1. No category

GEŠKO
Glasilo SGGOŠ Ljubljana
Vsebina:
Po poklicu bom ...
2
Kaj dogaja
6
Prireditve
20
Literarni kotiček
23
Intervju
28
Šport
30
Mi mladi in ...
34
FEBRUAR 2013
GEŠKO
STRAN 2
PO POKLICU BOM ...
Knjižite naslednje poslovne dogodke in sestavite analitično kartico.
Nabava in poraba materiala.
Z. št.
Besedilo
Ime konta
Konto
V breme
1. 5.
1.
7. 5.
ZSt material A 250 kg po 60 €/kg
PR za 400 kg materiala A po 40
€ za kg + 20 % DDV.
Neposredna metoda.
Porabimo 300 kg materiala A po
metodi drsečih povprečnih cen.
Račun za 500 kg materiala A po
60 € za kg. DDV po 20 % stopnji
je vračunan. Neposredna metoda.
Porabimo 600 kg materiala A po
metodi drsečih povprečnih cen.
Zal. materiala
Obv. do dob.
DDV
Zal. materiala
Zal. materiala
Strošek mat.
Obv. do dob.
DDV
Zal. materiala
Zal. materiala
Strošek mat.
310
220
160
310
310
400
220
160
310
310
400
15.000
2.
8. 5.
3.
9. 5.
4.
10. 5.
V dobro
19.200
3.200
16.000
14.307,69
14.307,69
30.000
5.000
25.000
29.430
29.430
Dokončajte analitično kartico materiala A po metodi drsečih povprečnih cen.
Datum
besedilo
prejem
1.5.
7.5.
8.5.
9.5.
10.5
stanje
nabava
poraba
nabava
poraba
količina
oddaja
v kg
zaloga
cena
300
250
650
350
850
250
60,00
40,00
47,69
50,00
49,05
250
400
500
600
v breme
15.000
16.000
25.000
vrednost
v dobro
v EUR
saldo
15.000
31.000
14.307,69 16.692,31
41.692,31
29.430,00 12.262.31
… EKONOMSKI TEHNIK
FEBRUAR 2013
STRAN 3
PO POKLICU BOM ...
… GEODETSKI TEHNIK
GEŠKO
STRAN 4
PO POKLICU BOM ...
… OKOLJEVARSTVENI TEHNIK
FEBRUAR 2013
STRAN 5
PO POKLICU BOM ...
… GRADBENI TEHNIK
GEŠKO
STRAN 6
Rada pomagam
Izhajam iz velike
družine, zato se
moram tudi jaz
prilagajati za
skupno dobro. Že
od malih nog me
spremlja sočutje do
otrok s posebnimi
potrebami. Ko so
starši ustanovili invalidsko
društvo Kengurujček
Slovenije, smo se vključili vsi
člani naše družine, saj imam
brata s posebnimi potrebami.
Z leti sem tudi jaz pričela
sodelovati pri pripravi,
zaposlitvi in izvedbi iger,
ročnih, plesnih in glasbenih
delavnic za mlajše otroke. S
starejšimi pa se ukvarjamo z
bolj življenjskimi temami, ki jih
predlagamo sami (ljubezen,
prijateljstvo, lastne
drugačnosti, izpostavljanje
…). Med nami so se stkale
močne prijateljske
vezi.Pridobila sem veliko
izkušenj z delom z otoki s
posebnimi potrebami, zato
sem pričela pomagati tudi pri
delavnicah, ki se izvajajo v
KUD Oton Župančič Sora.
Otroci prihajajo iz okolice
Medvod, v starosti od 3 do 10
let. V okviru letnih časov se
trudimo ohranjati prenos
kulturne dediščine na mlajšo
generacijo (peka piškotov za
miklavževanje, priprava
izdelkov za kulturne praznike
…). Vedno me je veselila tudi
glasba, ples in šport, zato sem
že s sedmimi leti pričela
trenirati ritmično gimnastiko v
Športnem klubu Bleščica.
