Tukaj - OŠ Radlje o Dravi
Osnovna šola Radlje ob Dravi Koroška cesta 17 2360 Radlje ob Dravi Telefonska številka: (02) 88 79 572 E-poštni naslov: [email protected] Spletna stran: http://www.osradlje.si TURISTIČNA NALOGA ZA 28. FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA NA TEMO »NA ZABAVO V NARAVO« Avtorji: Laura Grubelnik, 9 r Urška Jevšnik, 9 r Neža Ternik, 9 r Nuša Verdnik, 9 r Aja Onuk, 8 r Tilen Račnik, 8 r Nika Črešnik, 8 r Živa Potnik, 8 r Nina Pušnik, 8 r Mentorice: Branka Roškar, prof. Mateja Jevšnik, prof. Simona Svanjak, prof. Radlje ob Dravi, 2013/2014 Kamenčkarije POVZETEK V projektni turistični nalogi z naslovom Kamenčkarije predstavljamo turistični proizvod, ki prikazuje dvodnevno vodeno bivanje v okolici Radelj ob Dravi, v slikoviti hribovski gručasti vasici Remšnik ter njeni bogati neokrnjeni naravi. Ideja se je porodila v okviru turističnega krožka naše šole in izbirnega predmeta turistična vzgoja, kjer smo učenci predlagali, da bi promovirali v jeseni 2013 odprto geološko pot Remšnik-Oberhag ter muzej mineralov na Remšniku. Zdi se nam prav, da sami naredimo nekaj za promocijo zelo zanimive, zabavne in hkrati poučne poti. Prav pa je tudi, da se sami naučimo, kako se naredi turistični produkt in predstavimo naravo, ki je pri nas še zelo neokrnjena in sicer tako, da s tem čim manj obremenjujemo okolje. Kamenčkarije so namenjene našim vrstnikom, torej mladim od 12. do 15. leta starosti. V program je vključeno spanje v šotorih, aktivnosti na prostem (iskanje skritega zaklada po geološki poti, izdelava mozaikov in nakita iz kamenčkov, obisk opuščenega Dijakovega rudnika, opazovanje nočnega neba), prepoznavanje kamnin (peka kamnin v prostorih šolske kuhinje), sprostitvene dejavnosti in ogledi krajevnih posebnosti (muzej mineralov, ogled vasi). Z anketiranjem in intervjuvanjem ljudi, ki so tako ali drugače povezani s turizmom v radeljski občini, smo prišli do ugotovitev, da je naša ideja pravilna, saj so nas pri projektu podprli odrasli, med njimi tudi tisti, ki imajo na področju turizma precej izkušenj. Ključne besede: turistični produkt, Remšnik, geološka pot Remšnik-Oberhag, taborjenje, mladinski turizem, naravna in kulturna dediščina, gibanje v naravi, opazovanje nočnega neba, minerali, Dijakov rudnik. 2 Kamenčkarije ZAHVALA Zahvala velja učencem 7., 8. in 9. razredov OŠ Radlje ob Dravi, ki so sodelovali pri izpolnjevanju anket. Zahvaljujemo se tudi županu občine Radlje ob Dravi, g. Alanu Bukovniku, g. Zmagu Žoržu, priznanemu mineralogu in zbiratelju, ge. Alenki Verdinek, vodji pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec, muzej Radlje – muzej mineralov, g. Borisu Gašperju, predsedniku krajevne skupnosti, g. Damjanu Osrajniku, članu Astronomskega društva Polaris, OŠ Radlje in Občini Radlje ob Dravi za finančno podporo. Prav tako se zahvaljujemo gdč. Tini Glazer za lektoriranje, gdč. Nataši Markač za tehnično podporo, g. Boštjanu Ledineku, ki nam je veliko pomagal pri grafični podobi naloge, ge. Vlasti Pavlič za nasvete pri likovnem ustvarjanju, ge. Ireni Košir za pomoč pri oblikovanju stojnice ter vsem ostalim učiteljem OŠ Radlje, ki so nam pomagali pri uresničevanju našega cilja. Zahvaljujemo se našim mentoricam, ki so nam stale ob strani, nas bodrile in nam pomagale pri izdelavi naše projektno-turistične naloge z nasveti in vzpodbudami. učenci IP turistična vzgoja in turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi 3 Kamenčkarije KAZALO 1 2 3 4 UVOD............................................................................................................................. 5 1.1 Predstavitev teme »Na zabavo v naravo«: Kamenčkarije ........................................ 5 1.2 Zgradba naloge ....................................................................................................... 7 RAZISKOVALNI DEL NALOGE...................................................................................... 8 2.1 Vsebinska izhodišča ................................................................................................ 8 2.2 Potek raziskave ......................................................................................................11 2.3 Rezultati raziskave .................................................................................................11 KDO, KJE IN KAJ SE DOGAJA NA KAMENČKARIJAH? ..............................................12 3.1 Izvajalci posameznih nalog.....................................................................................12 3.2 Kje se odvijajo dejavnosti? .....................................................................................13 3.3 Kaj se dogaja kje? ..................................................................................................14 PROMOCIJA IN TRŽENJE ...........................................................................................16 4.1 Promocija ...............................................................................................................16 4.2 Trženje ...................................................................................................................17 4.3 Zanimanje za projekt ..............................................................................................18 5 FINANČNA ZGRADBA PROJEKTA ..............................................................................19 6 TERMINSKI PLAN DELA ..............................................................................................21 7 OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA..............................................................................22 8 NAŠE UGOTOVITVE ....................................................................................................26 9 ZAKLJUČEK .................................................................................................................27 VIRI IN LITERATURA...........................................................................................................29 PRILOGE 4 Kamenčkarije 1 UVOD Tema letošnjega razpisa Turizmu pomaga lastna glava je narava. »O, to pa ne bo težko,« smo si dejali, ko smo videli temo razpisa. V naši okolici je namreč veliko gozda, veliko svežega zraka, veliko čistih potokov … Zagnano smo se lotili dela. Kaj pripraviti? Turistični produkt, ki bo vključeval nočitev in veliko zabave v naravi. Ker se naša občina Radlje ob Dravi širi po pohorskih in kozjaških gozdovih, smo imeli na voljo veliko možnosti. Odločili smo se za hribovsko vas Remšnik, ki leži na nadmorski višini 608 metrov v neposredni bližini državne meje z Avstrijo in ima prekrasen razgled, ki nas ponese vse tja do Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Želeli smo dokazati, da lahko tudi v tako odmaknjenem kraju pripravimo zabaven in hkrati poučen turistični produkt in pri tem izpostavimo naravne znamenitosti, neokrnjeno naravo ter čisto okolje. Začeli smo raziskovati Remšnik. Geološka pot, muzej mineralov, opuščen Dijakov rudnik, preprosto kamni na vsakem koraku. Nehote se je v glavah porodila ideja o Kamenčkarijah. To je turistični produkt, ki zajema nočitev in bivanje v šotorih ter veliko zabavnih dejavnosti, ki so tako ali drugače povezane s kamninami. Mlade hočemo opozoriti, da se da v naravi ne samo zabavati, ampak tudi veliko naučiti. Kakršnikoli elektronski pripomočki za krajšanje dolgega časa so pri nas popolnoma odveč. Z našim delom želimo dodati še en kamenček v mozaik pestre turistične ponudbe naše občine in s tem še povečati njeno prepoznavnost. Vas zanima, kako je naše delo potekalo in kaj smo odkrili? Pridružite se nam na Kamenčkarijah! 1.1 Predstavitev teme »Na zabavo v naravo«: Kamenčkarije Kamenčkarije. Kaj je to? Seveda, povezano je s kamni. Kako pa so kamni povezani z Remšnikom? To vam bomo predstavili v najboljšem in najbolj doživetem dvodnevnem programu s polno zabave in obilo poučnih vsebin, ki jih nudi narava na pobočju Kozjaka. Program je primeren za otroke stare med 12. in 15. letom. Kaj je bil naš cilj? Mladim, ki večino časa preživijo za računalniki in televizorjem, dokazati, da je v naravi veliko zanimivega, novega in zabavnega. Oblikovali smo turistični produkt, s katerim želimo obiskovalce navdušiti nad naravo, nad tem, kaj v njej najdemo in kako nam je lahko koristna. Seveda je poskrbljeno tudi za zabavo, da bodo poleg znanja udeleženci domov odnesli tudi čudovite spomine in spominke, ki jih bodo še dolgo spominjali na bivanje v naši sredi. Seveda smo večino programa (razen nočitve) preizkusili tudi v praksi (po delih – zaradi neugodnega vremena) in ga predstavili mladim iz naše šole. Zakaj Remšnik? Vas na obrobju občine Radlje ob Dravi smo si izbrali zato, ker je to zanimiva hribovska vasica, ki leži ob meji z Avstrijo. Je pravi, še neodkriti biser, kjer bo imel vsak obiskovalec občutek, da se je čas ustavil. 5 Kamenčkarije Kraj je zelo privlačen in primeren za nedeljske družinske izlete. Na vrhu vasi je prekrasen razgled proti jugu in zahodu. Pod nami se odpre pogled na Dravsko dolino in radeljsko polje. V ozadju nas pospremita mogočen greben Pohorja in na zahodu Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke (Uršlja gora, Raduha, Mrzla gora, Turska gora, Skuta, Grintovec, Kočna, Storžič, Olševa, Peca in Obir). Pogled, ob katerem ti zastane dih, saj tako kraljevskega razgleda, ki je še lepši v jesenskem, zimskem in spomladanskem času, nihče ne pričakuje. Ravno zaradi tega smo se odločili, da bomo program v celoti izpeljali v spomladanskem času. K čarobnosti vasi, poleg razgleda, pripomorejo še podzemna kraška jama (Herkova jama), cerkvica sv. Pankracija, kjer je razgled na obe strani meje, Dijakov rudnik, ki je znan po mineralih svetovnega slovesa. V jeseni 2013 so odprli tudi slovenski del geološke poti in uredili muzej mineralov. Povezali smo se tudi z g. Zmagom Žoržem, zbirateljem mineralov, ki nam je predstavil zbirko na Remšniku in razložil, zakaj je Remšnik tako zanimiv v smislu mineralnega bogastva. Slika 1: Kje bodo potekale Kamenčkarije? Nekoč je vabil na Remšnik napis: »Remšnik 1 je na svetu kraj, ki mu podoben je le raj!« Vsi udeleženci našega programa bodo ob odhodu domov prepričani v pravilnost tega napisa. Kako ugotoviti, da je naš turistični program res zanimiv za mlade? Najprej smo zbrali podatke iz različnih virov – pri tem nam je bila v veliko pomoč knjiga domačina g. Marjana Račnika z naslovom Znano in neznano o Remšniku. Izdana je bila leta 2003, v njej pa je popisano vso naravno in kulturno bogastvo kraja in okolice. Iz knjige smo dobili veliko koristnih informacij in se na tem mestu avtorju knjige tudi zahvaljujemo. Anketiranje nam je pokazalo, da učenci matične šole ne poznajo Remšnika in da bi jih taborjenje zelo zanimalo. Intervjuvali smo ljudi, ki so kakorkoli povezani z našo nalogo. Nekaj podatkov smo poiskali tudi na medmrežju. Odpravili smo se tudi na teren, kjer smo presodili, ali je določena lokacija primerna za obisk ali ne. Delo je potekalo sproščeno in umirjeno, saj smo se ga lotili načrtno in premišljeno. Nekaj nalog smo si razdelili po skupinah, nekaj pa smo jih opravili skupaj. Ob naših srečanjih smo analizirali opravljeno delo. Ob koncu vsakega srečanja smo pregledali že opravljeno delo skupine in si zastavili nadaljnje cilje in zadolžitve za prihodnja srečanja. Ker se zavedamo, da je skrbno izdelana turistična ponudba in s tem tudi primerno in inovativno oblikovan turistični produkt temelj za turistično povpraševanje, smo svoje turistično znanje dopolnili. Največ koristnih informacij so nam posredovali posamezniki, ki se že dalj časa ukvarjajo s turizmom ter organizacije, ki se s tem ukvarjajo profesionalno. 