srednjeveška dogodivščina Srednji vek je zanimivo obdobje, v katerem se je življenje precej razlikovalo od današnjega. Največ zanimanja med delavnicami, ki bi nam to obdobje približale, je za delavnico srednjeveške pisave, nato za izdelavo srednjeveškega nakita in orožja, veliko interesa je tudi za slikarsko, kuharsko in plesno delavnico. 12. KATERIH JEDI (3) V SREDNJEM VEKU ŠE NISO POZNALI? Katerih živil v srednjem veku še niso poznali? Označi tri jedi, ki so jih v Evropi spoznali v novem veku. 14% ajda 23% 11% 8% koruza krompir čokolada 14% meso med 30% Do odkritja Amerike je bila prehrana nižjega sloja prebivalstva zelo enolična, med tem ko je prehrana višjega sloja temeljila predvsem na mesu. Dve tretjini učencev sta pravilno sklepali, da v srednjem veku niso poznali čokolade. Slaba tretjina je vedela, da se je krompir v naše dežele razširil šele v novem veku. Za danes zelo razširjeno koruzo je vedelo le 38 učencev. Največ napačnih odgovorov je bilo glede medu, ki je že staro sredstvo za sladkanje, a je bilo precej učencev prepričanih, da ga v srednjem veku pri nas še niso poznali. 9 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 13. KATERE SREDNJEVEŠKE JEDI BI ŽELEL/A POIZKUSITI? Hrana se je v srednjem veku precej razlikovala od današnje. Bila je bolj enolična, današnji človek bi pri srednjeveških obrokih pogrešal mnoga živila. Marsikatera srednjeveška jed se zdi današnjemu človeku nenavadna. Med navedenimi jedmi bi največ anketirancev poizkusilo sadni kruh, ki je danes tradicionalni božični priboljšek in ga večina že pozna. Ostale jedi so dobile podobne odstotke, najmanj je anketirancem dišala zabeljena ajdova kaša. 10 Zigijeva srednjeveška dogodivščina PRILOGA 3: INTERVJUJI INTERVJU Z GO. SARO BERGLEZ, ZKŠTM Radlje 1. Ali kot predstavnica ZŠKTM vidite možnost, da bi lahko ZŠKTM ali TD Radlje tržilo naš program? Kako? Da, ta možnost obstaja. Skupaj bi lahko pripravili zelo zanimiv program. Ljudje, ki bi se ga udeležili, bi lahko tudi prespali v Hostlu in podoživeli ta srednjeveški čas. 2. Ali menite, da prebivalci Radelj poznajo krajevno zgodovino? Bolj malo. To ugotavljamo že več časa, zato smo uvedli poseben program ''Radlje skozi čas'', kjer vsaki prvi petek v mesecu povabimo Radeljčane in ljudi, ki živijo v okolici, na predavanje na temo Radelj. 3. Kaj bi lahko glede tega naredili? Zagotovo bi povabili Radeljčane na tak dogodek, ki ga pripravljate vi oz. na vaš enodnevni program. Nekaj podobnega smo naredili lani, ko smo organizirali pohod na Stari grad, kjer smo imeli kostanjev piknik. Dobra pa bi bila tudi kakšna dodatna ura zgodovine v šoli ali vrtcu, da bi mlade spodbudili k spoznavanju kraja. S programom ''Radlje skozi čas'' bomo nadaljevali, pripravili bomo tudi različne razstave na temo Radelj. 4. Kaj menite o stanju kulturno-zgodovinskih spomenikov v Radljah? Bi jih morali še obnoviti? Katere? So po vašem mnenju dovolj označeni/videni za turiste/domačine? Naša kulturna dediščina, predvsem kmečka dediščina in dediščina etnoloških ostankov, je slabo zaščitena. Ljudje, ki imajo to v zasebni lasti, ne prepoznajo prave vrednosti. V Radljah imamo muzej, kjer se lahko oblikujejo nove zbirke in se lahko ohranijo ti eksponati. Na primer v Vuhredu je muzej gospodarske, lesarske in etnološke zbirke. Tam so razstavljeni otroški vozički, praktični predmeti iz kmetijske, obrtniške rabe in vsakdanjega življenja. Počasi dobivamo nekakšno infrastrukturo, v okviru katere bomo lahko takšne predmete ohranjali. Po mojem mnenju so definitivno premalo zaščiteni. Potrebne so vsaj tri table s turističnimi točkami, zanimivostmi in programi. Potrebujemo tudi obvestilne table na prehodu Vič-Radlje ter dodatno, vidnejšo turistično signalizacijo v kraju. V turistično kmetijskem centru smo začeli z razvojem novih prospektov. Prav bi prišel tudi turistični zemljevid kraja. 5. Kaj menite o razvoju turizma v Radljah? 11 Zigijeva srednjeveška dogodivščina Razvoj turizma v Radljah ima velik potencial. Zelo dobro je, da se je osnova gradila na okolju prijaznem turizmu. Turistična infrastruktura je zanimiva in inovativna, programe razvijamo v skladu s tistim, kar imamo in to dopolnjujemo z novo, moderno infrastrukturo (vodni in kolesarski park) . 6. Kaj bi še morali narediti? Na katerem področju? Več bi morali vlagati v obveščanje, obvestilne table in signalizacijo, v inovativen marketing, predvsem pa sebe naučiti ceniti to, kar imamo, in mlade spodbuditi, da najdejo v teh spretnostih, ki jih posedujejo, podjetniško priložnost. INTERVJU Z GOSPO ALENKO VERDINEK, KPMSG - Muzej Radlje 1. Ali kot predstavnica muzeja Radlje vidite možnost, da bi lahko muzej tržil naš program? Kako? Ja, vidim možnost za sodelovanje. Bilo bi dobro, da bi vi, člani turističnega krožka, predstavili mladim zgodovino našega kraja, ne pa da jo predstavljamo samo mi starejši. 2. Kaj menite, ali prebivalci Radelj dobro poznamo našo zgodovino? Mislim, da predvsem starejši ljudje zgodovino Radelj poznajo kar dobro, mladi pa malo manj. Me pa zelo veseli, da ste se vi začeli zanimati za to, kar je res dobro. 