Sedaj svoje znanje ritmične in
estetske gimnastike dvakrat
tedensko prenašam na mlajše
deklice. Na rednih treningih se
pripravljamo z različnimi
rekviziti (kolebnica, trak,
obroč, kij, tančica, žoga) na
nastope in tekmovanja.
Seveda pa ne manjka osnov
akrobatike in baleta.V veselje
mi je delo z otroki. Z njimi se
zelo zabavam in po napornih
dneh v šoli prav sprostim.
Hvaležna sem vsem svojim
starejšim mentorjem za
posredovanje njihovega
znanja.
Iva Maletič, T-3. A
FEBRUAR 2013
STRAN 7
Na nagradnem izletu v Salzburgu
Dijaki, ki smo bili v šolskem
letu 2011/12 uspešno dejavni
na raziskovalnem, tekmovalnem in promocijskem področju, smo se junija 2012
udeležili nagradnega izleta.
Naš končni cilj je bil Salzburg.
Najprej smo si v bližnjem
mestu ogledali rudnik soli.
Tam smo okušali slano vodo,
iz katere so nekoč izdelovali
sol. V spodnje prostore smo
se spuščali po toboganih in se
z ladjo
prepeljali preko
podzemnega jezera. Na poti
skozi rove smo prestopili
nemško mejo.
Po ogledu rudnika smo imeli
voden ogled mesta Salzburg,
kjer smo si ogledali znamenitosti ter vstopili v naravoslovni
muzej, ki smo ga raziskovali
uro in pol. Po ogledu Mozartove rojstne hiše smo se
napotili proti Ljubljani.
NAGRADNI
IZLET OB
KONCU
ŠOLSKEGA
LETA
2011/2012
Uroš Bilbija, E-3. A
Prvi šolski dan 2012/2013
» Ko sem prišel pred šolo, sem najprej zagledal stojnice. Uau, kako kul, sem
pomislil. Potem pa sem ugotovil, da prodajajo šolske potrebščine. No ja, saj
kakšno knjigo bom verjetno rabil.«
Aleš Meglič, G-1. A
»Prvi šolski dan sem sedel v razredu gradbenikov. Šele na koncu prve ure sem
ugotovil, da sem v napačnem razredu, saj nisem prišel, da bi postal gradbenik,
ampak geodet. In to še ni vse – za domov sem na vlaku zaspal in prespal
postajo. Zbudil sem se dve postaji naprej .«
Luka Janežič, G-1. A
»Ko sem vstopila v šolo, se je moj pogled ustavljal samo na fantih in v razredu
sem najprej pogledala sošolce. S puncami smo takoj postale »frendice«, s fanti
pa … to povem čez tri leta!«
K. K., G-1. A
GEŠKO
STRAN 8
Terenske vaje na Finskem
V sklopu mednarodnega projekta COMENIUS z naslovom
Land Surveying in European
Contex smo se štirje dijaki odpravili na malo drugačne terenske vaje na Finsko. Tam
smo živeli pri dijakih njihove
geodetske šole. Na Finskem
smo izvedli terenske vaje v
parku blizu šole z mednarodno
zasedbo
ekip
(slovensko, italjansko in finsko).
V prostem času smo si ogledali mesto Helsinki in
Hameenlinna, tovarno čokolade Fazer ter se družili z
drugimi udeleženci projekta.
Spoznali smo njihovo kulturo,
hrano, običaje ter jezik.
Slovensko zasedbo smo sestavljali: Nina Kranjec, Anja
Judež, Nejc Ahčin in Anže
Rigler.
Nina Kranjec in Anja Judež,
G-4. A
Foto utrinki
Fotografirala:
Karmen Kogej,
G-3. A
FEBRUAR 2013
STRAN 9
Geodeti na mednarodni izmenjavi
Geodeti 4. letnika smo odšli
na mednarodno izmenjavo v
Italijo. V projektu so sodelovali
tudi geodeti s Finske.