1 Vir: Račnik, Marjan, 2003: Znano in neznano o Remšniku. Remšnik: samozaložba. (str. 8). 6 Kamenčkarije 1.2 Zgradba naloge Naša projektna naloga je sestavljena iz štirih delov. V prvem delu je na kratko predstavljen raziskovalni del naloge. Tukaj smo predstavili tržno poznavanje oziroma nepoznavanje našega turističnega proizvoda. Zanimalo nas je, kaj mlade na splošno zanima, in sicer zato, da bi na podlagi njihovih odgovorov sestavili ustrezno ponudbo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov in intervjujev. V drugem delu smo predstavili, kako bi potekala promocija in trženje. Predstavili smo, kako bomo naš produkt tržili in promovirali. Zavedamo se, da je uspešnost naših turističnih storitev odvisna tudi od dobre reklame oziroma promocije. Zato smo se prilagodili naši ciljni skupini in izbrali promocijo, ki bo imela pri njih velik učinek. V tem delu smo tudi finančno ovrednotili naš program – to pomeni, da smo naše dejavnosti in aktivnosti denarno ovrednotili. V tretjem delu smo opisali našo turistično ponudbo s podrobnim načrtom, in sicer kdo ima kakšne zadolžitve. V sklepnem delu so zapisane ugotovitve. Hkrati smo zasnovali tudi predloge za nadaljnji razvoj naše turistične poti. V prilogah je vso dodatno gradivo (delovni listi, reklamni letaki, anketni vprašalniki, intervjuji, slikovno gradivo …). 7 Kamenčkarije 2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE Osnovni namen naše raziskave bi lahko strnili v nekaj vprašanj: ∗ Ali se mladi radi udeležujejo taborjenj? Jim je to privlačno? Ali za njih predstavlja izziv? ∗ Kako dobro učenci Osnovne šole Radlje poznajo Remšnik? ∗ Kaj mladi pričakujejo od geološke poti, kaj si pod tem pojmom sploh predstavljajo? Kaj od postavitve geološke poti in muzeja mineralov pričakujejo predstavniki Občine, krajevne skupnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec? ∗ Kakšne aktivnosti zanimajo mlade? ∗ Kako so predstavniki Občine, krajevnih skupnosti in muzeja pripravljeni na sodelovanje? Ali jih naš program sploh zanima? 2.1 Vsebinska izhodišča Remšnik je gručasta vas s središčem ob cerkvi sv. Jurija – od tod izhaja tudi domače ime za kraj: Šentjur, krajani pa se imenujejo Šentjurčani. V središču vasi stoji cerkev sv. Jurija in je osrednja stavba v vasi, ki stoji na najvišji točki. Celoletno naselje se je razvilo okoli nje. Cerkev je enoladijska, s polkrožno zaključenim prezbiterijem in zvonikom, ki stoji na zahodni strani. Oprema v cerkvi je baročna. Na glavnem oltarju je upodobljen mučenec sv. Jurij. Upodobljen je kot vitez, v Slika 2: Remšnik roki drži meč, pod njegovimi nogami leži premagani zmaj. Na tem mestu je stala cerkev že leta 1165. O postavitvi cerkve kroži legenda, ki pravi, da so prvotno želeli postaviti cerkev na sosednjem hribu. Po pripovedovanju naj bi sv. Jurij, ko je potoval mimo naših krajev, tukaj sestopil s konja. Na skali, kamor je stopil svetnik, se še danes pozna odtis njegovega stopala. Domačini so njemu v čast na tem mestu želeli zgraditi cerkev. Ko pa so s količki označili prostor za cerkev, so ti naenkrat izginili in se pojavili na Slika 3: Cerkev sv. Jurija mestu, kjer stoji cerkev danes. Domačini so to razumeli kot znamenje in cerkev postavili tukaj. Okoli cerkve je obzidano pokopališče iz leta 1417, v neposredni bližini je baročno župnišče iz leta 1784. 8 Kamenčkarije Med cerkvijo in župniščem rasteta dve stari lipi. Tu je prostor, kjer so se Remšničani dolga stoletja zbirali in modrovali. Na drugi strani je gostilna, ki ima svojo funkcijo že nekaj generacij. Poleg gostišča je kulturni dom, ki je bil pred kratkim obnovljen in v katerem je urejen muzej mineralov, ki ga upravlja Pokrajinski muzej Slovenj Gradec. Ta objekt je bil prvotno zgrajen (leta 1886) kot šola, poučevanje pa se je leta 1947 preselilo v novo stavbo. Že v preteklosti so na Remšniku krožile pripovedi o dragocenih kamnih, ki imajo čudežno moč. Ena takšnih je o čudežnem kamnu na Ferjančevem vrhu, ki gre nekako tako: Na mestu današnjega Fančejevega posestva na Remšniku je bil nekdaj grad nekega grofa. Najstarejši ljudje se še spomnijo, kje je stala kapela nad njegovim grobom. V temeljni kamen te kapele je bila vzidana kepa zlata, velika kot jabolko. V sredini kepe zlata pa je bil kamen neprecenljive vrednosti in s čudežno močjo. Ko je v 15. stoletju na Remšnik prišla turška vojska, je ta razdejala grad in kapelo. Trava in bršljan sta prerasla ruševine in danes o kapelici ni ne duha ne sluha. A kljub temu vsakih sedem let, če je kresna noč od sobote do nedelje, zažari čudežni dragulj v pokopanem temeljnem kamnu v čudoviti svetlobi in je tistemu, ki je dober v srcu in pobožen v duši, svetloba znamenje velike sreče. Gorje pa tistemu, ki bi se zaklada polakomnil. Neki kmet se je nekoč zamudil v dolini. Ko se je vračal domov na Remšnik, se je že stemnilo. Ob prehodu Fančejevega hriba je videl, kako v ozračju valovi čudovito mehka svetloba v velikih srebrnomodrih valovih. Kmalu je dospel do kamna, ki je bil izvor svetlobe. V zemljo ob kamnu je zasadil palico in odšel domov. Naslednje jutro je zbral nekaj mož in brž so začeli kopati ... Kmalu so prikopali do starega oglatega kamna. Žarel je kot mesečina. Najpogumnejši je segel po njem. Preko hriba je zavel hladen veter in votli glas je zaklical iz zemlje: »Naj počivam v miru!« Nekaj mož se je prestrašilo in zbežalo. Samo trije so še kopali dalje in se dokopali do podzemne jame, v kateri so zagledali črno krsto. Iz nje je ponovno zadonel glas: »Naj počivam v miru!« Sedaj sta zbežala še preostala pomočnika. Ta, ki je čudežni kamen našel, pa ni odnehal, saj se ga je polastila lakomnost. Že je videl rumene zlatnike. V tretje se je iz krste začul glas: »Naj počivam v miru!« A mož se ni dal preprositi: »Kaj mi mar tvoj mir,« je zabrusil in z robato kletvico nadaljeval kopanje. Razklal je velik kamen. Pred njim je bila zlata kepa, ki je sijala. A le za hip. Močna, vroča svetloba se mu je zajedla v oči, da je mož zastokal v silni bolečini. Z grozo je spoznal, da je zaradi lakomnosti oslepel. Vaščani so ga našli nezavestnega in ga odpeljali domov, saj se jim je zasmilil. Prej je bil samozavesten, odločen, brezobziren mož, sedaj pa je bil slep in zaostal starček … Slika 4: Informacijska tabla Mesto, kjer so kopali zaklad, je bilo razkopano, a zlate krogle ni na geološki poti bilo več. Vsakih sedem let kamen ponovno sveti vso noč, a do nje je nemogoče priti, ker je njen namen sto tisočim naznaniti srečo – ne pa, da se je polasti en sam.2 V kraju je urejen muzej mineralov, kjer je predstavljena zbirka g. Zmaga Žorža, ki je začel z intenzivnim raziskovanjem mineralov v opuščenem Dijakovem rudniku, urejena je tudi 2 Vir: Račnik, Marjan, 2003: Znano in neznano o Remšniku. Remšnik: samozaložba. (str. 32). 9 Kamenčkarije geološka pot, ki je dolga 8 kilometrov in se začne pri Dijakovem rudniku, na Breznem vrhu se nadaljuje v Avstrijo po geološki poti Oberhaag3, ker je tudi velik kamnolom in prav tako muzej mineralov. Ob geološki poti je pet monolitov – velikih kamnov, ki jih najdemo na tem delu Kozjaka. O tem, da je Dijakov rudnik nekaj posebnega tudi v slovenskem merilu, pišejo celo na spletni strani Slovenskega pokrajinskega muzeja: »Rudnik pod imenom Drauwald (dravski gozd) je bil vpisan v rudarsko knjigo A pod vložno št. 2901 z dne 14.10.1850. Prvi lastniki rudnika so bili Jakob Krušnik, Karl Kranz in Johan Baumgartner. Kopali so srebrnonosno svinčevo, bakrovo in cinkovo rudo. 1853. leta so v topilnici v Ožbaltu ob Dravi pridobili 74 kg srebra. Rudnik je ob menjavah lastnikov in s prekinitvami obratoval do leta 1934. Posebnost tega opuščenega rudnika je mineralna raznovrstnost. Od prvih raziskav geologov in mineralogov, ki so obiskovali rudnik ter opisali minerale barita, malahita in azurita, pa do danes je bilo najdenih in določenih v okoli 350 m dostopnih rovov preko 70 vrst mineralov. Z raziskavami mineralov v LMJ smo na novo določili 16 vrst mineralov, po večini v mikroskopskih kristalih. Med njimi je večina redkih tudi v svetovnem merilu ali pa se pri nas najdejo le v remšniškem rudniku, kot npr.: samorodni baker, cuprit, rosasit, brianyoungit, aurikalcit, linarit, beaverit, posnjakit, langit, karbonatni cianotrichit …«4 Slika 5: Drobni minerali predstavljalo veliko bogastvo Remšnika Kljub temu, da gre za majhen rudnik, je bilo v najboljšem obdobju v rudniku zaposlenih do 300 rudarjev in topilničarjev. V 19. stoletju je imelo rudarjenje na Remšniku veliko vlogo. Ta gospodarska dejavnost se omenja v različnih virih. Veliko je ustnega izročila o tem, kaj so kopali in kaj vse se je pri izkopavanju dogajalo. Velikokrat sta v pripovedkah5 omenjena zlato in srebro. Dejstvo pa je, da so v glavnem kopali svinčevo rudo galenit, v kateri je bilo kar nekaj srebra. Rudnik je zanimiv, ker se v njem nahaja veliko drugih mineralov, ki privabljajo številne zbiralce mineralov. V rudniku je najpogostejši mineral galenit, iz katerega so pridobivali svinec, kot stranski produkt pa tudi srebro. Med pogostejšimi minerali so še borit, halkopirit, sfarelit (cinkova ruda), aragonit, malahit, azurit, barit … Na Remšniku je še veliko naravnega bogastva. Med drugim najdemo na Remšniku tudi rudnik grafita z dnevnim kopom in to naj bi bilo edino nahajališče grafita v Sloveniji, ki naj bi 3 Vir: http://www.oberhaag.com/index.php?id=6, 13. 1. 2014. Vir: http://www.pms-lj.si/si/o-naravi/minerali-in-kamnine/rudnik-remsnik, 12. 12. 2013. 5 Pripovedka o Bregmandelcu, priloga št. 9. 4 10 Kamenčkarije ga izkoriščali v gospodarske namene.6 V neposredni bližini vasi je tudi eno od največjih naravnih rastišč tise v Sloveniji. 2.2 Potek raziskave Remšnik leži na obrobju občine, a smo predpostavljali, da ga učenci iz matične šole poznajo, da vedo, katere značilnosti se tu nahajajo. Zato smo novembra 2013 izvedli anketo med učenci OŠ Radlje. Intervjuji z županom, predsednikom krajevne skupnosti Remšnik, predstavnico Pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec in g. Žoržem so potekali od decembra 2013 do januarja 2014. 2.3 Rezultati raziskave Anketo (priloga št. 1) smo izvedli novembra 2013 med učenci 7., 8. in 9. razredov OŠ Radlje ob Dravi. Zanimalo nas je predvsem, če in koliko poznajo Remšnik ter kako bi preživljali prosti čas v naravi. Anketirali smo 116 učencev. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo tortnih diagramov. Podrobna analiza ankete je v prilogi št. 2. Ugotovili smo, da mladi v Radljah slabo poznajo Remšnik, nekateri ne poznajo niti njegove lege in osnovnih naravnih in družbenih značilnosti. Dve tretjini anketirancev Remšnika še nista obiskali. Obiskali so ga tisti, ki imajo tam sorodnike ali pa so se tam rekreirali. Le desetina anketirancev pozna eno naravno ali zgodovinsko znamenitost Remšnika. Novo odprta geološka pot na Remšniku je poznana le ozkemu krogu ljudi, kar lahko pripišemo dejstvu, da ta projekt še ni oživel. Taborništvo se po štirih desetletjih v Radljah znova prebuja. Slaba polovica anketirancev že ima izkušnje s taborjenjem, dobri dve tretjini pa sta izkazali željo po taborjenju. Med dejavnostmi v okviru taborjenja so anketiranci izbirali predvsem tiste dejavnosti, ki so povezane z druženjem z vrstniki. Družili bi se kar tri ali več dni. Glede na rezultate ankete lahko ugotovimo, da sta geološka pot Remšnik ter sam kraj Remšnik pri mladih v Radljah slabo poznana in da bo promocija Remšnika v okviru našega projekta pripomogla k boljšemu poznavanju kraja ne samo v Občini Radlje, temveč tudi v širšem slovenskem prostoru. Podrobnejša analiza ankete je v prilogi. Vsi intervjuvanci so naklonjeni našemu tržnemu produktu in ga bodo v prihodnje podpirali – ne samo s pomočjo širjenja informacij o njem, ampak tudi finančno. S pomočjo teh odgovorov smo prišli do prepričanja, da je naš program zanimiv in realno izvedljiv. 6 Vir: Račnik, Marjan, 2003: Znano in neznano o Remšniku. Remšnik: samozaložba. (str. 60). 11 Kamenčkarije 3 KDO, KJE IN KAJ SE DOGAJA NA KAMENČKARIJAH? 3.1 Izvajalci posameznih nalog Naš projekt bo tržila Občina Radlje ob Dravi, glavni izvajalec turističnega produkta so učenci turističnega krožka OŠ Radlje in POŠ Remšnik. V program bodo vključeni partnerji, kot so Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec – muzej Radlje, g. Zmago Žorž, OŠ Radlje ob Dravi in Astronomsko društvo Polaris. Sodelujoči kontakt Zadolžitev Občina Radlje ob Dravi ga. Darinka Švajger, tajnica Občine finančno pomaga pri promociji našega programa, nabava šotorov za koriščenje nočitev na dvorišču POŠ Remšnik, trženje programa 02 88 79 632 OŠ Radlje ob Dravi, tajništvo POŠ Remšnik 02 887 95 72 priprava obrokov, nudenje sanitarij in tople vode v prostorih POŠ Remšnik, čiščenje prostorov, nudenje prostora za šotorjenje, izposoja klopi in miz za obroke Astronomsko društvo g. Damjan Polaris, g. Damjan Osrajnik Osrajnik delavnica – opazovanje nočnega neba Koroški pokrajinski Ga. Alenka muzej Slovenj Gradec, Verdinek muzej Radlje ob Dravi 02 62 12 549 ogled muzeja mineralov turistični Radlje organizacija bivanja, vodenje, priprava programa, delavnic, izdelava mozaikov, ogrlic iz naravnega materiala … krožek OŠ Mateja Jevšnik, Simona Svanjak, Branka Roškar ogled Dijakovega rudnika (v notranjost se ne da), pripovedovanje zgodb o nastanku rudnika … g. Zmago Žorž tajništvo šole predstavitev v muzeju mineralov 02 887 95 72 12 Kamenčkarije 3.2 Kje se odvijajo dejavnosti? Osrednji prostor dogajanja je vas Remšnik, deloma dvorišče POŠ Remšnik, deloma v vasi. Izvedli bomo tudi dva pohoda po okolici. Prvi dan bo pohod po geološki poti iz centra vasi do cerkve sv. Pankracija na avstrijski meji. Drugi dan pa se bomo sprehodili do Dijakovega rudnika. Na prostoročni skici, ki je dodana (priloga št. 4), je označeno, kje se bodo odvijale dejavnosti prvi dan. Pot po geološki poti je prikazana na sliki 6. Pot do Dijakovega rudnika je označena na sliki 7. Slika 6: Prostor, ki je namenjen postavitvi šotorov Slika 7: Karta geološke poti Dijakov rudnik Slika 8: Pot z Remšnika do Dijakovega rudnika z višinskim profilom poti 13 Kamenčkarije 3.3 Kaj se dogaja kje? V preglednici so zbrane dejavnosti, dogodki in vodilni ljudje, ki so zadolženi za izvajanje Kamenčkarij, poleg tega so navedene tudi dejavnosti, ki so namenjene gostom in kraj dogajanja. Zadolžitve udeleženih v programu so označene z rdečo barvo, dejavnosti gostov pa z zeleno barvo. Čas 8.00–10.00 10.00–10.30 10.30–11.00 Kdo je zadolžen za izvedbo 1. DAN priprava prostora za postavitev šotorov, postavljanje šotorov zbiranje na dvorišču šole na Remšniku in sprejem gostov Kaj se dogaja predstavitev programa, razporeditev v šotore 11.00–12.30 sprehod po Remšniku, ogled muzeja mineralov 12.00–12.30 priprava prostora za kosilo, postavitev miz in klopi na prostem, postavitev košev 12.30–13.30 kosilo 13.30–14.00 pospravljanje prostora, miz, klopi, košev za smeti 13.30–19.30 18.00–19.00 pohod po geološki poti (z nalogami, karto in kompasom v roki); Na pot dobijo malico (kos domačega kruha, jabolko in sok). priprava prostora za kosilo, postavitev miz in klopi, Priprava ognja na prostem – da si bodo udeleženci pripravili večerjo. 19.30–20.30 večerja 20.30–23.00 opazovanje nočnega neba 23.00–8.00 nočni počitek 7.00–8.00 2. DAN priprava prostora za zajtrk, klopi in mize 8.00–9.00 zajtrk 8.45–9.00 priprava prostora za delavnice Kje se dejavnost odvija člani tur. krožka (vsi učenci) člani tur. krožka (vsi učenci), gostje člani tur. krožka (Urška in Neža) člani tur. krožka (Nina, Tilen), g. Zmago Žorž, Pokrajinski muzej Slovenj Gradec muzej Radlje* člani tur. krožka (Aja, Alja, Neža, Urška, Aja, Nika, Eva, Živa) ga. Dragica, kuharica na šoli Remšnik člani tur. krožka (Aja, Nika, Eva, Živa) člani tur. krožka (Tilen, Nina, Urška, Neža) dvorišče šole Remšnik dvorišče šole Remšnik dvorišče in prostori šole Remšnik vas Remšnik, muzej mineralov dvorišče šole Remšnik dvorišče in prostori šole Remšnik dvorišče in prostori šole Remšnik geološka pot med središčem vasi in cerkvijo sv. Pankracija člani tur. krožka (Aja, Nika, Eva, Živa) dvorišče in prostori šole Remšnik ga. Dragica, POŠ Remšnik Astronomsko društvo Polaris (g. Damjan Osrajnik) dvorišče šole Remšnik dvorišče šole Remšnik dvorišče šole Remšnik člani tur. krožka (vsi učenci) ga. Dragica, POŠ Remšnik člani tur. krožka dvorišče šole Remšnik dvorišče šole Remšnik dvorišče in 14 Kamenčkarije (vsi učenci) člani tur. krožka (sedimentne kamnine – Neža, Nika; magmatske delavnice – izdelava mozaika in kamnine – Urška, 9.00–12.00 nakita iz kamenčkov, peka kamnin Živa; metamorfne kamnine – Tilen, Nina; mozaiki – Aja, Eva; nakit – Alja, Gloria) člani tur. krožka priprava prostora za kosilo, mize, (tisti, ki prej 11.45–12.00 klopi končajo z delavnico) ga. Dragica, POŠ 12.00–13.00 kosilo Remšnik člani tur. krožka 13.00–13.15 pospravljanje prostora (Neža, Tilen) člani tur. krožka 13.00–16.00 obisk Dijakovega rudnika (vsi učenci) člani tur. krožka 16.30 odhod domov (vsi učenci) *Ko bodo dogovori med Občino Radlje ob Dravi in Pokrajinskim muzejem v urejeni. prostori šole Remšnik dvorišče in prostori šole Remšnik dvorišče in prostori šole Remšnik dvorišče šole Remšnik dvorišče šole Remšnik Dijakov rudnik dvorišče šole Remšnik Slovenj Gradcu 15 Kamenčkarije 4 PROMOCIJA IN TRŽENJE 4.1 Promocija Turizem je tista pomembna gospodarska dejavnost, ki lahko izboljša gospodarski razvoj v nekem kraju in če gre za bolj odmaknjeni kraj, je to še bolj pomembno. Seveda pa neokrnjena narava, veliko kulturnih znamenitosti in dobro pripravljeni tržni produkti sami po sebi niso dovolj, če ni dobre promocije in s tem dobro izdelanega načrta trženja. Sam po sebi turizem v kraju ne bo zaživel. Naš turistični produkt je namenjen ciljni skupini mladih od 12. do 15. leta. Zato bo tudi način promoviranja prilagojen njim. Program je prilagodljiv, tako da se lahko v njem najdejo malo mlajši in tudi starejši udeleženci. Našo ponudbo bomo sprva promovirali na matični šoli, nato pa se bo promocija razširila še na sosednje šole. Program bomo predstavili tudi Zvezi prijateljev mladine. Program se bo najbolj aktivno promoviral pred časom počitnic, lahko pa postane tudi del šolskega programa, kot neke vrste projektni dan preživljanja prostega časa v naravi in hkrati spoznavanje naravne dediščine predvsem na temo kamnin. Promocijsko gradivo bomo delili učencem na naši šoli in kasneje tudi vsem osnovnim šolam in turističnim krožkom. NAČRT PROMOCIJE Kaj? Kje in komu? radijski oglas obvestilo šolskega radia na domači in na sosednjih šolah** Kdaj? redno mesečno (pogosteje pred posameznimi počitnicami) neomejeno, zmeraj osebna promocijska pisma* na sosednje osnovne šole ** plakat na domači in na sosednjih šolah** neomejeno, zmeraj reklamni letaki obvestilo šolskega radia na domači in na sosednjih šolah** neomejeno, zmeraj vabila preko facebooka turistična stojnica vsem »prijateljem« neomejeno, zmeraj širša javnost 10. april 2014 Kako? brezplačno Finančno bo oglaševanje podprla Občina Radlje ob Dravi. Finančno bo oglaševanje podprla Občina Radlje ob Dravi. Finančno bo oglaševanje podprla Občina Radlje ob Dravi. brezplačno Projekt bo finančno podprla OŠ Radlje. * Načrt pride v poštev, ko bomo program ponudili tudi sosednjim osnovnim šolam. ** OŠ Vuzenica, OŠ Muta, OŠ Ribnica na Pohorju, OŠ Brezno-Podvelka, namenjeno učiteljem geografije, naravoslovnih predmetov, mentorjem turističnih krožkov. Reklamni oglas so posneli učenci turističnega krožka. Kot glasbeno podlago so uporabili avtorsko pesem Jaz Jurč sem – netopir. Oglas traja 60 sekund in vsebuje osnovne 16 Kamenčkarije informacije o Kamenčkarijah: kaj je to, kje se bodo odvijale, kako dolgo bodo trajale in kdaj bodo ter na koga se lahko učenci obrnejo za več informacij. Reklamne letake (priloga št. 5), promocijska pisma in plakate so učenci izdelali ročno. Poslikali so jih s privlačnimi živimi barvami, saj se zavedamo, da je privlačnost reklamnega materiala zelo pomembna pri uspešnosti programa. Oblikovali smo tudi manjše kolaže iz fotografij (priloga št. 6), ki so nastale ob različnih delavnicah in jih bomo kot promocijo razpošiljali prijateljem na facebooku. Stroške oglaševanja bo krila Občina Radlje ob Dravi in deloma tudi OŠ Radlje, saj se s tem ohranja in veča zavest o naravni dediščini domače občine ter njena prepoznavnost. Kot spominek za mlade goste smo pripravili kamenčke sreče, pobarvanke, razglednice in nakit (priloga št. 6). Turistična stojnica bo predstavljala Kamenčkarije. Stroški oglaševanja bodo minimalni, nastali pa bodo pri tisku letakov, zloženk in plakatov, krila pa jih bo Občina Radlje. 