3. Ali v našem kraju dovolj promoviramo našo zgodovino? Kaj bi glede tega predlagali? Mislim, da se promocija v zadnjem času izboljšuje. Za promocijo se delajo razne table, označene pa so tudi nekatere poti. Seveda pa še nič ni dokončno in se da še marsikaj narediti. 4. Se v muzeju kaj dela na trženju naše zgodovine? Da, v muzeju se dela s trženjem naše zgodovine. V lanskem letu smo izdali brošuro v okviru označevanja kulturnih spomenikov in kulturne dediščine Občine Radlje. Namen pa je bil v bistvu, da se vsak kulturni spomenik, tako kot na primer Dvorec Marenberg, Kalvarija, Stari grad in drugi, označijo z manjšo okroglo tablo, ki pa po pravilnikih ministrstva ne sme biti prevelika in izstopati. 12 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 5. Kaj menite o stanju naših kulturno-zgodovinskih spomenikov? Imate glede tega kakšne predloge? Imate glede tega kakšne načrte? Stanje kulturnih spomenikov ni zadovoljivo. Spomeniki so izpostavljeni vremenskim razmeram in tako nenehno propadajo. Razmišljamo, da bi te kipe, na primer na Kalvariji, obnovili in da bi originale prenesli sem v muzej, kopije pa bi ostale v naravi. Na tak način bi kipe res nekako zaščitili in bi prihodnje generacije imele še kaj za videti. Stare stavbe pa se nekako vzdržujejo, da ne čisto propadejo. 6. Kaj menite o označitvi spomenikov? So dobro vidni? Kaj bi glede tega naredili? Mislim, da smo jih letos hoteli bolj označiti. Ampak po pravilih ministrstva, da ti objekti ne smejo biti pregrobo označeni. Table, ki nekaj označujejo, ne smejo biti prevelike, da objekt na nek način ne oskrunimo. Lahko pa bi bile kakšne usmerjevalne točke za turiste in pa tudi domačine. 7. S čim se trenutno ukvarjate v muzeju? Sezona se začne tam nekje od oktobra do avgusta. Zdaj trenutno pa urejam gradivo, danes pa sem tudi dokončala besedilo za tablo, ki bo stala tukaj na parkirišču. Na tej tabli bodo predstavljeni tudi nekateri kulturni spomeniki v naši občini. Pripravila pa sem tudi fotografije, saj so za obiskovalce bolj privlačne in pa včasih povejo o nečem tudi več kot pa sam tekst. 8. Katere razstave imate postavljene? V muzeju imamo postavljene razstave, in sicer tukaj na lokaciji dvorca: spominsko sobo rodbine Pahernik, zgodnja leta ustvarjalnosti gospoda Karla Pečka ter zbirko kladiv gospoda Leitingerja. Imamo pa tudi zbirko skulptur foruma slovanskega kultur centra Radlje in pa na lokaciji Župankove domačiji razstavo Partizanske sanitete na Koroškem. Na Remšniku pa imamo razstavo mineralov. 9. Kako ste zadovoljni z obiskom muzeja? Mislim, da moram reči da, sem z obiskom muzeja zelo zadovoljna, glede na to da smo začeli z delom tukaj 2013. Domačini so se tudi pozitivno odzvali in se udeležijo raznih otvoritev in dogodkov, imamo pa tudi posamezne obiskovalce. Beležimo vedno več obiskovalcev, infrastruktura pa se v naši Občini tudi širi. 10. Bi na koncu še kaj dodali? Samo to, da sem vesela, da ste nas obiskali, da se zanimate za naš muzej in pa da ste nas vključili v vaš projekt. Povabim pa vas tudi, da nas še kdaj obiščete in postavite še kakšno vprašanje. 13 Zigijeva srednjeveška dogodivščina GOSPOD VOJKO GMAJNER, DPM RADLJE 1. Ali kot predstavnik DPM vidite možnost, da bi lahko DPM uporabil naš program? Kako? Ne, programa ne bi mogli izvajati, lahko pa bi se vključili v program. Lahko naredimo igro, izvajamo katero delavnico, pomagamo pri predstavitvi ali naredimo postojanke po Radljah. 2. Ali bi ga bili skupaj z nami pripravljeni izvesti med počitnicami kot počitniško dejavnost za šolsko mladino? Da. 3. Kaj menite, ali prebivalci Radelj dobro poznamo našo zgodovino? Menim, da ne, ne poznamo dovolj naše zgodovine. 4. Ali v našem kraju dovolj promoviramo našo zgodovino? Kaj bi glede tega predlagali? Ne promoviramo je dovolj, več zgodovine bi lahko bilo v šoli, ogled kakšnega muzeja. 5. Kaj menite o stanju naših kulturno-zgodovinskih spomenikov? Da so dobro ohranjeni, samostan malo manj. 6. Kaj menite o označitvi spomenikov? So dobro vidni? Kaj bi glede tega naredili? Označeni niso dobro, premalo promocij teh znamenj, letakov, brošur. Tudi vidni so slabo. 7. Ali menite, da bi mladino zanimal naš program, bi se ga udeležili? Ja, je zanimiv. 8. Kaj bi vi pokazali turistom v Radljah? Predstavil bi jim staro zgodovino:Zigija, stari grad in nove stvari npr. Vodni park Reš. 9. Bi na koncu še kaj dodali? Veseli me, da v šoli deluje ta krožek, tega bi moralo biti več. 14 Zigijeva srednjeveška dogodivščina GOSPOD ALAN BUKOVNIK, ŽUPAN OBČINE RADLJE, PREDSEDNIK TD RADLJE 1. Ali kot predstavnik Občine Radlje vidite možnost, da bi lahko Občina tržila naš program? Kako? Vsekakor bi lahko s programom, ki ste ga pripravili, Občina tržila svojo turistično ponudbo. Gre za izredno zanimiv produkt, predvsem namenjen različnim starostnim skupinam. Verjamem pa, da bi bil, ker ga pripravljate vi v šoli, prvenstveno namenjen vašim vrstnikom in tistim obiskovalcem, ki bi v naš kraj prišli na podlagi vašega povabila. Drugače pa je ta zgodba, ki ste jo postavile v turistično ponudbo, primerna tudi za vse ostale generacije. 