V Italiji smo si ogledali geodetsko šolo, razne zanimivosti in
kraje. Imeli smo tudi vaje na
terenu z mešanimi
skupinami. Spoznali smo njihov način dela in se zelo zabavali.
Veronika Virk, G-4. A
Bongiorno bongiorno!
Naša šola sodeluje v mednarodnem projektu COMENIUS z naslovom Land Surveying in European Context. V
tem projektu sodelujeta poleg
nas še dve šoli s Finske in
šola iz Italije. V mesecu decembru 2012 smo bili pri
naših sosedih v Italiji,
natančneje v kraju Gaeta, ki
se nahaja med Rimom in Napolijem. Obiskali smo znamenitosti bližnjih mest in
spoznali zelo veliko geodetsko
šolo v Penitri ter sodelujoče v
tem projektu.
Našo ekipo smo sestavljali
Marcel Arih, Blaž Cerar, Klemen Golmajer, Urška Okorn,
Miha Pajnič, Veronika Virk,
prof. Magdalena P. Mustar in
prof. Jakob Bitenc.
Marcel Arih, G-4. A
GEŠKO
STRAN 10
Spoleto, Italija –
delovna praksa 2012
TA PRAKSA JE
BILA ZA NAS
POMEMBNA
ŽIVLJENSKA
IZKUŠNJA.
Tjaša Hren in
Suzana Kužnik,
O-3. A
V nedeljo, 21. 10. 2012 smo
se s projektom Leonardo da
Vinci odpravili na tritedensko
prakso v tujino.
Odšli smo: gradbeniki Ana
Hekič, Patricija Švigelj in Jošt
Merčon, ekonomist Uroš
Bilbija in okoljevarstvenici
Tjaša Hren in Suzana Kužnik,
spremljali pa sta nas prof.
Maja Besednjak in prof.
Bojana Carli Arsovič. Na poti
do Spoleta smo se ustavili v
San Marinu, proti večeru pa
smo že prispeli na naš cilj:
hotel Clituno. Tam nas je
pričakala naša mentorica
Debora, ki je za nadaljnje tri
tedne prevzela vlogo »naše
mamice«.
Naslednji dan so nas
razporedili.
Gradbenici Ana in Patricija sta
delali v gradbenem biroju, kjer
sta risali načrte hiš in se
seznanjali z gradbeništvom v
Italiji, Jošt pa je delal v
podjetju, kjer delajo stroje za
cementne izdelke, in sicer je
risal načrte za te stroje.
Ekonomist Uroš je bil najbolj
delaven od vseh – imel je kar
dve službi. Vnašal je podatke
v sistem in izpolnjeval
obrazce. Okoljevarstvenici
Tjaša in Suzana pa sva delali
na Občini v Spoletu. Večino
časa sva delali na terenu, ob
slabem vremenu pa v pisarni,
kjer je bilo zanimivo in
poučno, saj sva izvedeli veliko
novih stvari.
Seveda pa nismo samo delali,
ampak smo imeli tudi čas
zase.
Ogledali smo si Rim, Vatikan
in Assisi. Imeli smo tudi malo
smole z vremenom, a takrat
smo bili doma in ustvarjali v
kuhinji. Jedli smo kvalitetno in
predvsem zdravo hrano ter
gledali filme. Imeli smo tudi
»wellcome dinner« in na
koncu v petek zadnjo večerjo,
kamor so nas peljali vodje
tega projekta v Italiji. Prejeli
smo certifikate, da smo
uspešno opravili prakso, in to
je bila še zadnja potrditev
našega truda.
V sredo, 7. 11. 2013 smo se v
spremstvu prof. Barbare
Lamut in prof. Gvida Jagra
odpeljali domov.
FEBRUAR 2013
STRAN 11
Program LEONARDOVEC in
tabor na Seči
V petek 14. in soboto 15.
decembra 2012 smo se
udeležili leonardovskega
pripravljalnega tabora. Letos
smo obiskali Primorje, in sicer
CŠOD Seča. Prišli smo okoli
14. ure in se razporedili po
sobah. Pričeli smo s
predstavitvjo prakse v Italiji, ki
so jo v oktobru opravljali: Ana
Hekič, Patricija Švigelj, Jošt
Merčon, Suzana Kužnik,
Tjaša Hren in Uroš Bilbija.