4.2 Trženje Pri uspešnosti trženja določenega turističnega izdelka igra pomembno vlogo tudi povezovanje vseh ponudnikov turističnih dejavnosti v kraju in širše v regiji. V okviru našega projekta smo sodelovali z Občino Radlje ob Dravi in krajevno skupnostjo Remšnik. Poskušali smo se povezati s Pokrajinskim muzejem Slovenj Gradec, muzej Radlje, a so bili nekoliko zadržani, saj zaenkrat še sami urejajo zadeve s prevzemom muzejske zbirke. Sodelujoči Zadolžitev Osnova šola Radlje ob Dravi zagotavljanje brezplačnih prostorov za delavnice, uporabo sanitarij, vode, priprava obrokov Občina Radlje ob Dravi pomoč pri finančni izvedbi programa – šotori; pomoč pri promociji programa Astronomsko društvo Koroške opazovanje nočnega neba turistični krožek OŠ Radlje priprava turističnega produkta, organizacija in vodenje le-tega, priprava propagandnega gradiva, priprava spominkov, predstavitev turističnega produkta na turistični tržnici Pokrajinski muzej Slovenj Gradec – muzej vodenje po zbirki mineralov g. Zmaga Žorža Radlje in g. Zmago Žorž v muzeju mineralov Remšnik krajevna skupnost Remšnik pomoč pri promociji programa 17 Kamenčkarije Nekajkrat bo program potekal poskusno, da vidimo, ali smo pri načrtovanju napravili kakšne napake. Nato smo pripravljeni ponuditi naš tržni produkt Občini, Zvezi prijateljev mladine in Pokrajinskemu muzeju Slovenj Gradec, muzej Radlje, če bodo seveda pripravljeni sodelovati z nami. Pri urejanju našega turističnega produkta smo pregledno uredili finančni načrt in da lahko do izvedbe tega pride, smo vse vpletene v turistični produkt zbrali v preglednici. Informativna cena našega programa se bo oblikovala glede na trenutne stroške sodelujočih v programu. 1. 2. 3. 4. 5 6 7 8. 9. STORITEV zajtrk kosilo večerja voden ogled vasi obisk muzeja mineralov vodenje po geološki poti opazovanje nočnega neba delavnice ogled Dijakovega rudnika SKUPAJ CENA na osebo 2,5 € 6€x2 4,5 € 1€ 2€ 1€ 2€ 14 € 1€ 40 € 4.3 Zanimanje za projekt Za naš projekt je bilo izjemno zanimanje s strani župana Občine Radlje, g. Alana Bukovnika, in s strani predsednika krajevne skupnosti Remšnik, g. Borisa Gašperja. Na pomoč so nam priskočili s kritjem določenih stroškov, ki so in bodo nastali pri sami promociji projekta. Ker je promocija nove odprte geološke poti in muzeja mineralov nujna, smo bili presenečeni nad mlačnim odzivom Pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec, muzej Radlje, kjer smo dobili občutek, kot da z vključitvijo muzeja mineralov in geološke poti v naš tržni produkt posegamo na njihovo področje. Zanimivost bi bila tudi kolesarjenje po geološki poti, takrat bi se povezali z JZ ŠKTM Radlje, ki bi nam lahko priskrbeli izposojo koles. Tudi v Astronomskem društvu Polaris so bili veseli našega povabila k sodelovanju, na katerega so se z veseljem odzvali. Pri izvedbah delavnic smo se potrudili in jih izpeljali sami, saj so mladi mladim lahko najboljši učitelji. Glede na odgovore v anketah smo prepričani, da je program zanimiv in privlačen tudi za mlade, saj se le nekaj metrov nad Radljami začne za otroke iz doline povsem drugačen svet. 18 Kamenčkarije 5 FINANČNA ZGRADBA PROJEKTA V želji po realnem ovrednotenju celotnega programa smo naše delo razdelili na tri tabele, v katere smo zapisali vse aktivnosti, ki se tekom programa in zunaj njega izvajajo. a) Plačljive storitve AKTIVNOST PRIHODKI tisk anket potni stroški CENA ODHODKI CENA donacija Občine 2,4 € Radlje OŠ Radlje (120 kom) 0,02 €/kom sponzorska 44 € sredstva Občine Radlje OŠ Radlje (učiteljica z 0,22 €/km učenci) (200 km) 0,18 €/min7 telefon sponzorska 16,2 € sredstva Občine Radlje OŠ Radlje (90 minut) tisk promocijskega gradiva sponzorska 80 € sredstva občine Radlje tisk programskih listov 0,40 €/kom – obojestransko (200 kom – A4) tisk delovnih listov (geološka pot) sponzorska 4€ sredstva občine Radlje tisk listov – 0,02 € enostransko (200 kom – A4) najem prostorov in kuhinje v OŠ sponzorska 200 € sredstva Osnovne šole Radlje jedilnica, kuhinja, 100 €/dan sanitarije, voda, elektrika v POŠ Remšnik (2 dni) material za izdelavo mozaikov in nakita iz kamnov sponzorska 150 € sredstva Osnovne šole Radlje nastavki za prstane, mozaik 1 €/kom das masa, lepilo, barve, lesene plošče, prstan 2 €/kom (50 prstanov, 50 mozaikov) spominki – sponzorska 100 € kamenčki sreče sredstva Občine Radlje das masa, barve, lak 0,2 €/kamenček … (500 kom) tisk razglednic sponzorska 40 € – pobarvank sredstva Občine Radlje tisk na karton (200 0,2 €/kom kom – A6) živila za 7 sponzorska 6,5 € moka (5 kg) 1,30 €/kg Vir: http://www.telekom.si/ceniki/pdf/cenik_mobilne_storitve_narocniski_paketi.pdf, 3.1.1014. 19 Kamenčkarije delavnico peke kamnin sredstva Občine 5,07 € 1,64 € Radlje 2,4 € 5,65 € 3,86 € 12 € 1,4 € 1,9 € SKUPAJ 5,8 € 682,82 € - jajca (30 kom) mleko (2 l) cimet (3 kom) sladkor (5 kg) belo olje (2 litrov) jabolka (10 kg) pecilni prašek (10 kom) vanilijev sladkor (10 kom) vlečeno testo (2 kom) - 0,17 €/kom 0,82 €/l 0,80 €/kom (25g) 1,13 €/kg 1,74 €/l 1,20 €/kg 0,14 €/kom 0,19 €/kom 2,9 €/kom8 - b) Storitve opravljene s prostovoljnim delom AKTIVNOST NOSILEC URE izdelava razglednic, pobarvank člani turističnega krožka 5 ur izdelava reklamnih letakov, člani turističnega krožka plakatov, zloženk, delovnih listov, sestavljank 30 ur izdelava spominkov (kamenčkov člani turističnega krožka sreče) 20 ur šotore, člani turističnega krožka in 4 ure nabava živil in ostalega materiala člani turističnega krožka za delavnice 4 ure priprava prostora za njihova postavitev pospravljanje pospravljanje prostorov člani turističnega krožka 2 uri c) Cena storitev STORITEV zajtrk kosilo večerja ogled muzeja ogled vasi delavnice geološka pot opazovanje zvezd obisk rudnika 8 CENA na osebo 2,5 € 6€ 4,5 € 2€ 1€ 14 € 1€ 2€ 1€ Vir: http://trgovina.mercator.si/market, 10.1. 2014. 20 Kamenčkarije d) Zadolžitve po dejavnostih KAJ? KDO? zajtrk, kosilo, večerja kuharica na POŠ Remšnik pečenje kamnin in izdelava mozaikov, nakita Kaj? Kdo? sedimentne kamnine Neža, Nika magmatske kamnine Urška, Živa metamorfne kamnine Tilen, Nina mozaiki Aja, Eva nakit Alja, Gloria ogled vasi učenci tur. krožka: Tilen, Nina ogled muzeja mineralov Po razstavi nas vodi g. Zmago Žorž, za odprtje muzeja pokličemo go. Alenko Verdinek na tel. 02 62 12 549. geološka pot Učenci tur. krožka vodijo goste po poti do cerkve sv. Pankracija – tam jih opozorijo, da si poiščejo zaklad (kamenčke sreče). opazovanje nočnega neba g. Damjan Osrajnik, tel. št.:02 887 95 72 obisk Dijakovega rudnika Učenci tur. krožka vodijo goste po delu geološke poti do Dijakovega rudnika, kjer si pogledamo dele rova opuščenega rudnika. 6 TERMINSKI PLAN DELA Dejavnost načrt programa anketa intervjuji oglaševanje predstavitev izvedba programa Mesec oktober, november november december, januar celo leto, intenzivneje pred šolskimi počitnicami februar 2014 – na šoli v šolski avli, na turistični tržnici – 10. aprila 2014 v Velenju marec 2014, prvi vremensko ugoden konec tedna 21 Kamenčkarije 7 OPIS TURISTIČNEGA PRODUKTA Naš turistični produkt je namenjen mladim, starim med 12. in 15. letom, iz naše neposredne okolice. Kamenčkarije so dvodnevni program vodenih ogledov in delavnic, ki se prične v soboto ob 10.00 in konča v nedeljo ob 16.00. V tem času bodo naši gostje spoznali vas Remšnik, okolico z geološko potjo, pot do rudnika in spoznavali zgodbe ob tem, opazovali nočno nebo ter v delavnicah pripravili »jedilne kamnine«, izdelovali mozaike, se igrali ob geološki igri. V program so vključeni vsi obroki: zajtrk, kosilo (dva dni) in večerja. Prenočevanje je predvideno v šotorih, v primeru slabega ali hladnega vremena pa je prenočevanje predvideno v prostorih podružnične šole Remšnik. V šoli so gostom na razpolago tudi sanitarije in topla voda za umivanje. Za hrano poskrbi kuharica na šoli. Ciljna skupina: mladi od 12. do 15. leta Število: 20–25 oseb Program: 1. dan 1. Prihod na Remšnik pred POŠ Remšnik (10.00–10.30) V soboto dopoldan se skupina zbere na dogovorjeni lokaciji na Remšniku. V vabilo oziroma program smo dodali karto, kako priti na Remšnik in jasno označili, kje je zbirno mesto. Udeleženci se zberejo na dogovorjeni lokaciji do 10.30. 2. Predstavitev programa, razporeditev v šotore (10.30–11.00) Vodja programa predstavi Kamenčkarije – kje je prostor za prenočevanje, kje so sanitarije, kje se bodo razdelili obroki, kje bodo potekale dejavnosti, ki bodo sledile v tekočem dnevu. Povabi jih, da odložijo stvari in se namestijo v šotore. Dva učenca turističnega krožka goste povabita na sprehod po vasi. 3. Sprehod po Remšniku, ogled muzeja mineralov (11.00–12.30) Gostje spoznavajo vas na krajšem vodenem sprehodu, ki se začne pred podružnično šolo Remšnik. Po cesti se odpravimo do središča vasi in do cerkve sv. Jurija, čez osrednji del do krajevnega doma, kjer je muzej mineralov. Ogledali si bomo minerale in jih proučevali s prostim očesom, pod lupo ali z mikroskopom. Občudovali bomo zelo redke minerale tudi v svetovnem merilu. Slika 9: Opazovanje mineralov pod lupo 22 Kamenčkarije Prva ideja o mineraloški zbirki se je na Remšniku porodila že leta 1926, ko so učitelji na tukajšnji šoli sestavili mineraloško zbirko domačega kraja, ki je bila razstavljena v šoli. Minerale so poslali tudi v mineraloški inštitut na Univerzi v Ljubljani. Šlo je za malahit, kalenit, halkopirit, kose premoga, za grafit in nekaj kapnikov iz Herkove jame. Slika 10: Muzej mineralov Remšnik 4. Kosilo (12.30–13.30) Gostje bodo kosili govejo juho z rezanci, svinjsko pečenko, pražen krompir in zeleno solato. 5. Geološka pot Remšnik (13.30–19.30) Oprtali si bomo nahrbtnike in se odpravili do cerkve sv. Pankracija. Pravzaprav se bomo odpravili na lov za skritim zakladom, ki se nahaja na končni točki naše poti. Od centra vasi do cerkve sv. Pankracija bomo spoznavali različne kamnine. Za na pot dobijo udeleženci malico (kos rženega kruha, jabolko in jabolčni sok). Skupaj se bomo odpravili po poti in sproti reševali delovni list z nalogami, pohodniki bodo dobili tudi kompas in karto. 6. Večerja (19.30–20.30) Večerja bo na prostem. Na dvorišču nas bo že čakal ogenj, kjer si bodo gostje sami spekli pripravljeno hrano (hrenovke, krompir, jabolka …). 7. Opazovanje nočnega neba (20.30–23.00) Kot pripoveduje legenda o čudežnem kamnu, bo mogoče danes tisti večer, ko bo kamen ponovno zažarel in bo nebo nad Remšnikom ponovno zasijalo v lepi svetlobi. To bomo preverili s člani Astronomskega društva. Popeljali nas bodo v čarobni svet vesolja. V primeru slabega vremena (dež, oblačno nebo) bo v avli šole pripravljeno pripovedovanje bajk in zgodbic, ki so jih nekoč ob večerih pripovedovali otrokom. Prostor bo opremljen z nekaj svečami, učenci turističnega krožka pa bodo čimbolj doživeto pripovedovali zgodbe (priloga št. 9). Zgodbe bodo udeleženci po lastni želji naslikali na platno. 7. Nočni počitek (23.00–8.00) 8. Zajtrk (8.00–9.00) Zajtrk je načrtovan med 8. in 9. uro. Gostje bodo imeli na izbiro predvsem lokalno hrano z Remšnika: koruzni žganci, rženi kruh, slivova marmelada, maslo, bela kava, čaj, jabolčni sok. Zajtrkovali bodo na v naprej pripravljenem prostoru pred šolo. V primeru nižjih temperatur bo zajtrk pripravljen v jedilnici šole. 23 Kamenčkarije 9. Delavnice (9.00–12.00) Gostje se bodo razdelili v manjše skupine po tri ali dva. Poljubno si bodo izbrali delavnico. Vsaka skupina bo dobila navodila za delo. Delavnica z mozaiki in izdelava nakita bo potekala na dvorišču pred šolo, delavnice peke kamnin pa v kuhinji šole. Za vsako skupino so zadolženi učenci turističnega krožka, ki bodo nadzorovali potek delavnic in pomagali pri izvedbi. Na razpolago bodo imeli 3 ure. Pecivo, ki se bo pripravilo, bomo poskusili pri kosilu. a) izdelava nakita, mozaika iz kamenčkov, kamenčkov sreče Udeleženci si za spomin izdelajo mozaik po poljubnem motivu. Prav tako si izdelajo prstan ali broško. Slika 11: Kamenčki sreče Slika 12: Ogrlici b) peka kamnin Udeleženci delavnice si pripravijo vse potrebno za peko peciva. Delajo po navodilih. • magmatske kamnine: remšniška žilnina Slika 13: Remšniška žilnina 24 Kamenčkarije • metamorfna kamnina: šentjurski marmor • sedimentna kamnina: jabolčni peščenjak Slika 14: Šentjurski marmor Slika 15: Jabolčni peščenjak 10. Kosilo (12.00–13.00) Kosilo se pripravi v kotlu na dvorišču šole. Pripravili bomo enolončnico in kruh, za sladico pa bomo pojedli kamnine, ki jih bomo spekli med delavnico. 