2. Ali menite, da prebivalci Radelj dobro poznamo našo zgodovino? Menim, da smo v Radljah ob Dravi več pozornosti v preteklosti namenjali obdobju, ki je bilo eno najpomembnejših v naši zgodovini. To je bilo obdobje v življenju Sigfrida Marenberškega, v 13. stoletju, ko Radlje z izgradnjo samostana dominikank doživi zelo velik razvoj. Na nek način pa imamo Radeljčani pomanjkanje zgodovinskega znanja, in iz tega spoznanja izhaja moja pobuda, da ustanovimo v Radljah enoto Koroškega pokrajinskega muzeja. Z ustanovitvijo muzeja želimo pri Radeljčanih spodbuditi oz. povečati interes, poistovetenje z našo zgodovino, ki je bila v nekaterih trenutkih bolj temačna. Prav bi bilo, da muzealci, zdaj ko jih imamo in ko imamo muzej z nekaterimi zbirkami, že postavljajo v kontekst tudi naše ponudbe. 3. Ali v našem kraju dovolj promoviramo našo zgodovino? Kaj bi glede tega lahko predlagali? Kot sem že povedal že v prejšnjem odgovoru, menim, da zgodovina našega kraja dobro predstavljena, vendar pa so izpostavljeni samo določeni zgodovinski trenutki. Morali bi se osredotočiti na širše obdobje, na daljše obdobje naše zgodovine. Od tistih začetkov v jamah na Št. Janžu nad Radljami oz. na Radelci, pa do konca druge svetovne vojne. Iz teh segmentov zgodovine moramo sestaviti eno rdečo nit, ki bi nas potem tudi popeljala k povečanem poistovetenju z našim krajem. 4. Se v muzeju dela kaj na trženju naše zgodovine? Muzealska dejavnost, glede na njeno klasifikacijo, po mojem mnenju bolj predstavlja predstavitev zgodovine in skozi to opravljanje poslanstva gre za strokovno predstavitev in obdelavo zgodovine Radelj. Bolj je namenjena temu. S predstavitvijo razstav pa so seveda tako atraktivni, da lahko v dvorec Radlje, ki bo v prihodnosti namenjen tudi v celoti muzealski dejavnosti, pripeljemo tudi druge, tudi turiste, ki bodo preko zgodovinskih zbirk lahko začutili zgodovinski utrip našega kraja. 15 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 5. Kaj menite o stanju naših kulturno-zgodovinskih spomenikov? Imate glede tega kakšne predloge, načrte? Je predvidena kakšna obnova? V Občini Radlje ob Dravi imamo razvrščenih nekaj deset kulturnih spomenikov, od tega jih je velika večina v Radljah. Mi smo sistematično pomagali v zadnjem obdobju pri ohranjanju sakralnih spomenikov, cerkva in kapelic. V obdobju, ki je pred nami, pa si postavljamo ambiciozne cilje. Seveda je vedno zanimiv in v prvem planu samostan dominikank, ki je v lasti Občine. Vendar pa so žal stroški preveliki in brez evropskih sredstev tega ne moremo realizirati. Sistematično in z načrtom obnove se lotevamo tudi ostalih spomenikov v Radljah; najprej se bomo posvetili Kalvariji in Marijinemu znamenju v centru Radelj. V letošnjem letu bomo predstavili konservatorski načrt, ki ga za nas izdeluje Zavod za varstvo kulturne dediščine - center za restavriranje v Ljubljani. Poleg tega pa je potrebno z lastniki tistih kulturnih spomenikov, ki so v zasebni lasti, poskrbeti, da se ti objekti vzdržujejo v skladu s smernicami spomeniškega varstva. Jaz verjamem, da se ti lastniki zavedajo vrednosti svojih spomenikov in jih v skladu s tem tudi ustrezno varujejo ter obnavljajo. 6. Kaj menite o označitvi spomenikov? So dobro vidni? Kaj bi glede tega naredili? Kar se tiče označitve spomenikov, smo mi kot Občina, na območju, ki ga pokriva Zavod za varovanje dediščine v Mariboru, prva občina, ki je uredila označevanje kulturnih spomenikov v skladu z uredbo, ki je bila sprejeta predlani. To pomeni, da so ti spomeniki označeni v skladu z uredbo in tudi, če bi si jih mi želeli drugače označevati, to ni dovoljeno. Tako od nas jemljejo način označevanja tudi drugi kraji, ki bodo morali do leta 2018 vsi enotno označiti spomenike. Mi smo v preteklosti razmišljali o drugačni označitvi. V mislih smo imeli drugačne materiale, vendar smo bili z uredbo, ki je bila sprejeta v skladu z zakonom, seznanjeni, da so lahko označitve samo takšne. Jaz verjamem, da so dovolj vidne, kar pa se tiče samega označevanja spomenikov v smislu, ko pride turist v Radlje, pa bo potrebno te brošurice, ki so izšle, postaviti na tista mesta, kjer bodo informacijske točke (dvorec, center Radelj, hostel ipd). 7. Ali se v naši Občini dela kaj na področju turizma? Ali kaj načrtujete za naprej? Občina Radlje je leta 2010, ko je sprejela strateški načrt, turizem opredelila kot eno od prioritetnih nalog Občine Radlje ob Dravi. In naloga naše Občine je, da temu sledimo. V lanskem letu smo zaključili dva projekta. Imata strokovna naziva: Drava kot priložnost in pa Kopalno jezero Radlje ob Dravi. V lanskem letu smo kopalni bazen že predali svojemu namenu, v letošnjem letu pa s sezono odpiramo tudi avtokamp, glampinge in čolnarno. V čolnarni so trije čolni, ki bodo nameščeni ob Dravi in se bodo lahko uporabljali za plutje, veslanje po reki Dravi. Na žalost vlada Republike Slovenije še ni sprejela uredbe o plovnosti, 16 Zigijeva srednjeveška dogodivščina tako da tudi, če bi želeli, motornih čolnov ne smemo uporabljati. Za enkrat bo torej možno samo veslanje. Pričakujemo tudi prvo kopalno sezono v pravem pomenu besede. Poleg tega imamo v mladinskem hotelu v Radljah 50 ležišč. Danes sem dobil podatke o zasedenosti našega hotela, ki je skoraj 40 % in pravzaprav iz leta v leto raste. Turizem je tek na dolge proge in mi smo se ga kot takšnega tudi lotili. V mislih pa imamo že tudi nove projekte, pa bom malo skrivnosten in jih bom predstavil takrat, ko bodo pripravljeni za predstavitev. 