Pogovarjali smo se, kako
poteka praksa v tujini, kako
pisati CV, delali smo na
''teambuildingu'' ter se
spoznavali.
Naslednji dan smo se lahko
izkazali kot turistični vodniki.
Vsak je dobil določen kraj,
spomenik, ki ga je moral
predstaviti. Popoldne smo
obiskali še Koper in se okoli
15. ure odpeljali nazaj v
Ljubljano.
Vreme ni bilo najlepše, saj je
močno pihalo in deževalo,
vendar leonardovci so znani
po vztrajnosti.
Ta tabor je bil za marsikoga
pomembna življenjska
izkušnja.
Tim Primožič, T-3. B
Jošt Merčon, T-3. A
GEŠKO
STRAN 12
Pletemo niti mreže
V četrtek, 11. oktobra 2012
smo se udeležili Unescovega
mednarodnega projekta
Pletemo niti mreže s prijazno
besedo, ki ga je organizirala
OŠ Griže. Tema je bila
razvijanje komunikacijskih
veščin. Dijakinji iz G-1. A
(Sandra Humar in Kristina
Potočnik) sva sodelovali z
dijaki in osnovnošolci iz
različnih šol. OŠ Griže je
gostila tudi mlade učence iz
Švice. Skupaj smo v
delavnicah preizkušali
medvrstniško mediacijo, to je
iskanje uspešne metode za
reševanje problemov.
Profesorica Marjana Pezdirc
Kolnik si je z ostalimi mentorji
ogledala znamenitosti mesta
Žalec.
Sandra Humar in
Kristina Potočnik, G-1. A
Nagrada na natečaju HO-PE-TOUR
“So vam všeč konji? Bi se jim želeli približati, jih
jahati in se od njih kaj koristnega naučiti? Ponuja
se vam priložnost.”
Tako se je začelo. Najprej navdušenja, potem
ideje in osnutki. Rezultat so bili štirje plakati, ki
smo jih poslali na Fundacijo Nazaj na konja, ki je
razpisala natečaj za logotip na temo HO-PETOUR. Za nagrado se bomo udeležili celodnevnega programa KONJI – NAŠI UČITELJI.
T-1. B in mentorica prof. Karin Kozamernik
FEBRUAR 2013
STRAN 13
Obisk botaničnega vrta
V četrtek, 11. 10. 2012 smo
dijaki O-2. a v okviru terenskih
in laboratorijskih vaj, v
spremstvu profesoric Barbare
Lamut in Maje Besednjak,
obiskali botanični vrt na
Ižanski cesti 15 v Ljubljani.
Izpred šole smo se odpravili
ob 12.50 in se z avtobusom
mestnega potniškega prometa
odpeljali do najbližjega
postajališča. Od tu smo se
sprehodili do Botaničnega vrta
in z ogledom začeli ob 13.30.
Pod vodstvom delavke
Botaničnega vrta smo si
najprej ogledali zasajene
grede. Tu smo se ustavili in
izvedeli, da so rastline
razvrščene po družinah. Ker
smo vrt obiskali v jesenskem
času, so se rastline že
pripravljale na zimski počitek.
Ogled smo nadaljevali mimo
ginka in lipe, do bazena z
vodnimi in močvirskimi
rastlinami, kjer smo videli
rastline z Ljubljanskega barja.
Od tu smo šli do tise,
skalnjaka in bajerja z vodnimi
in obvodnimi rastlinami. Nato
smo si ogledali še tropski
rastlinjak. V njem je bilo
prijetno toplo in zelo vlažno,
saj v takem okolju tropske
rastline najbolje uspevajo. V
njem smo videli drevesa in
rastline tropskega sadja in
začimb, tropske rože in ostale
živo zelene rastline.