11. Obisk Dijakovega rudnika Po kosilu se odpravimo na do 30 minut oddaljeno kmetijo Dijak. Do kmetije pridemo tako, da gremo iz vasi proti lovski koči in naprej mimo Ferjančevega vrha, kjer se skriva zlata kepa. Od novembra do marca je rudnik zaprt, ker v njem domujejo netopirji, ki so zaščiteni. 14. Odhod domov Ko gostje čakajo na prihod staršev, se udeleženci zabavajo ob geološki igrici, kjer se spomnijo, kaj vse so doživeli na Kamenčkarijah. Gostje za spomin s sabo odnesejo tudi pobarvanke, sestavljanke, razglednice, igro spomin, netopirčke. Slika 16: Geološka igrica V primeru dežja se izvajanje programa prestavi na naslednji sončni konec tedna. Kot možnosti dopolnitve programa so še dodatne tematske delavnice na temo kamnin in mineralov. Delavnice so lahko tudi medpredmetne (geografija, kemija, biologija) in se lahko izvedejo v okviru šolskega programa. Časovna shema programa 1 2 prihod na Remšnik pred POŠ Remšnik predstavitev programa, razporeditev v šotore 10.00–10.30 10.30–11.00 25 Kamenčkarije 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 sprehod po Remšniku, ogled muzeja mineralov kosilo pohod po geološki poti večerja opazovanje nočnega neba nočni počitek zajtrk delavnica – izdelava mozaika iz kamenčkov kosilo obisk Dijakovega rudnika odhod domov 11.00–12.30 12.30–13.30 13.30–19.30 19.30–20.30 20.30–23.00 23.00–8.00 8.30–9.00 9.00–12.00 12.00–13.00 13.00–16.00 16.30 8 NAŠE UGOTOVITVE Ugotovili smo, da je prav zabavno preživljati čas v naravi in seveda smo se zabavali tudi mi, ko smo raziskovali naravo. Naš turistični produkt je zanimiv, saj smo ga pripravili po naših interesih in po zanimanju naših vrstnikov. Vidimo, da jim manjka gibanja v naravi in da lahko na zabaven način doživijo naravo. Mi sami smo se kot turistični delavci naučili, da je potrebno, preden se odločiš pripraviti določen turistični produkt, navezati stike z vsemi zunanjimi izvajalci in da je za izvedbo turističnega produkta zelo pomembno, v kakšnih odnosih so posamezni izvajalci med sabo. Če je v njihovem interesu, da bodo delali za dobro gosta in v dobro razvoja kraja, težav ni. Če pa izvajalci nimajo cilja in se med sabo čutijo kot konkurenca, potem je delo v turistični dejavnosti dosti težje. 26 Kamenčkarije 9 ZAKLJUČEK Ponosni smo, da smo prvi v naši občini, ki smo pripravili zelo bogat in zanimiv turistični produkt za Remšnik, konkretneje za geološko pot in muzej mineralov, ki sta bila odprta šele pred kratkim. Z našim delom smo naredili več stvari: naučili smo se, kako pripraviti turistični produkt; pripravili smo zanimiv turistični produkt za mlade; promovirali vas Remšnik v naši širši okolici; navezali stike z organizacijami, ki se v naši okolici ukvarjajo s turizmom. Delo pri projektni nalogi je poteklo vestno in organizirano, z veseljem in veliko domišljije. Sedaj, ko smo spoznali, kakšno naravno bogastvo se skriva v naši neposredni okolici, smo še bolj ponosni na naš kraj. Med samim raziskovanjem se je v naših glavah porodila ideja o pesmici. Nastal je naš Jurč! JAZ JURČ SEM – NETOPIR (Besedilo in glasba: člani TK OŠ Radlje) Jaz Jurč sem – netopir, podnevi hočem mir, ponoči pa bedim, po rudniku letim. Naš Remšnik moj je dom, Svet´Jurij naš patron. To bil je lep možak, je odtisnil svoj korak. Azurit in malahit – to moje so igrače, po rudniku Dajakovem si pretegujem krače. Jaz Jurč sem – netopir, podnevi hočem mir, ponoči pa bedim, po rudniku letim. 27 Kamenčkarije 28 Kamenčkarije VIRI IN LITERATURA • Račnik, Marjan, 2003: Znano in neznano o Remšniku. Remšnik: samozaložba. • http://www.pms-lj.si/si/o-naravi/minerali-in-kamnine/rudnik-remsnik, 12. 12. 2013. • http://trgovina.mercator.si/market/osnovna-zivila-shramba-31464, 10. 1. 2014. • http://www.telekom.si/ceniki/pdf/cenik_mobilne_storitve_narocniski_paketi.pdf, 3. 1. 2014. • http://www.oberhaag.com/index.php?id=6, 13. 1. 2014. • Ustni vir: Alan Bukovnik, župan občine Radlje. • Ustni vir: Tadeja Verdinek, PKM Slovenj Gradec, muzej Radlje. • Ustni vir: Boris Breznik, predsednik krajevne skupnosti Remšnik. • Ustni vir: Zmago Žorž, mineralolog. • Avtorji fotografij in kart so člani turističnega krožka; razen tam, kjer je avtor posebej naveden. 29 PRILOGE PRILOGA ŠT. 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ANKETA Pozdravljen/a! Pred tabo je anketa, ki smo jo učenci oblikovali v sklopu projekta »Turizmu pomaga lastna glava«. Pozorno preberi vprašanja in odgovori nanje. S svojimi odgovori boš pomagal/a pri izdelavi naše projektne naloge! Že vnaprej hvala za tvoj prispevek. učenci turističnega krožka in IP turistična vzgoja, OŠ Radlje ob Dravi Obkroži ustrezne odgovore ali napiši odgovore na črto. 1. Starost: 2. Spol: a) do 12 let b) 13 let c) 14 let ali več a) moški b) ženski 3. Kraj bivanja: Zg. Vižinga Remšnik Sp. Vižinga Sv. Anton Radlje ob Dravi Sv. Trije kralji Vuhred 4. Kje leži Remšnik? Dobrava a) na Pohorju drugo: ________________ b) na Kozjaku c) v Dravski dolini 5. S katerimi dejavnostmi se preživljajo prebivalci Remšnika? a) industrija in obrt b) kmetijstvo in gozdarstvo 6. Si že obiskal/a Remšnik? a) da c) poljedelstvo in sadjarstvo b) ne 6a. Če si obkrožil/a da, kakšne narave je bil tvoj obisk: a) obisk sorodnikov b) gibanje v naravi, sprehod, pohod c) ogled katere od naravnih ali kulturnih znamenitosti 7. Poznaš kakšno naravno ali kulturno znamenitost Remšnika? a) da b) ne 7a. Če si obkrožil/a da, navedi katero : ____________________________________ 8. Si že slišal/a za geološko pot na Remšniku? a) da b) ne 9. Na kaj se po tvojem mnenju navezuje geološka pot? 1 Kamenčkarije a) na minerale in kamnine 10. Ali si že taboril/a? a) da b) na biotsko raznolikost b) ne 10a. Dopiši, kje in kdaj, če si obkrožil/a da. ____________________________________________ 11. Ali bi te zanimalo taborjenje? a) da b) ne 11a. Če si obkrožil/a da, koliko dni bi taboril/a? več a) en dan b) dva dni c) tri dni ali 12. Katere dejavnosti v naravi so ti najbolj všeč? Izberi tri in jih točkuj od 1 do 3 (najvišja ocena). nabiranje zelišč skriti zaklad sprehod po gozdu, raziskovanje gozda športne igre v naravi pohod nordijska hoja meditacija v naravi nabiranje kamninskih vzorcev opazovanje nočnega neba 13. Katere jedi bi si pripravil/a ob tabornem ognju? ___________________________________________________________________ 2 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 2: ANALIZA ANKETNIH VPRAŠALNIKOV Anketo smo izvedli novembra 2013 med učenci 7., 8. in 9. razredov OŠ Radlje ob Dravi. Zanimalo nas je predvsem, če in koliko poznajo Remšnik ter kako bi preživljali prosti čas v naravi. Anketirali smo 116 učencev. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo tortnih diagramov. 1. STAROST 36 % do 12 let 26 % 13 let 14 let ali več 38 % 1. V anketi je sodelovalo 116 učencev, ki obiskujejo 7., 8. in 9. razrede. 30 učencev (26 %) je dopolnilo 12 let, 44 učencev (38 %) ima 13 let, 42 učencev (36 %) pa šteje 14 let ali več. Predvidevali smo, da bodo med učenci posameznih razredov precejšnje razlike v poznavanju domače pokrajine in naše domneve so se v anketi tudi potrdile. 2. SPOL 48 % 52 % moški ženski 2. Od 116 anketiranih oseb je bilo 56 (48 %) moških in 60 (52 %) žensk. 3 Kamenčkarije ostalo 3 % Vas Št. Janž 3 % 5% 3. KRAJ BIVANJA Zg. Vižinga 6% Sveti Trije Kralji 2% Remšnik 1% Vuhred 13 % Sp. Vižinga 6% Radlje ob Dravi 53 % Dobrava 5% Sv. Anton 3% 3. Anketirani učenci prihajajo iz 11 različnih krajev iz območja Občine Radlje. 2 učenca prihajata iz sosednje Občine Vuzenica. Od učencev smo pričakovali, da glede na to, da prihajajo iz bližnjih krajev, poznajo Remšnik. 4. KJE LEŽI REMŠNIK? 4% 4% 10 % na Pohorju na Kozjaku v Dravski dolini 82 % ni odgovora 4. Remšnik je razložen zaselek v severnem delu Občine Radlje ob Dravi. Leži na prisojni strani obmejnega hribovja Kozjak. Kljub relativni bližini Remšnika ostalim krajem Občine Radlje kar nekaj, predvsem mlajših učencev, kraja ne zna uvrstiti k pravilni reliefni enoti. Kar 95 anketirancev (82 %) je Remšnik pravilno umestilo na Kozjak, napačno ga je na Pohorje postavilo 12 učencev (10 %), v Dravsko dolino pa 4 (4 %). 4 učenci (4 %) na vprašanje niso odgovorili. 4 Kamenčkarije 5. S KATERIMI DEJAVNOSTMI SE PREŽIVLJAJO PREBIVALCI REMŠNIKA? 3% 2% industrija in obrt 9% kmetijstvo in gozdarstvo poljedeljstvo in sadjarstvo 86 % ni odgovora 5. Remšnik leži na hribovitem in strmem kozjaškem hribovju. Zaradi nekoliko višje lege je podnebje manj ugodno za kmetijstvo, čeprav kraj zaradi prisojne lege prejme veliko sončnih žarkov. V preteklosti so ljudje izkrčili veliko gozdnih površin in na njih uredili travnike, pašnike in polja. V zadnjih desetletjih smo zaradi težkih naravnih pogojev priča opuščanju kmetij in zmanjševanju deleža njiv in travnikov, po drugi strani pa razraščanju gozdov. 100 anketirancev (86 %) je pravilno ugotovilo, da na Remšniku prevladujeta kmetijstvo in gozdarstvo. V mlajši starostni skupini 3 učenci (3 %) menijo, da se na Remšniku ukvarjajo s poljedelstvom in sadjarstvom, 2 % pa postavljata na prvo mesto industrijo in obrt. 10 učencev (9 %) na to vprašanje ni odgovorilo (ni znalo odgovoriti). 6. SI ŽE OBISKAL REMŠNIK? 31 % da 69 % ne 6. Število prebivalcev na Remšniku po 2. svetovni vojni upada. Kraj je danes sedež krajevne skupnosti in ima svojo župnijo. Nekdanji Remšničani živijo v dolinskih naseljih Dravske doline, mnogi imajo sorodnike na Remšniku ali pa se vračajo na obisk v nekdanji domači kraj. Izmed anketiranih učencev jih je Remšnik že obiskalo 80 (69 %). Precejšnje je število tistih, ki kraja še nikoli niso obiskali (31 %). 5 Kamenčkarije 6.a KAKŠNE NARAVE JE BIL TVOJ OBISK? 4% 1% obisk sorodnikov 46 % 49 % gibanje v naravi, sprehod, pohod ogled katere od naravnih ali kulturnih znamenitosti drugo 6. a Izmed učencev, ki so Remšnik že obiskali, jih je 44 (49 %) kraj obiskalo zaradi rekreacije (sprehod, pohod), 41 (46 %) zaradi obiska sorodnikov ali prijateljev, 4 pa so si ogledali naravne ali kulturne znamenitosti. V 2 primerih so kraj obiskali zaradi več navedenih razlogov, 1 % učencev pa zaradi drugih oziroma nenavedenih razlogov. 7. POZNAŠ KAKŠNO NARAVNO ALI KULTURNO ZNAMENITOST REMŠNIKA? 9% da ne 91 % 7. Glede na znanje o Remšniku, ki so ga do tega vprašanja v anketi pokazali anketiranci, nas ne preseneti, da pozna katero od naravnih ali kulturnih znamenitosti tega kraja le 10 učencev (9 %), večina pa ne pozna nobene. 