8. Kaj bi vi pokazali turistom v Radljah? Občina Radlje se je v letošnjem letu odločila, da bo sodelovala v mednarodnem projektu urejenosti krajev, ki se imenuje Entente florale. V tem kontekstu bomo skušali Radlje urediti. Projektna skupina se s tem intenzivno ukvarja. V štirih urah moraš komisiji predstaviti celoten kraj. Mi imamo s tem zelo velik problem, ker imamo veliko pokazati in se sedaj odločamo, kaj bomo v projekt vključili. Lahko gre za infrastrukturo, lahko gre za kvaliteto življenja, ki smo jo zgradili, lahko gre za gospodarstvo; skratka koncept, ki bo predvideval to sonaravno in trajnostno naravnanost Občine Radlje ob Dravi in bo vseboval tudi veliko turističnih objektov in vsebin. 9. Bi na koncu še kaj dodali? Dodal bi to, da bi se vam zahvalil, da ste se odločili za projekt, ki prispeva kamenček v mozaiku tega poistovetenja naših občanov in občank v zgodovinskem smislu. In verjamem, da bo naloga, ki ste si jo zastavili, uspešno dokončana. SLIKA 23: Obisk članic TK OŠ Radlje pri županu Alanu Bukovniku. (foto: TK OŠ Radlje) 17 Zigijeva srednjeveška dogodivščina PRILOGA 4: GLASBENA ZGODBICA Dramatizacija Duh Zigi – Sigfrid Marenberški: Ste presenečeni, da me vidite? Me ne poznate? Pa naj se vam predstavim. Sigfrid sem, Sigfrid Marenberški. No, ne ravno on, ampak njegov duh. Če se sprašujete, zakaj ne počivam v miru v cerkvi marenberškega dominikanskega samostana, vam ne znam dobro odgovoriti. Saj so častite sestre dominikanke skrbele z molitvijo za moj dušni mir, ampak mojemu nemirnemu duhu ni dano počivati. Ko pa se toliko godi v mojem Marenbergu – ah, oprostite, zdaj se reče v Radljah ob Dravi. Žal mojega trdnega gradu ni več, le razvaline so še. V samostanu, ki sva ga ustanovila z materjo, ni bogaboječih in učenih dominikank. Oh, in tudi moje lepe gospe Rikarde ni več. ______________________________________________________________________ PRVI PRIZOR Nastopajoči: Sigfrid, žena Rikarda, mati Gizela, služabnica, služabnik Čas dogajanja: 13. stol., grajska sobana, jedilnica, mesec junij V ospredju miza s stoli in z jedili, pribor, krožniki. V ozadju na desni strani Rikarda s služabnico, na levi strani Sigfrid s služabnikom. ___________________________________________________________________________ Služabnica: Milostljiva gospa, tale trak vam še zavežem v lase, pa boste urejeni. Rikarda: Prinesi še stekleničko dišave, ki mi jo je zadnjič podarila ga. Konigunda Dravograjska. Previdno, samo kapljico sem in sem in sem. Služabnica: Milostljiva, dišite kot rožni vrtiček. To bo vesel vaš spoštovani soprog! Rikarda: Zdaj se pa le podvizaj in prinesi na mizo jedi. Mati gospoda Sigfrida je tako nejevoljna, če obrok ni serviran ob pravem času. Sigfrid: Ježa čez polja in skozi gozdove, to da človeku moč. Miha, kasneje poglej, če je grajski hlapec dobro poskrbel za konja. Zadnjič ga je le površno okrtačil, ta nepridiprav! In par pesti ječmena naj mu nasuje v jasli! Služabnik: Poskrbel bom, da hlapec Štefan naredi vse, kot je prav. Ali naj pripravi konja za popoldansko ježo vaše drage gospe? Sigfrid: Menda ne bo potrebno, žena se bo danes ukvarjala z načrtovanjem jutrišnjega slavja. Veliko gostov bo jutri na gradu. Glej, da se bo služinčad primerno vedla, hlapci in dekle, te lenobe, pa naj se urneje lotijo opravkov. Služabnik: Ne skrbite gospodar. Poklical sem tudi tesarja, da popravi dvižni most. 18 Zigijeva srednjeveška dogodivščina V jedilnico prideta Rikarda in mati Gizela, takoj za njima še Sigfrid. Obe se usedeta, mati ošteva služabnike. Gizela: Že spet so brusile jezike, namesto da bi pravočasno skuhale. Saj ne veš, kaj bi s temi služabniki. Rikarda: Sigfrid prihaja in tudi jedi bodo vsak čas na mizi. Sigfrid: Pozdravljena spoštovana Rikarda! Dober dan mati, kako se počutite danes? Gizela: V kosteh spet čutim bolečine in padar mi ni prinesel praškov, ki bi mi jo olajšali. Sigfrid: Lep dan je danes. Jezdil sem že navsezgodaj v Marenberg in po poljih. Kmetje so bili na njivah prav zadovoljnih obrazov. Pridelek dobro kaže. Žito je visoko, polja lanu pa vsa modra. To bi si morali ogledati, ljuba Rikarda. Rikarda: Bom enkrat v prihodnjih dneh. Danes imam skrbi s pripravo jutrišnje gostije. Pa še ta sopara, kar slabost me obhaja. Menda ne bo privršala kakšna huda ura. Sigfrid: Pa tudi če privrši, naš grad je trden in se ne imenuje zastonj Kamen. Rikarda: Kako vam tekne ječmenova juha s smetano? Kuharica je pripravila še krapa v koprovi omaki z bobom in lečo in belo pogačo z orehi. Krapa bomo ponudili tudi gostom. Sigfrid: Dobro je, dobro! Jutri navsezgodaj pa gremo na lov, da bodo na gostiji tudi pečeni fazani, zajci, jerebičke, pa srna. Gizela: Draga