Med ogledom smo reševali
delovni list, ki smo ga na
koncu oddali.
Okoli 15. ure smo z ogledom
zaključili in se odpravili
domov.
Nik Dobnikar, O-2. A
GEŠKO
STRAN 14
Izbrane Rozine v akciji Izbrane rozine v akciji
Ob zaključku projekta Rastem
s knjigo in ob dnevu poezije,
29. 3. 2012, so dijaki 1.
letnikov pripravili recital
Izbrane Rozine v akciji.
Zaigrali so nekaj pesmi
Andreja Rozmana Roze, mi
pa smo se ob tem tudi
zabavali. Bil je lep kulturni
dogodek.
Mentorici: prof. Alma Repar in
prof. Erna Klanjšek Tomšič
Poklon ustvarjalnosti in znanju
Prireditev z naslovom Poklon ustvarjalnosti in
znanju mladih je potekala v dopoldanskem
času 16. maja 2012 in se zaključila z recitalom
najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi ter
petjem slovenskih ljubezenskih popevk v
večernem času. Namenjena je bila
spodbujanju mladih, ki so v tem šolskem letu
na različnih področjih pokazali svoje znanje,
ustvarjali ali prispevali k promociji šole.
Nastopajoči dijaki so obiskovalce navduševali
s svojimi poročili o različnih dosežkih in
dejavnostih ter si prislužili bučne aplavze, v
večernem recitalu pa marsikoga ganili do solz.
Tudi letos so mladi premikali svoje meje.
Koordinatorica: prof. Irena Justin
FEBRUAR 2013
STRAN 15
Vzgojno - izobraževalno delo z
nadarjenimi dijaki
Na šoli izvajamo vzgojnoizobraževalno delo z dijaki, ki
so pokazali visoke dosežke na
različnih področjih
(intelektualnem, ustvarjalnem,
umetniškem). Ponujamo jim
različne dejavnosti, učitelji pa
glede na želje nadarjenih
dijakov prilagodijo oblike in
vsebine dela pri predmetu, ki
ga poučujejo, ter skupaj z
dijaki na njihovo prošnjo
pripravijo individualiziran načrt
dela.
Nekateri dijaki so bili za
nadarjene prepoznani že v
osnovni šoli in na začetku
šolskega leta le predložijo
dokumentacijo. Če dijak še ni
bil odkrit za nadarjenega,
izvedemo evidentiranje in
kasneje identifikacijo (teste
izvaja psiholog). Zadnja
stopnja je pridobitev mnenja
staršev.
Vsem
dijakom
želimo
omogočiti
razvijanje
nadarjenosti.
Iz ponudbe
šole izberejo
aktivnosti, ki
jih veselijo. Ponudbo pripravijo
učitelji za svoja predmetna
področja, aktivnosti pa se
lahko udeležujejo vsi dijaki.
Prav tako priredimo dve
srečanji na leto, na katerih se
nadarjeni dijaki srečajo s
svojimi
tutorji, z njimi
načrtujejo
delo in si
medsebojno
izmenjujejo
ideje.
Nekatera
srečanja so
v obliki
psihološkosocialnih
delavnic ter
pripravi
kulturnih
prireditev.
Koordinatorica: prof. Irena Justin
GEŠKO
STRAN 16
Dejavnosti za nadarjene
Letos smo na šoli oblikovali več dejavnosti za nadarjene, ki jih lahko obiskujejo tudi
ostali dijaki, ki jih izbrana dejavnost zanima.
Uvod v feng shui
Feng shui je nad štiri tisoč let stara kitajska veda, ki se je v zadnjih letih razširila na
zahod. Po kitajskem nauku harmonije se pri gradnji in opremljanju hiš, poslovnih stavb,
pa tudi vrtov zgleduje vse več Američanov, Avstralcev in Evropejcev. Arhitekti pri risanju
načrtov sodelujejo s svetovalci feng shuija, da lahko sodobnemu človeku ponudijo
optimalno bivalno in delovno okolje.