6 Kamenčkarije 7. a KATERO ZNAMENITOST POZNAŠ? muzej minerali 10 % 10 % 10 % 10 % 10 % 10 % 40 % kraška tla Jurijeva stopinja cerkev Herkove jame stare kmetije 7. a Izmed 10 učencev, ki so navedli, da poznajo katero izmed znamenitosti, jih je največ, kar 4 učenci (40 %), navedlo župnijsko cerkev sv. Jurija. Župnija na Remšniku je ena najstarejših v širšem prostoru. 6 učencev pa je imenovalo različne druge naravne ali zgodovinske znamenitosti. 2 sta omenila znamenitosti, ki se navezujeta na našo nalogo, muzej in minerale. Jurijeva stopinja je povezana s staro remšniško legendo in farno cerkvijo. Herkove jame so prazgodovinsko najdišče in so bile najverjetneje začasno zatočišče neandertalcev. Pisana paleta navedenih znamenitosti priča o tem, da je Remšnik bogat z naravno in kulturno dediščino. 8. SI ŽE SLIŠAL ZA GEOLOŠKO POT NA REMŠNIKU? 15 % da ne 85 % 8. Uradno je bila geološka pot odprta šele septembra 2013. Sama turistična dejavnost v zvezi s tem projektom do sedaj še ni zaživela. Tako nas ne preseneča dejstvo, da je za geološko pot slišalo le 17 anketirancev (15 %). 7 Kamenčkarije 9. NA KAJ SE PO TVOJEM MNENJU NAVEZUJE GEOLOŠKA POT? 18 % na minerale in kamnine 40 % na biotsko raznolikost ni odgovora 42 % 9. Glede odgovorov na to vprašanje lahko sklepamo, da učenci ne poznajo pojma geologija in tudi ne dejstva, da ima Remšnik zelo zanimivo in bogato kamninsko in mineralno zgradbo. Le 46 anketirancev (40 %) je pravilno odgovorilo, da se geološka pot navezuje na minerale in kamnine. Največ, kar 49 (42 %), jih meni, da se pot povezuje z biotsko raznolikostjo. Učenci ne poznajo pojma biotska raznolikost, saj Remšnik ne izstopa po biotski pestrosti. 18 % anketirancev na vprašanje ni odgovorilo. 10. ALI SI ŽE TABORIL? 36 % 64 % da ne 10. Taborniki so v Radljah začeli ponovno aktivno delovati šele sredi leta 2013, pred tem pa približno štirideset let taborništvo ni bilo živo. Izkušnjo s taborjenjem ima le 42 anketirancev (36 %). 8 Kamenčkarije 10. a KJE SI TABORIL? Pohorje 12 % 19 % likovni tabor na Dobravi Radlje z okolico 19 % 16 % 12 % slovenski alpski svet morje 22 % ostalo 10. a Izmed 42 anketirancev, ki imajo izkušnje s taborjenjem, jih je 7 (22 %) taborilo v Radljah z okolico, 5 (16 %) se jih je udeležilo likovnega tabora med poletnimi počitnicami, 6 učencev (19 %) je taborilo nekje na Pohorju ali na morju, v naših Alpah 4 (13 %). Večina jih je taborila enkrat in med poletnimi počitnicami. 11. ALI BI TE ZANIMALO TABORJENJE? 28 % da ne 72 % 11. Da je taborjenje za mlade prijetna izkušnja priča dejstvo, da so se v anketi vsi, ki so že taborili, ponovno opredelili za taborjenje. Veliko tistih, ki te izkušnje nima, bi se tudi odločilo zanjo. Kar 84 anketirancev (72 %) zanima taborjenje. 9 Kamenčkarije 11. a KOLIKO DNI BI TABORIL? 9% 1 dan 2 dni 31 % 60 % 3 dni ali več 11. a En dan bi taborilo le 8 anketirancev (10 %), dva dni 26 (30 %), kar tri dni in več pa bi na taborjenju preživelo 50 anketirancev (60%). V zadnji skupini so predvsem tisti učenci, ki imajo s taborjenjem že kakšno izkušnjo, v prvih dveh pa so učenci, ki se s taborjenjem še 12. KATERE DEJAVNOSTI V NARAVI SO TI NAJBOLJ VŠEČ? nabiranje zelišč skriti zaklad 6% sprehod po gozdu 20 % 17 % športne igre v naravi pohod 3% nordijska hoja 7% 14 % meditacija v naravi 0% nabiranje kamninskih vzorcev opazovanje nočnega neba 9% 24 % niso srečali. 12. Za mlade danes ugotavljamo, da se ne znajo več igrati kot so se v preteklosti njihovi starši. Zelo malo se gibajo, malo časa preživijo na svežem zraku, vedno manj se družijo z vrstniki. Njihovi najboljši prijatelji so raznovrstni osebni računalniki, prenosni telefoni in podobne igračke. Da bi mladino zvabili v naravo, h gibanju in druženju na svežem zraku, smo jim predlagali kar nekaj dejavnosti. Izmed naštetih je vsak anketiranec izbral po tri dejavnosti in jih točkoval od 1 (najnižja ocena) do 3 (najvišja ocena). Pri analizi tega vprašanja smo sešteli točke pri vsaki dejavnosti. Največ točk so prejele športne igre v naravi (169), sledijo opazovanje nočnega neba (140), iskanje skritega zaklada (117), sprehod po gozdu, raziskovanje gozda (93), pohod (62), meditacija v naravi (46), nabiranje zelišč (38), nabiranje kamninskih vzorcev (23) in nordijska hoja (3). Glede prvouvrščenih dejavnosti lahko ugotovimo, da se mladi radi družijo. 10 Kamenčkarije 13. KATERE JEDI BI SI PRIPRAVIL OB TABORNEM OGNJU? sendvič 3% pečen kostanj 4% opečen kruh 1% drugo 7% pečen krompir 4% meso, klobase 30 % ne vem 4% pečena jabolka 8% pečena koruza 16 % penice 23 % 13. Odgovori na to vprašanje pričajo o tem, da pri nas taborniška tradicija še ni oživela. Anketiranci so namreč med jedmi za pripravo ob tabornem ognju navedli čaj, čokolado, sendvič, kar nekaj – 6 učencev (4 %) – pa ne ve, katere jedi bi si ob tabornem ognju pripravili. Največ, kar 45 anketirancev (30 %), bi si pripravilo razne mesne jedi, 35 (23 %) bi si speklo ameriško specialiteto penice (Marshmallows), 24 (16 %) koruzo, 12 (8 %) jabolka, 6 (4 %) krompir in 5 (3 %) kostanj. 11 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 3: INTERVJUJI 1. Intervju z g. Alanom Bukovnikom, županom Občine Radlje, 13.12.2013 V okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava tudi letos sodelujemo učenci turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi. Tokratna tema razpisa je »Na zabavo v naravo«. Izbrali smo promocijo geološke poti na Remšniku in tamkajšnjega muzeja mineralov. Zanima nas, kakšni so načrti Občine Radlje glede turističnega razvoja celotne občine? Občina Radlje je sonaravno in trajnostno razvojno naravnana. Razvoj turizma je umeščen v daljše časovno obdobje. Če vzamemo kot prispodobo šport, je to maraton in ne sprint. Občina Radlje je na začetku tega dolgega teka. Kakšne načrte ima Občina Radlje glede razvoja turizma na Remšniku? Koncept razvoja temelji na naravnih danostih (Natura 2000) in na tem temelječi proizvodnji hrane. Gre za samooskrbo in ponudbo naravno pridelane hrane turistu. Remšnik je geološko izjemno bogato nahajališče. Kaj pričakujete od projekta Pot mineralov na Remšniku? Remšnik je eden od krajev, ki segajo v sam svetovni vrh po gostoti različnih mineralov na kvadratni meter. V tem smislu gre tudi za nekatere izjemno redke minerale v svetovnem merilu. In to želimo predstaviti tako strokovnjakom, učencem, dijakom, študentom geoloških ved kot tudi širši populaciji. Remšnik je slabo poznan celo v občini Radlje ( – to smo ugotovili v anketi, ki smo jo izvedli med učenci naše šole). Kaj boste/bomo glede tega ukrenili? Kar se tiče učencev, predlagam, da Remšnik in njegove posebnosti predstavijo učenci POŠ Remšnik na matični šoli. V širšem smislu pa predlagam predstavitev kraja Remšnik v Radljah, npr.: aktiv kmečkih žena z domačimi dobrotami na tržnici v Radljah. Naš krožek je pripravil turistični program za geološko pot na Remšniku. Ali bi ga vključili v svojo ponudbo? Vsekakor! Izdelujemo zloženko o GEOLOŠKI POTI. Ali bi jo vključili v svojo ponudbo? Vsekakor! Pri tem pa bomo k sodelovanju vključili tudi muzej Radlje. V našem turističnem programu je za udeležence predvideno šotorjenje. Ali bi bila Občina Radlje pripravljena kupiti nekaj (6) šotorov, ki bi jih uporabljali za izvajanje tega programa? Občina že ima kupljene šotore, ki so vam v primeru potreb na voljo. Skrbnik šotorov je DPM Radlje. Nekaj šotorov, ki vam bodo prav tako na razpolago, bodo imeli tudi taborniki. Zahvaljujemo se vam za vaš čas in dosedanjo podporo. Na koncu bi vas povabili na našo stojnico, ki bo v enem od MC. (Pogovarjali sta se Urška Jevšnik in Aja Onuk.) 12 Kamenčkarije 2. Intervju z go. Alenko Verdinek, KPM – muzej Radlje, 10. 1. 2014 V okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava tudi letos sodelujemo učenci turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi. Tokratna tema razpisa je »Na zabavo v naravo«. Izbrali smo promocijo geološke poti na Remšniku in tamkajšnjega muzeja mineralov. Kakšno je uradno ime muzeja na Remšniku in geološke poti? Ime muzeja je muzej mineralov Remšnik. Uradno ime geološke poti je geološka tematska pot – odsek Remšnik. Prosimo za nekaj informacij za našo zloženko: Ime kontaktne osebe: Kontaktna telefonska številka: Koroški pokrajinski muzej – muzej Radlje ob Dravi, ga. Alenka Verdinek 02/ 62 12 549 Vstopnina za ogled: odrasli: 2,50 € mladina: 1,70 € invalidi in upokojenci: 2 € Od kdaj je možen ogled? od 1. 1. 2014 Kakšen bo delovni čas, možnost ogleda (kateri dnevi in ure)? trenutno je ogled možen po predhodnem dogovoru Kakšen je program ogleda? Kaj si je možno ogledati? Koliko časa traja program? Ogled muzeja mineralov Remšnik traja predvidoma eno šolsko uro. Možen je pohod po geološki tematski poti, ki je dolga okoli 8 kilometrov in ob kateri je postavljenih pet monolitov. V prihodnosti predvidevamo tudi odprtje rudnika za oglede. Naš turistični krožek je pripravil program za turistični produkt GEOLOŠKA POT in MUZEJ. Ali bi ga vključili v vašo ponudbo? Načeloma da. Izdelujemo zloženko za geološko pot. Ali bi jo uporabili? Načeloma da. Hvala za vašo prijaznost. Vabimo vas na našo stojnico v enem izmed MC, kjer bomo predstavili naš program. Pogovarjali sta se Laura Grubelnik in Neža Ternik. 13 Kamenčkarije 3. Intervju z g. Borisom Gašperjem, predsednikom krajevne skupnosti Remšnik, 12.1 2014 Ali je Remšnik turistični kraj? Ja, zelo se trudimo, da bi Remšnik postal turistični kraj. Sicer imamo zelo malo turistične kapacitete, lahko pa pokažemo pot v neokrnjeno naravo in obsežno zbirko kamnin. Poleg naravnih znamenitosti dajejo posebnost našemu kraju tudi delovni ljudje in gostom lahko ponudimo prave kmečke dobrote. Kaj je tako posebnega na Remšniku, da bi očaralo obiskovalce? Rekel bi, da že sama pokrajina marsikoga očara, ko prvič pride na Remšnik. Ta pogled v dolino oziroma na bližnje Pohorje in tudi na Savinjske Alpe naredi močan vtis na turiste, ki pridejo in že to je kar precej. Kakšne goste želite privabiti na Remšnik? Mlade, starejše, družine … Nismo si zadali nekega cilja oziroma neke starostne skupine, ki bi bila primerna za ta turističen program oziroma za to okolje tukaj. Vsak turist je dobrodošel. Vidim pa, da so tisti, ki prihajajo, starejši, nekje srednje generacije, tudi manjši otroci so zraven. Ali lahko potencialni gostje na Remšniku tudi prespijo? Če da, kje? Žal smo tukaj zelo šibki. Nimamo pravzaprav nobene posteljne kapacitete. Imamo sicer nekaj zasebnikov, ki se trudijo, ampak niso še tako daleč, da bi lahko nudili prenočišče tukajšnjim turistom. S čigavo pomočjo oziroma na kakšen način bi najbolje promovirali naravno dediščino na Remšniku? S pomočjo Koroškega pokrajinskega muzeja, ki odpira tudi zbirko in na načine, ki sem jih v prejšnjih odgovorih že zajel. Kot predmet promocije služijo tudi minerali, ki so zelo bogati v tukajšnjem okolju, imamo pa tudi rudnik, ki je v takšnem stanju, da ni primeren za vsakega turista – je zapuščen in zato je lahko spuščanje vanj zelo nevarno. Vendar pa mislim, da bi lahko bil rudnik še ena zanimivost, ko se bo primerno uredil. Ali pripravljate kakšen program, ki ga boste ponudili na turistično tržišče? Na Remšniku nimamo turističnega društva ali koga, ki bi širil turizem oziroma turistično ponudbo. Poskušamo pa spodbujati zasebnike in domačine, da bi se začeli s tem ukvarjati. Kar nekaj je takih, ki imajo kaj za ponuditi, pa se še niso odločili za to. Mladi iz turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi in POŠ Remšnik pripravljamo zanimiv dvodnevni program taborjenja in spoznavanja naravne in kulturne dediščine Remšnika in okolice. Kako ste nam pripravljeni pomagati oziroma kje lahko računamo na vašo pomoč? V naši krajevni skupnosti so po mojem mnenju ljudje, ki so zainteresirani in pripravljeni pomagati na tem 14 Slika 17: Pogovor z g. Gašperjem Kamenčkarije področju. Pripravljeni smo pomagati pri izvedbi te turistične ponudbe. Poskusili se bomo odzvati na vaše pobude in zagotovo vam bomo v pomoč. Pogovarjala sta se Tilen Račnik in Nina Pušnik. 