Rikarda, ali si naročila oskrbniku, naj pošlje po dva kmeta, da bosta nalovila rib. Rikarda: To sem storila že zjutraj, mati. Kmetica Marija pa bo prinesla nekaj rož s svojega vrta. Služabnica: Milostljiva, ženska s čudovitimi vezeninami prosi, da bi jo sprejeli. Ji rečem naj počaka? Rikarda: Saj sem že končala z obedom in želim si videti te nove vezenine. Koliko opravkov! Pa sem želela še malo igrati na violo, preden jutri zaigram pred gosti. Sigfrid: Jutri se bo pisal 24. junij 1251, to bo dan, ki si ga, spoštovana mati, že tako dolgo želite. Jutri bo podpisana listina, s katero ustanavljava samostan dominikank v Marenbergu. Mogočna Perweinova kmetija, obdana s podarjenimi posestmi, bo dom pobožnih nun. Gizela: Zato želim, da bodo jutri plemiči, ki bodo priče ustanovne listine, bogato pogoščeni, saj bodo tudi oni darovali posestva samostanu. Mnogo plemkinj bo v njem našlo svoj mir. Molile bodo in se izobraževale. Sigfrid: Tudi cerkveni gospodje pridejo in za vse bo dobro poskrbljeno. Le za ženo Rikardo me malo skrbi, saj ima toliko skrbi in opravkov. 19 Zigijeva srednjeveška dogodivščina Gizela: Ne skrbi zanjo, mlada je in zdrava, samo preveč občutljiva. Grem počivat. Sigfrid: Dobro se odpočijte, mati! Jaz pa grem naročit vse potrebno za jutrišnji lov. ___________________________________________________________________ Duh Zigi – Sigfrid Marenberški: Spomini! Kako bi bili moja mati veseli, ko bi videli, kako lepo je uspeval samostan. Dominikanke so dobro gospodarile na svojih posestvih. Nune so postale mnoge odlične plemkinje iz štajerskih in koroških družin. Velikokrat sem prisluhnil njihovi pobožni molitvi, glasbi in petju. Tudi latinščino so se učile in prepisovale nabožna besedila. Meščanska dekleta so se v njem učila ročnih spretnosti, izdelovanja sveč in celo knjigoveštva. Najbolj od vsega pa me je uročila njihova apoteka. _____________________________________________________________________ DRUGI PRIZOR Osebe: sestra Katarina, sestra Zofija, bolnik Prostor: samostanska lekarna, postelja z bolnikom, polica ali miza s stekleničkami, košara z zelišči Redovnici urejata stekleničke, prelagata zelišča, štejeta kapljice ipd. S. Zofija: V trgu je zbolelo za kugo že 20 ljudi. Potrebno bo pripraviti še več zdravil in krp, prepojenih s kisom, rožmarinovim in sivkinim oljem, da si jih dajo pred usta tisti, ki obiskujejo bolnike. S. Katarina: Kuharica bo morala skuhati še več nasitne hrane, da se bodo bolniki okrepili in se lažje uprli bolezni. S. Zofija: In naša strežnica Roza naj strogo upošteva navodila in opozori ljudi, naj zavržejo vso posodo, iz katere so jedli kužni bolniki. S. Katarina: Jutri je pogreb padarskega pomočnika. Uboga, dobra duša. To je prva žrtev kuge, pa bog daj, tudi zadnja. Bolnik: Av, moja noga! Kdo bo zdaj delal na polju!? S. Zofija: Sestra Katarina, pomagajte mi dvigniti bolnika, da bo laže zaužil prašek proti zastrupitvi krvi. In rano bom morala previti. Preveza je vsa prepojena s krvjo. V košari imam sveža zelišča. Dala jih bom na rano, da se bo hitreje zacelila. Bolnik: Bog vam povrni, dobra sestra! S. Katarina: Zunaj čaka kmet, ki je prišel po zdravilne kapljice za svojo bolno ženo. Revež je ves zelen v obraz. Strah ga je, da bo žena umrla in zapustila osem otrok. Aha, tukaj so. (Odnese kapljice, se vrne.) 20 Zigijeva srednjeveška dogodivščina S. Zofija: Naš hišni kaplan se danes tudi ne počutijo dobro. Zjutraj po maši ga je popadla vročica. Strežnica Roza mu ves čas menjava mrzle kisove obkladke. Mogoče bi bilo dobro polagati na čelo še bezgovo listje. Še mešanico petih zelišč za krepčilni čaj mu pripravim. S tem in z božjo pomočjo bi morala vročica do jutri popustiti. _______________________________________________________________________ Duh Zigi – Sigfrid Marenberški: Uhh, kaj vse je moj duh v stoletjih videl v tem mojem Marenbergu! Turke, francoske vojake, nemške vojake, tragedije in žalost pa tudi veliko veselja. Pa povejte, kako naj ob vsem tem mirno počivam? Veste, da je moj duh letos star 748 let!? Ampak za duhove je to še mladost. Mogoče me ravno zato večkrat zanese v hišo, ki ji pravijo šola. Kaj vse počnejo in znajo in kakšne čudne predmete uporabljajo, enim se reče računalnik. Ej, pa igrajo se tudi čudno. Nimajo lokov, kopij, mečev, frač, da bi mladci pokazali svojo moč. Tekajo za nekim okroglim predmetom, ga brcajo ali pa mečejo po zraku, zraven pa kričijo, da sem čisto zmeden. In zakaj ne prihajajo v šolo na svojih konjih, ki so tako plemenite živali! In mlade meščanke so oblečene kot mladci! Zadnjič, v sobani, kjer se pogovarjajo o meni, o mojih sorodnikih in Marenbergu, sem mlado damo slišal, da mi je rekla Zigi in da je to ful kul ime. SLIKA 24, 25: Utrinki z vaje glasbene zgodbe v avli OŠ Radlje. (foto: TK OŠ Radlje) 21 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SIGFRID (Simona Svanjak) DOMINIKANKE: (Simona Svanjak) 1. Rekli so mi Sigfried, iz Radelj sem doma, zdaj kličejo me Zigi, in strašim, kar se da. Albert in Gizela bila sta starša mi, Rikarda je ob strani kot žena stala mi. Ref.: Tu včasih bil je Marenberg, nad Marenbergom grad, tu zdaj le razvaline so, kjer sonči se kak gad. Kako mogočni smo bili, nas zgodovina uči, če te zanima davni čas, prisluhni zdaj mi ti. 2. Smo samostan zgradili za žene plemkinje, ga s polji obdarili, da bi za nas molile. Sem smrt jaz našel v Pragi, nasilna je bila, so truplo sem poslali da duša bi mirna bila. Ritmična improvizacija: Lipov čaj, lipov čaj, kuhaj, kuhaj lipov čaj. Kamilice, kamilice zdravijo tegobe vse. Žajbelj daj, žajbelj daj, hitro, hitro ga grgraj. Več kot petsto let smo tukaj me živele, zdravile in molile, igrale, predle, pele. Pomagale ubogim smo, zdravila smo jim dale, mlade ženske, deklice smo poučevale. Ref.: Tu včasih bil je Marenberg… Tu lekarna je bila, tu mirno smo živele, igrale na glasbila smo, pa tud´ korale pele. Pred ognjem varne nismo b´le, je večkrat zagorelo, Pa Turkov smo se bale me, je iz možnarjev donelo. 3. Več let po moji smrti pa strela trešči v grad, čez mnogo let pa ogenj podre teh kamnov sklad. Prav mirno ne počivam, rad hodim v mesto, v grad, v spomin na staro slavo, v spomin na lepi čas. Klošter naš zdaj še stoji, ni več tako mogočen, vsak Radeljčan ga vidi rad, na njega je ponosen. Kalvarija prelepa je, pa tudi ura sončna, žal naše dobe konec je, pozaba je dokončna. Ref.: Tu včasih bil je Marenberg… 22 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SO RADLJE NAJLEPŠI KRAJ: (Simona Svanjak) Če rad se sprehajaš, pridruži se nam, ki na Župank hodimo prav vsak dan. Na hrib vodi cesta, ni strma zelo, ni kratka, ni dolga, je pravšnja za to. Tam na Županku pa hiša stoji, tja partizani po streho so šli. Sovražniki vzeli življenje so jim, visok spomenik je zdaj tam njim v spomin. Če pot je prekratka, le pojdi naprej, je cesta res prašna, naravo poglej. Travniki, pašniki, njive in gozd, vse te lepote ne najdeš drugod. Pogledaš na polje, na mesto in grad, pogledaš še Dravo, to res je zaklad. Pa hiše in cerkve, in tam Pohorje, so Radlje najlepši kraj, kar jih pač je. SLIKA 26: Radeljska cerkev in Marijino znamenje. (foto TK OŠ Radlje) 23 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 24 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 25 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 26 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 27 Zigijeva srednjeveška dogodivščina PRILOGA 5: SREDNJEVEŠKE JEDI SIGFRIDOVA JUHA IZ KISLEGA MLEKA 1l kislega mleka, 2 dl kisle smetane, 5 dag bele moke, 2 stroka česna, ščepec kumine, sol V slan krop počasi zakuhamo razžvrkljano kislo mleko. Ko juha zavre, dodamo smetano, v katero smo gladko vmešali moko. Odišavimo s kumino, strtim česnom, osolimo in prevremo. K juhi ponudimo popražene kruhove kocke ali črni kruh. SLIKA 27: Sigfridova juha iz kislega mleka. (foto: TK OŠ Radlje) SAMOSTANSKI KRUHOVI CMOKI 50 dag starega kruha, 2 dl mleka, 1 žlica masla, 2 jajci, muškatni orešček, šopek peteršilja, osoljena voda Po starem samostanskem receptu iz 14. stoletja pripravimo kruhove cmoke takole: kruh narežemo na kockice, ga prelijemo z mlekom, v katerega smo zamešali maslo, in pustimo 15 minut, da se prepoji. Dodamo jajca, ščepec muškatnega oreščka, drobno sesekljan peteršilj in vse dobro premešamo. Zmes mora počivati 10 minut. Iz nje oblikujemo šest cmokov in jih kuhamo 20 minut v slanem kropu. SLIKA 28: Samostanski kruhovi cmoki. (foto: TK OŠ Radlje) 28 Zigijeva srednjeveška dogodivščina DOMINIKANSKA SKUTINA ZAVIHNJAČA Testo: 1 kg mehke bele moke, 5 dag kvasa, ½ l mleka, sol. Nadev: 75 dag skute, 3 dl kisle smetane, sladkor. Premaz: 1 jajce, sladkor Zamesimo testo kot za kruh, ga oblikujemo v hlebec in za 30 minut postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajanega dobro pregnetemo in ga znova damo na toplo za 30 minut. V pekaču testo raztegnemo, da postane centimeter in pol debelo. Namažemo ga z nadevom iz skute, smetane in sladkorja. Nadevu lahko dodamo tudi jabolka in grobo zmlete orehe. Čez nadev zavihamo robove testa za 2 do 3 centimetre. Vse premažemo z osladkanim stepenim jajcem in spečemo v peči ali pečici. MARENBERŠKO RDEČE ZELJE SLIKA 29, 30, 31, 32: Postopek priprave zavihnjače. (foto: TK OŠ Radlje) 29 Zigijeva srednjeveška dogodivščina MARENBERŠKO RDEČE ZELJE 1 glava rdečega zelja, 7 dag masla, 1 čebula, 2 žlici medu, 2 jabolki, 1 žlica balzamičnega kisa, 1 žlička pražene kumine, sol V večji ponvi na maslu prepražimo sesekljano čebulo, dodamo drobno narezani jabolki in med. Vse dobro premešamo in dodamo še na centimeter debelo narezane režnje rdečega zelja in na koncu sveže praženo kumino. Znova premešamo in v pokriti ponvi dušimo 15 minut, da se zelje zmehča. Med dušenjem zelje večkrat premešamo in toplo ponudimo k ribjim in mesnim jedem. SLIKA 33: Marenberško rdeče zelje. (foto: TK OŠ Radlje) SIGFRIDOV SADNI KRUH ________________________________________________________________ Testo: 75 dag bele moke, 75 dag ržene moke, 5 dag kvasa, 1 žlička sladkorja, sol, voda, v kateri se je kuhalo sadje, 5 dag sladkorja, 2 jajci, 5 dl mleka Nadev: 30 dag suhih hrušk, 20 dag suhih sliv, 10 dag jabolčnih krhljev, 20 dag