4. Intervju z g. Zmagom Žoržem, raziskovalcem in zbirateljem mineralov, 14.1 2014 Kakšne vrste mineralov najdemo na Remšniku? Na Remšniku najdemo 65 vrst mineralov. Delimo jih na samorodne prvine, sulfate, karbonate, sulfide in silikate. Katere rude so kopali na Remšniku? Kopali so svinčevo, srebrnonosno, cinkovo in bakrovo rudo. Ali je možen ogled Dijakovega rudnika? Možen je po predhodni najavi v muzeju od aprila do oktobra. Pozimi ogled ni možen, ker v rudniku prezimujejo netopirji. Ali ste pripravljeni sodelovati v naših delavnicah? Če želite, vam lahko priskrbim razne slike mineralov in še kakšne zanimivosti. Slika 18: Pogovor z g. Žoržem 15 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 4 : SKICA NAČRTA TABORA IN LOKACIJE POMEMBNEJŠIH OBJEKTOV ŠOTORI CERKEV SV. JURIJA RADLJE MUZEJ MINERALOV 16 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 5 : VABILO NA KAMENČKARIJE 17 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 6: PROMOCIJSKI MATERIAL IN SPOMINKI 1. Predstavitvena zloženka geološke poti in muzeja mineralov Remšnik 18 Kamenčkarije 2. Karta Kamenčkarij 3. Zloženka Netopir Jurč in Remšnik nam na kratko predstavi osnovno naravno dediščino Remšnika. 19 Kamenčkarije 4. Razglednica, ki se bo pošiljala kot vabilo preko facebooka 5. Na razglednici, ki jo dobi vsak udeleženec Kamenčkarij, je motiv Jurča. Vsakdo lahko netopirčka pobarva po svoje, nato pa razglednico pošlje domov. Udeleženci bodo prejeli tudi sestavljanko ali pobarvanko z različnimi motivi. Člani turističnega krožka smo za mlajše udeležence tabora pripravili tudi naslednje igre: karte ČRNI JURČ, spomin in sestavljanko. Motivi za igre so; netopir Jurč, pajki, duhci, bergmandeljc, vhod v rudnik … Pobarvanko smo speli s spiralno vezavo; karte, spomin in sestavljanko smo plastificirali. Vsak udeleženec jih odnese domov kot darilo. 20 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 7: DELAVNICE MOZAIKOV, NAKITA IN KAMNOV SREČE 1. Izdelava mozaikov Mozaiki so slike, izdelane iz barvnih kamnitih ali steklenih ploščic različnih oblik, ki jih prilepimo na površino. Mozaike so izdelovali že 3000 let pr. n. št. na Bližnjem vzhodu, nato so jih prevzeli Grki in Rimljani za okrasitev tal. Bizantinci so jih uporabljali za stenske slike v notranjosti cerkva in drugih stavb ter za ikone. Izdelava mozaika ni zahtevna. Kamne, koščke keramike ali steklo lepimo na površino ali vstavljamo v malto. Če je površina lesena, je najbolje, da uporabimo lepilo za les; če je kamnita ali betonska, je bolje uporabiti lepilo za ploščice. Za podlago smo uporabili leseno ploščo (ne sme biti pretanka, ker se zvije), na katero smo narisali vzorec. Na vzorec smo lepili kamenčke različnih oblik in barv. Nekateri mladi izdelovalci so uporabili tudi koščke keramičnih ploščic ali koščke stekla. Če za izdelavo mozaika uporabljamo kamne, ne moremo zafugirati praznih prostorov, ker kamni niso gladki in jih ne moremo očistiti. Najbolje je, da jih lepimo tesno skupaj. Bolj spretni izdelovalci bi lahko za prazne prostore uporabili lepilo za les in drobni pesek. Poleg kamnov bi lahko uporabljali tudi školjke in hišice polžev. 21 Kamenčkarije 2. Izdelava nakita Nakit je skupno ime za predmete iz kristalov, plemenitih kovin ali drugih materialov, ki so namenjeni okraševanju telesa. Poleg kamnov se v te namene uporabljajo tudi predmeti rastlinskega in živalskega izvora ter neplemenite kovine. Oblikovno je nakit odvisen od časa, v katerem je nastal in veščine izdelovalcev. Odločili smo se, da bomo izdelovali predvsem prstane ali obeske, seveda pa se v delavnicah lahko zgodi, da bodo nastale tudi verižice, pasovi in naglavni nakit. Pri izdelovanju prstanov potrebujemo spodnji – kovinski – del prstana, kamor nalepimo kamenček. Najbolje je uporabiti sekundno lepilo, kar pa ni priporočljivo pri mlajših udeležencih delavnice. Dobro lepi tudi lepilo za les. Nekatere deklice so si lep barvni kamenček samo nalepile, druge so ga prelakirale, tretje pa so uporabile akrilne barve in so ga okrasile. Pri izdelovanju obeskov smo uporabljali belo in opečnato das maso, ker je ta material podoben glini in daje naraven videz. Na še mokro das maso smo nalepili kamenček, v das maso smo vtisnili različne vzorce in pustili, da se posuši. Včasih je dovolj en dan, spet drugič pa potrebuje masa dva dni, da se strdi. Obesek smo obesili na navadno ali usnjeno vrvico. 22 Kamenčkarije 3. Izdelava kamenčkov sreče Skoraj ni človeka, da ne bi s kakšnega potovanja prinesel s seboj en (ali dva ali več …) kamenček. Kot da bi nam (poslikani ali ne) kamni prinašali srečo. Tudi mi smo se odločili, da bodo udeleženci z našega tabora domov odnesli nekaj takega. Lepe so steklene posode s kamni enakih ali različnih barv. Kamni so lahko prelakirani ali ne. Več kamnov lahko prilepimo skupaj v različne figurice. Lahko pa kamen pobarvamo z akrilnimi barvami, vsak pa si lahko naredi svoj kamenček sreče. 23 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 8: DELAVNICA PEKE KAMNIN: RECEPTI IN NAVODILA ZA PEKO KAMNIN 1. Magmatska kamnina Magmatske kamnine nastanejo iz strjene lave. Lava se lahko strdi na površju, lahko pa se strdi še preden doseže površje. Zato delimo magmatske kamnine na predornine in globočnine. Med globočninami so še posebej zanimive tiste, ki po raznih manjših razpokah silijo na površje, vendar pa jim zaradi zmanjšanega pritiska iz notranjosti Zemlje to ne uspe. Takšne globočnine se strdijo v obliki tako imenovanih žil, zato jih imenujemo žilnine. Mi bomo pripravili takšno žilnino, imenovano remšniška žilnina. Remšniška žilnina Sestavine za biskvit: • 4 jajca • 2 rumenjaka • 7 žlic vroče vode • 25 dag moke • 20 dag sladkorja • pol vrečke pecilnega praška • 1 vrečka vanilijevega sladkorja • 3 žlice kakava v prahu Sestavine za bele proge: • • • 2 beljaka 2 žlici sladkorja v prahu 2 žlici moke Priprava: Pečico segrejemo na 200 °C. Na pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, nanesemo želeni vzorec in damo pekač v zamrzovalnik. Penasto umešamo jajca. Po žlicah dodajamo vročo vodo. Dodamo še sladkor in vanilijev sladkor in stepamo, dokler ni popolnoma penasto. Nato počasi, pri nizki hitrosti vrtljajev, dodajamo po žlicah moko, pomešano s pecilnim praškom in kakavom. Pazimo, da ostane zmes penasta. (Tako kot je videti magma). Pekač vzamemo iz zamrzovalnika, maso vlijemo v pekač in jo enakomerno porazdelimo. Pečemo v ogreti pečici 10 minut. Takoj, ko se speče, biskvit ločimo od peki papirja. Na strani, kjer je enobarvna, jo premažemo z marmelado in kislo smetano ter zvijemo. 24 Kamenčkarije 2. Metamorfna kamnina: Metamorfne kamnine so preobražene kamnine. To so kamnine, ki so se potem, ko so enkrat že bile oblikovane, zaradi visoke temperature ali zaradi močnih pritiskov še enkrat ponovno preoblikovale. Ena izmed takšnih kamnin je remšniški marmor. Šentjurski marmor Sestavine: • 6 jajc • 9 žlic moke • 1 zavitek pecilnega praška • 9 žlic sladkorja • vanilijev sladkor • 9 žlic olja • 9 žlic mleka • 1 žlica kakava v prahu Priprava: Rumenjake ločimo od beljakov. Moko presejemo skupaj s pecilnim praškom. Stepemo rumenjake, pol sladkorja in dodamo vanilijev sladkor, olje in mleko. Beljake in preostali sladkor stepemo v trd sneg in ga dodamo k jajčni mešanici. Dodamo še moko s pecilnim praškom in dobro premešamo. Testo razdelimo na dva dela in v en del dodamo kakav. V namaščen in pomokan pekač izmenično dodajamo svetlo in temno testo. Ko je kolač pečen, ga s pekačem vred obrnemo na rešetko in pustimo, da se ohladi. 25 Kamenčkarije 3. Sedimentne kamnine So nastale z usedanjem različnega materiala. Danes jih lahko v večini primerov prepoznamo po plastovitosti. Med najpogostejšimi sedimentnimi kamninami na območju Remšnika je lapor. Naš lapor je sestavljen iz plasti testa in jabolk. Imenuje se Jurčev jabolčni peščenjak. Jabolčni peščenjak Sestavine: • • • • • • • • • 1 zavitek vlečenega testa (že pripravljeno iz hladilnika) 750 g jabolk 1 limona (sok) 50 g kristalnega sladkorja 1 pest rozin 1 vanilijev sladkor 100 g orehov (narezanih na polovice ali mletih) cimet (mleti) 100 g masla (za premaz) Priprava: Najprej olupimo jabolka in jih narežemo na strgalu. Za nadev zmešamo jabolka, orehe, cimet, sladkor, rozine, vanilijev sladkor in limonin sok. Pečico segrejemo na 200 ˚C. V majhnem loncu raztopimo nekaj masla za premaz vlečenega testa. Na pomokano kuhinjsko krpo položimo list vlečenega testa. Testo premažemo z raztopljenim maslom. Nanj razdelimo nadev. Zadnja tretjina testa naj ostane prazna, da nadev ne bi uhajal iz zavitka. Nato s pomočjo kuhinjske krpe zvijemo zavitek in ga zapremo na koncih. Pred tem zvijte robove zavitka približno 5 cm navznoter, tako boste lažje zvijali in zavitek bo že zaprt ob straneh. Damo ga v pečico in pečemo 15 minut. 26 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 9 : LEGENDE IN PRIPOVEDKE9 1. Pripovedka o rudniškem škratu – bergamdeljcu Bergmandeljci – rudniški škrati – so živeli tudi v Dijakovem rudniku. To so bili prijazni škratje, ki so rudarjem pomagali pri iskanju rudnih zalog ali pa so jih opozorili pred bližajočo se nevarnostjo. Imeli so dolge brade, oblečeni so bili v zelene hlače in rdeče suknjiče, na glavah so imeli rdeče kape. Imeli pa so eno grdo lastnost. Če so le mogli, so rudarjem pojedli malico. Nekoč je neka deklica k rudniku prinesla malico svojemu očetu. Medtem ko ga je čakala, je zadremala. Čez čas se je zbudila in videla, kako škrat požrešno golta očetovo malico ter poleg pije njegovo kavo. Deklica je plosknila z rokami in škrat je izginil v steno. Začudenemu očetu je razložila, zakaj je malice manj, kot je pričakoval. Dogodek ga je malce razjezil. Bili so revni in hranjenje škrata se mu je zdelo odveč. Odločil se je, da škratu nastavi vabo. Naslednji dan je naročil ženi, naj mu v kavo prilije žganje, napitek pa je nato nastavil škratu. Ko so kasneje prišli rudarji, so zagledali škrata, ki se je s tem napitkom tako opijanil, da je zaspal. Njegovo smrčanje in zaudarjanje po žganju se je rudarjem zdelo smešno, zato so se začeli glasno krohotati. To je prebudilo škrata. Ves omotičen jih je zmedeno pogledal, začel preklinjati, brcnil v steno in izginil v notranjost. V tem trenutku je zagrmelo in rudniški rov se je pričel sesedati. Rudarji so se komaj rešili, iz škratov pa se niso nikoli več norčevali. 