lešnikov, 20 dag mandljev, 20 dag suhih fig, 20 dag orehov, 10 dag rozin, sesekljana limonina lupina, cimet, nekaj klinčkov, 10 dag sladkorja, 0,5 dl ruma, 0,5 dl slivovke Sadje dobro operemo in čez noč namočimo v vodi. Naslednji dan v isti vodi sadje na hitro prevremo, da se malo zmehča. Ohlajeno in odcejeno sadje očistimo pečk in narežemo na tanke rezine. Dodamo narezane lešnike, mandlje, orehe in rozine, potresemo s cimetom in stolčenimi klinčki, dodamo sesekljano limonino lupino in sladkor ter prelijemo z rumom in žganjem. Tako pustimo sadje namočeno še ves dan ali pa vsaj nekaj ur. Posebej iz bele in posebej iz ržene moke, vzhajanega kvasa, mešanice vode, ki nam je ostala od kuhanja sadja, in mleka zamesimo kvašeno testo in ga oblikujemo posebej v belo in posebej v rženo štručko ter damo vzhajati. V rženo štruco na pomokani deski vgnetemo pripravljeno sadje. Nato rženo štruco obložimo še z belo štruco in vse skupaj temeljito pregnetemo, oblikujemo dva 30 Zigijeva srednjeveška dogodivščina hlebčka in ju postavimo na toplo, da znova vzhajata. Preden ju damo v pečico, ju večkrat prebodemo, da izpuhti zrak, ju premažemo z mlekom ali jajcem in spečemo. DOMINIKANSKA JABOLČNA ZAVIHNJAČA Testo: 1 kg mehke bele moke, 5 dag kvasa, ½ l mleka, sol. Nadev: 80 dag jabolk, 10 dag sesekljanih orehov, 5 dag rozin, 1 jajce, sladkor. Premaz: 1 jajce, sladkor Zamesimo testo kot za kruh, ga oblikujemo v hlebec in za 30 minut postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajanega dobro pregnetemo in ga znova damo na toplo za 30 minut. V pekaču testo raztegnemo, da postane centimeter in pol debelo. Namažemo ga z nadevom iz naribanih jabolk, orehov, rozin, enega jajca in sladkorja. Nadevu lahko dodamo tudi kislo smetano. Čez nadev zavihamo robove testa za 2 do 3 centimetre. Spečemo v peči ali pečici. SLIKA 34, 35, 36, 37 Postopek priprave zavihnjače. (foto: TK OŠ Radlje) 31 Zigijeva srednjeveška dogodivščina GRAJSKE JABOLČNE PRINCESKE _______________________________________________________________ 1,5 kg jabolk, 3 žlice sladkorja, 0,5 dl ruma, 1 limona, 15 dag moke, 3 jajca, 3 dl mlačne vode, 1 žlica olja, sol, vanilijev sladkor __________________________________________________________________________ Jabolka olupimo, cela previdno očistimo pečk in jih narežemo na centimeter debela kolesca. Potresemo jih s sladkorjem, prelijemo z rumom in limoninim sokom ter previdno premešamo. Iz moke, rumenjakov in mlačne vode, ščepca soli, olja in malo ruma zamesimo gosto tekočo testo in na koncu rahlo vmešamo stepen sneg. Marinirane jabolčne kolobarje pomočimo v testo in jih na maščobi zlato rumeno ocvremo. Ocvrte položimo na papir, da se razmastijo, in potresemo z vaniljevim sladkorjem. Lahko jih ponudimo tudi s šodojem ali z vinsko omako. SLIKA 38, 39, 40, 41: Postopek priprave grajskih jabolčnih princesk. (foto: TK OŠ Radlje) 32 Zigijeva srednjeveška dogodivščina GISELIN ZDROBOV NARASTEK ___________________________________________________________________________ 5 dl mleka, 20 dag zdroba, 5 dag masla, 5 dag sladkorja, 4 jajca, limonina lupina, sol, 1 žlica drobtin __________________________________________________________________________ V mleko dodamo maslo in sol. Ko mleko zavre, zakuhamo vanj zdrob. V ohlajen zdrob vmešamo še rumenjake, nastrgano lupino in sneg beljakov, ki smo mu stepenemu dodali še sladkor. Nepregorno posodo namažemo z maslom, potresemo z drobtinami in stresemo vanjo kuhan zdrob, zgladimo in spečemo v srednje vroči pečici. Ko se narastek malo ohladi, ga razrežemo in postrežemo. Poleg narastka postrežemo pest rozin ter ga oblijemo s sadnim sokom. SLIKA 42, 43, 44, 45: Postopek priprave narastka. (foto: TK OŠ Radlje) 33 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SAMOSTANSKA KOPRIVNA JUHA ________________________________________________________________ 10 dag masla, 50 dag mladih kopriv, 3 stroki česna, muškatni orešček, 1 dl sladke smetane, sol, poper, pražene bučnice, olje ___________________________________________________________________________ V slanem kropu na hitro prekuhamo koprive in jih sesekljamo. Na maslu prepražimo sesekljan česen, dodamo koprive, zalijemo z vodo, začinimo z muškatnim oreščkom, posolimo, popopramo in kuhamo 30 minut. Juho piriniramo in na koncu zgostimo s smetano. Posebej na olju na hitro prepražimo bučnice. Na krožnik damo malo prepraženih bučnic, čez to pa prelijemo koprivno juho. SLIKA 46: Samostanska koprivna juha. (foto: TK OŠ Radlje) SLIKA 47: Kuhamo in preizkušamo srednjeveške jedi. (foto: TK OŠ Radlje) 34 Zigijeva srednjeveška dogodivščina PRILOGA 6: OPIS SREDNJEVEŠKIH DELAVNIC SREDNJEVEŠKI PLESI V plesni delavnici bomo zaplesali tri srednjeveške plese: dva poskočna saltarella in malo bolj umirjen ples v krogu (carola). SLIKA 48 : Deklice plešejo. (foto: TK OŠ Radlje) SLIKA 49: Ples dečkov. (foto: TK OŠ Radlje) 35 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SREDNJEVEŠKO VEZENJE V delavnici vezenja bomo s pisanimi nitmi izvezli cvetlične ali drugačne motive na platno. Ta dejavnost je verjetno bolj primerna za deklice, dečki pa si bodo izbrali kaj drugega. SLIKA 50: Primeri vezenja. (foto: TK OŠ Radlje) 36 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SLIKANJE MOTIVOV IZ RADELJ Delavnica slikanja z akrili na platno bi potekala v šoli. Zanimivosti iz Radelj bi najprej fotografirali, po vrnitvi z ogleda Radelj pa bi naslikali nekaj motivov. Na delavnici bi sodelovala likovna sekcija Kulturnega društva Radlje, ki bi posodila tudi slikarska stojala. Nabaviti bi bilo potrebno platna, čopiče in akrilne barve. SLIKA 51: Motivi kulturno- zgodovinskih spomenikov iz Radelj. (foto: TK OŠ Radlje) 37 Zigijeva srednjeveška dogodivščina DELAVNICA KALIGRAFIJE Tudi na delavnici kaligrafije bi sodelovali nekateri člani likovne sekcije Kulturnega društva Radlje. Vsak učenec bi napisal svoje ime (spretnejši tudi več). Za izvedbo delavnice potrebujemo posebna peresa, ki bi jih priskrbeli člani likovne sekcije. SLIKA 52: Kaligrafsko pisanje. (foto: TK OŠ Radlje) 38 Zigijeva srednjeveška dogodivščina ILUMINIRANE ZAČETNICE SLIKA 53: Iluminirane inicialke. SLIKA 54: Pisanje iluminiranih inicialk. (foto: TK OŠ Radlje) 39 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SREDNJEVEŠKA POKRIVALA IN GRADOVI NAGLAVNI OKRAS ___________________________________________________________________________ Svinčnik, ravnilo, karton, škarje, 2 m tenkega blaga, dve gobi, 3–4 m mreže, najlonsko nogavico, vato, okrasni trak, spenjač. ___________________________________________________________________________ 1. Iz valovitega kartona izrežemo trak, širok 4 cm, ki po dolžini ustreza obsegu naše glave. Konca spnemo s spenjačem. 2. Iz tenkega blaga izrežemo dva kvadrata. Vsak naj bo dovolj velik, da ga lahko ovijemo okrog gobe ter spnemo s spenjačem. Zaviti gobi pripnemo na trak iz kartona. 3. Barvasto najlonsko nogavico napolnimo z vato, da dobimo trdno klobasasto obliko. Odprtino zavozlamo. 4. Okrasni trak ovijemo okrog enega konca klobase ter ga diagonalno speljemo čeznjo do drugega konca in nazaj. 5. Nato klobaso ovijemo okoli kartona, da se krog in klobasa držita skupaj. 6. Konca klobase sešijemo. 7. Iz mrežastega blaga oz. tila naredimo še tančico, ki jo s spenjačem pritrdimo na notranjost zadnje strani naglavnega okrasa. SLIKA 55: Pokrivalo. (foto: TK OŠ Radlje) 40 Zigijeva srednjeveška dogodivščina SREDNJEVEŠKI GRAD _________________________________________________________________ Potrebujemo: ravnilo, svinčnik, škarje, štiri debele kartone formata A1 (50 x 76 cm), tenek karton velikosti 19 x 7 cm, valovit karton 50 x 15 cm, lepilo, zaščitni lepilni trak, šestilo, akrilne barve, čopič in lonček z vodo. ___________________________________________________________________________ SLIKA 56: Šablone za izdelavo gradu (vir: R. Halstead, S. Reid, 120 zgodovinskih projektov, str. 20, 21) 1. Stopnice izrežemo iz valovitega kartona, zid ozkega stolpa iz tenkega kartona, vse ostalo pa iz debelega kartona. Dva zidova A prilepimo na tla stolpa C. Prilepimo tudi strop stolpa C. 2. Na odprte stranice tal, nadstropja in zidov nanesemo lepilo ter pritrdimo še druga dva zidova. Zunanje kote stolpa zlepimo po vsej dolžini z lepilnim trakom. 3. Na debeli karton narišemo krog s premerom 9,5 cm in ga razdelimo na četrtine. Izrežemo dve četrtini za tla in strop ozkega stolpa. Zlepimo tla, strop in dva zidova I. 4. Na robove zidov ozkega stolpa I nanesemo lepilo. Zid G upognemo in ga prilepimo na zidova I. Stikališča prelepimo z lepilnim trakom. Stolp prilepimo na podlago D. 5. Tudi druge stolpe prilepimo v kote podlage. Zidova M in N prilepimo med stolpe. Tla obzidij E in F prilepimo na zidove. 41 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 6. Po enakem postopku, po katerem smo izdelali druge stolpe, izdelamo nizki stolp B. Najprej zlepimo dve steni ter nanju pritrdimo tla, strop in tretjo steno. 7. Nizki stolp prilepimo na konec daljšega kraka temelja za stolp in stopnice J. Prilepimo daljša zidova za stopnice K in krajša L. 8. Podest H prilepimo na ravne stranice zidov ob stopnicah. Na poševne robove prilepimo stopnice P. Stikališča prelepimo z lepilnim trakom. Vse skupaj pritrdimo na enega od zidov. 9. Izrežemo manjše kose debelega kartona ter jih prelepimo na stene gradu in stolpa s stopnicami. Ko končamo, poslikamo grad tako, kot da je grajen iz kamnov, in narišemo nekaj oken. SLIKA 57: Grad. (foto: TK OŠ Radlje) 42 Zigijeva srednjeveška dogodivščina PRILOGA 7: VABILO 43 Zigijeva srednjeveška dogodivščina PRILOGA 8: PROMOCIJSKI MATERIAL (pobarvanke, sestavljanke) 44 Zigijeva srednjeveška dogodivščina 45 Zigijeva srednjeveška dogodivščina PRILOGA 9: OSNUTEK PREDSTAVITVE IN STOJNICE Učenci TK OŠ Radlje ob Dravi bomo svoj turistični produkt Zigijeva srednjeveška dogodivščina predstavili 10. marca 2015 v MC Velenje. Predstavitve se bo udeležilo devet učencev. Naša stojnica bo predstavljala marenberški grad. Za zvočno kuliso bomo predvajali srednjeveško glasbo. Glavni promotor našega projekta bo duh Zigi. Gostom bomo delili promocijski material ter jim ponudili srednjeveške dobrote. 46
© Copyright 2024