2. Kaznovani vasovalci Na starega leta večer so šli trije vasovalci k dekletom v vas. Prišli so do križa, ob vznožju katerega je sedela žena in prosila: »Naj mi kdo pomaga iz te vode!« A fantje so šli mimo, kot da njene prošnje ne bi slišali. Ko so prišli do gozda, so jim pot ustavile veverice. Bilo jih je na stotine, vseh barv in velikosti. Fantje so se nekaj časa zabavljali in preklinjali, veveric pa je bilo vse več, pa tudi vedno bolj nasilne so postajale. Ena se je postavila na zadnje noge in zagrozila: »Gorje vam, če se ne obrnete in vrnete. Na kosce vas raztrgamo!« Fantje niso verjeli in so nadaljevali pot. Ko so prišli do meje posestva, kamor so bili namenjeni, so se veverice usule za njimi in jih raztrgale. Naslednji dan so njihove kosti našli ljudje, ki so šli k maši. Pobrali so jih in jih odnesli v župnišče. Župnik je razsodil, da je vasovalce doletela kazen, ker so bili na grešni poti. 3. Nočni lov Lovca, ki ob nedeljah dopoldne lovi, namesto da bi šel k maši, po smrti doleti huda kazen. Nikoli ne počiva v miru, ampak v viharnih in temnih nočeh lovi dalje. Pokojna žena mu je pes, otroci pa zajci. Vsa družina drvi kakor piš preko hribov in gozdov, pri tem sopiha, cepeta, hrope, žvižga in laja. Običajno se podi tam, kjer se stikajo tri meje. Včasih divji lov zdrvi skozi hišo, če so odprta okna in vrata navzkriž. Važno si je zapomniti, da je treba pri nočnem lovu takoj leči v jarek, ki ga je napravilo desno kolo. Nekoč je Remšničan srečal nočni lov. Takoj je legel v sled desnega kolesa na tleh. V trenutku, ko je šel piš preko njega, je nekdo od lovcev dejal: »Tu leži hlod, vanj bom zasadil svojo sekiro.« Na tleh ležeči je v trenutku dobil rano na desnem ramenu. Po nasvetu župnika je čez leto dni legel na isto mesto. Zopet je pridrvel nočni lov, ki je tokrat dejal: »Tu sem lani zasadil sekiro, tu jo bom letos vzel.« Tisti trenutek je rana izginila. 9 Vir: Račnik , Marjan, 2003: Znano in neznano o Remšniku. Remšnik: samozaložba. (str. 151–154). 27 Kamenčkarije Včasih so na skrivnostne lovce napodili pse. S čudnim hripavim glasom je nekdo od strahov dejal: »Pomagal si mi loviti, sedaj ti od plena nekaj dam,« in pred tistega, ki je naščuval psa, je padlo stegno pravkar ubite zverine. Zakleti lovci strašijo v temnih nočeh, dokler jih ne odreši prekletstva posvečena mašnikova roka. Če pusti nočni lov na strehi krsto, bo v tisti hiši ali bližini nekdo umrl. 4. Preklinjajoči pastir Kadar je zelo vroče, živina rada uhaja s paše v škodo. Pastirji se zaradi tega ne smejo jeziti ali preklinjati. Pastir je pasel živino, na katero je pripekalo sonce in neusmiljeno jo je pikal mrčes, zato je živina bezljala po pašniku, pastir pa je preklinjal. Mimo je prišel duhovnik. Opazoval ga je, nato pa ga je poklical k sebi: »Pridi sem, stopi na moj palec in poglej živino.« Pastir ga je ubogal in med živino je zalotil drugega. Poslej pastir ni več preklinjal, saj je videl, da je hotel vrag s svojim početjem pridobiti le njegovo dušo. 5. Pripovedka o zakladu pri sv. Urbanu Po nekdanji rimski cesti mimo sv. Urbana in čez Radl so vozili blago v Eibiswald (ali po naše Ivnik). Ob cesti pod sv. Urbanom je bila velika gostilna, njen lastnik pa bogat mož. Še danes se vidi, kje sta stala hram in hlev. V kleti je skrit zaklad – skrinja polna denarja, ki so jo tukaj pustili samostanski ljudje, bežeči pred sovražniki na Radl. Stara Štaunerca, ki je že dolgo pokojna, je pripovedovala, da je kot pastirica pasla ovce blizu tiste kleti. Nekega dne je zagledala deklico, ta pa jo je nagovorila: »Na, tu imaš ključe. Pojdi v klet in si nabaši denarja, kolikor hočeš!« Štaunerca je pripovedovala naprej: »Šla sem noter in zagledala veliko skrinjo, na kateri je sedela huda mačka. Zlovešče je godla in grozila s kremplji, da si nisem upala blizu. Odšla sem iz kleti, deklici pa povedala, da si ne upam blizu, ker se bojim mačke. Po teh besedah je deklica rekla, da je nesrečen otrok. Jaz bi jo lahko rešila, če se ne bi zbala. Dolgo še ne bo rešitelja zanjo. Tukaj bo začela rasti smreka in ko bo zrasla, jo bodo posekali. Dali jo bodo na žago, iz desk bodo naredili zibelko in šele otrok, ki ga bodo v njej zibali, bo njen rešitelj. Po teh besedah je deklica izginila, jaz nisem imela več ključa, izginila so tudi vrata v klet,« je zaključila svojo zgodbo stara Štaunerca. Tudi neki majhen pastirček bi skoraj dobil zaklad. Nekoč je pripasel ovce do te kleti, tam pa je zagledal dečka, ki se mu je približal in ga ogovoril: »Pojdi dol k cerkvi sv. Janeza in prinesi tri poliče blagoslovljene vode. Med potjo ne smeš izgubiti niti kapljice in nikomur ne smeš povedati, kaj nosiš. Ko se boš vrnil, hodi okoli kleti in kropi z blagoslovljeno vodo tako dolgo, da boš vso porabil.« Pastirček se je brž odpravil po blagoslovljeno vodo k sv. Janezu, a ob povratku ga je na Kepčevem bregu premagala žeja in odpil je par kapljic. Deček ga je še vedno čakal pri kleti. Rekel je: »Hitro pokropi okoli kleti, nato pa vstopi skozi na stežaj odprta vrata in si nagrabi denarja!« Pastirček je vstopil v klet, grabil s tremi prsti denarja, a vrata so se pričela zapirati. Moral se je hitro vrniti, da ne bi ostal zaprt v kleti. Zunaj ga je čakal deček. Rekel je: »Glej, ko bi ne odpil vode, bi lahko bil ves zaklad tvoj! Sedaj imaš samo to, kar si zgrabil s tremi prsti. Pojdi, kamor ti je namenjena pot!« Pastirček se je ozrl okoli; izginil je deček, izginila so vrata. V cerkveni kroniki je tudi zapis, ki pravi, da so še skoraj vsako leto prišli kakšni kopači, ki so poskušali srečo; vendar ni bilo slišati, da bi kdo zaklad našel. K temu bi jaz dodal le to, da so se morda prehitro naveličali, saj daje rezultate le vztrajno delo. Ali pa je najdba namenjena kakšnemu današnjemu ali prihodnjemu srečnežu. Bomo videli. 28 Kamenčkarije 6. Krotmajerica v Štimpahovi grapi Spomladi leta 1926 je na smrtni postelji v napol razpadli koči v Štimpahovem grabnu ležala stara, izžeta ženica, Marija Krotmajer. Ljudje si bili prepričani, da zna čarati. Govorilo se je, da je vedno na binkoštno nedeljo zjutraj na robovih njiv nabirala razna zelišča, ta pa nato polagala svoji kravici. Zaradi tega je njena kravica vedno obilno molzla. Pa ne samo to! Imela je tudi čarovniški nož, ki ga je včasih zasadila v brezo. Po njem je priteklo mleko v lonec, v katerem je imela močerada. Močerad je bil tako mogočen in močan, da je vlekel mleko iz vseh okoliških krav. Na prej omenjeno pomlad, ko je ležala na smrtni postelji, pa je pričelo strašiti tudi v njeni hiši. Njen sin in mož, pa tudi drugi ljudje so pripovedovali, da je »nekaj« metalo kamenje, jabolka in krompir skozi majhno linico dimnice v sobo. To se je ponavljalo več mesecev. Večkrat so menda videli tudi majhnega črnega dečka, ki je v bližini koče metal debel stavbni les s tako lahkoto, kot da bi se igral s trskami. Skozi dimnik pa so večkrat videli priti črnega mačka, ki je imel peruti kot netopir. Prebivalstvo je vsem tem govoricam verjelo in bilo silno razburjeno. V dogajanje je posegla celo žandarmerija z Remšnika, ki je eno noč v sodelovanju z lovci blokirala hišo ter jo nadzorovala. A odkrili niso ničesar. Tiste noči res ni strašilo, vendar se je zgodba v naslednjih nočeh ponovila. Konec strahovom je napravil župnik Vid Pavlič, ki je spovedal ženico, okence dimnice pa blagoslovil. Od tistega trenutka ni več strašilo in tudi ženica je kmalu nato mirno umrla. Gospoda župnika so pri tem opravilu spremljali štirje možje pri belem dnevu. Tudi on sam je verjel v strahove. 7. Mož, ki je povzročal nevihte Pri Detnarju v Pupahovem grabnu je živel čudaški ofer (najemnik). Kadar se je nebo pooblačilo in je vreme obetalo nevihto, je mož odšel v neznano. Kmalu zatem je začelo bliskati in grmeti, ob tem pa je večkrat padala tudi toča. Starec je bil ves čas nevihte odsoten. Vrnil se je šele, ko se je neurje uneslo. Bil je izmučen, težko je sopel in je takoj legel. Prespal je dan in noč, šele nato se je lahko lotil kakšnega dela. Ljudje so bili prepričani, da je mož čarodej, ki povzroča vremenske neprilike. 8. Repnikove jame Na Repnikovem posestvu se nahajata dve podzemni jami. V bližini teh je nekoč pastirica pasla živino, med katero je bil tudi hud bik. Nekega dne jo je bik napadel, ko pri sebi ni imela dovolj močne šibe, s katero bi se lahko ubranila. Nabodel jo je na roge in poteptal. Po smrti se je vračala in strašila. Nekoč so strašilo zasledovali in ob tem našli jami. Razširili so vhoda, prodrli v notranjost in našli podzemski grad, starodavno zavetišče razbojnikov. Našli so tudi denar, a ga niso vzeli. Ukraden denar je namreč preklet in lastniku prinaša le nesrečo. Pastirica še vedno čuva ta zaklad in po večni luči se še danes pred jamo mnogokdaj vidi bleda modra luč. 29 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 10: ŠE NEKAJ UTRINKOV NAŠIH AKTIVNOSTI Slika 19: Priprava jabolčnega peščenjaka Slika 20: Tako so nastajali netopirčki Slika 21: Tukaj sva! 30 Kamenčkarije Slika 23: Pogled skozi lupo Slika 22 : Opazovanje mineralov Slika 24: Monolit na geološki poti Slika 25: Opazovanje mineralov z mikroskopom Slika 24 : Monolit na geološki poti 31 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 11: OSNUTEK PREDSTAVITVE STOJNICE Na turistični tržnici 10. aprila, 2014 v MC Velenje bo sodelovalo devet učencev turističnega krožka OŠ Radlje ob Dravi, predstavili bodo naš turistični produkt – Kamenčkarije. Potek: • • • • • • kulturni program predstavitev Kamnečkarij s pomočjo promocijskega gradiva delitev sladkih kamnin predstavitev pesmi Jaz sem netopir Jurč v različnih glasbenih zvrsteh stojnica bo predstavljala rudnik mineralov, kjer bodo razstavljene kamnine in minerali (muzej mineralov), po zraku bodo leteli netopirji netopir Jurč bo letel po MC in »lovil« mimoidoče 32 Kamenčkarije PRILOGA ŠT. 12: POSEBNOSTI, ZANIMIVOSTI REMŠNIKA • Rosasit: v svetu zelo redek modro-zeleni mineral, ki so ga zaenkrat v Sloveniji našli le v remšniškem rudniku; • Malahit: eden najbolj iskanih in cenjenih okrasnih kamnov, najdemo ga v Dijakovem rudniku na Remšniku; • Azurit: mineral, ki ima ime po barvi, najdemo ga v rudiščih z bakrovo rudo. Uporablja se za izdelavo okrasnih predmetov, najdemo ga v rudniku Remšnik; • Kovelin: eden izmed bakrovih mineralov, ki je bil najden le v remšniškem rudniku, njegova zrnca dosežejo velikost do 2 mm, je temno modre barve in ima polkovinski sijaj; • Galenit: je glavna izkoriščena ruda v remšniškem rudniku in je glavna ruda za pridobivanje svinca, po navadi iz njega kot stranski produkt pridobivajo srebro. Je svinčeno sive barve. 33
© Copyright 2024