Mentorica: prof. Nataša Kolar
Matematični krožek
Reševanje zanimivih matematičnih nalog, nalog s tekmovanj, nalog s poklicne mature ter
drugih matematičnih nalog na višji ravni.
Čas: enkrat tedensko
Mentorica: prof. Nataša Kolar
Skrinja literature
Kaj bi delali? Brali različna leposlovna dela: prozo, poezijo, dramatiko; uglasbili,
dramatizirali, z gibom predstavili izbrane vsebine; si ogledali gledališko, filmsko
predstavo, recital, koncert … Srečevali bi se 1- do 2-krat (oz. po dogovoru) na mesec.
Sodelovala bo tudi prof. Erna Klanjšek Tomšič.
Mentorica: prof. Alma Repar
Šolska glasbena skupina/šolski zbor
V šolsko glasbeno skupino vabimo dijake, ki znajo igrati na različna glasbila ali se
ukvarjajo s petjem.
Skupina se bo srečevala tedensko v šolskem prostoru v kleti, kjer bo skupinsko vadila in
pripravljala skladbe za šolski nastop oz. drugo prireditev.
Srečanja so namenjena glasbenemu druženju.
Mentorja sta prof. Igor Perko in prof. Petra Žirovnik Grudnik
Govorica telesa: nebesedna komunikacija
Spoznali bomo načine nebesedne komunikacije, in sicer preko igre vlog, pri čemer
udeleženci opazujejo „nastopajočega“ in ugibajo, kaj sporoča. Kako? Podrobneje bomo
analizirali njegovo mimiko, gestikulacijo, pantomimo in skušali izluščiti elemente
govorice telesa. Katere elemente lahko poudari? Katere mora skriti (če laže)?
Čas: po pouku, v dogovoru z dijaki
Prof. Marinka Potočar
Priprave na tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Dijaki se boste pod vodstvom mentorice prof. Marjane Šoš sistematično pripravljali na
tekmovanje. Na srečanjih bo potekala analiza, interpretacija in vrednotenje literarnih
besedil, ki so vsakoletno izbrana kot literarna predloga za tekmovanje.
Čas: po dogovoru z mentorico
Mentorica: prof. Marjana Šoš
FEBRUAR 2013
STRAN 17
Dejavnosti za nadarjene
Po delovne in življenjske izkušnje v tujino: program Leonardo da Vinci
Dijaki opravijo tritedensko prakso v tujini (Finska, Italija, Poljska, Ciper, Španija), se
srečujejo z vrstniki ter si ogledajo znamenitosti kraja in okolice, spoznavajo kulturo in
pokrajino dežele. Sporazumevanje večinoma poteka v angleščini. Dijaki uporabljajo in
nadgradijo svoje strokovne znanje ter pridobivajo nova znanja in veščine, ki jih bodo
potrebovali pri nadaljnjem šolanju, delu in življenju. Pred odhodom v tujino se dijaki
udeležujejo pripravljalnih delavnic in taborov.
Čas: po dogovoru z dijaki in tujimi mentorji
Mentorici: prof. Barbara Lamut in Maja Besednjak
Kratka zgodovina filozofije
Dijaki bodo spoznali kratko zgodovino filozofije in se seznanili z zgodovinskim
razvojem filozofskih pojmov in disciplin ter pojavom različnih filozofskih smeri.
Spoznali bodo, kako in kdaj se v filozofiji pojavijo tri temeljna vprašanja človeštva: Od
kod? Kam? Zakaj? Kako se rešujejo, pri čemer je ključno vprašanje, ali smo v tem
smislu sploh kaj napredovali.
Glede na to, da je osnovno orodje dialog, najsi bo v pisni ali ustni obliki, bo tudi potek
prikaza zgodovine filozofije temeljil predvsem na pogovoru in v neformalni obliki.
Dijaki bi opravili raziskovalno nalogo ali komentirali kak literarni tekst.
Srečevali bi se enkrat na štirinajst dni, dve šolski uri.
Prof. Miha Šemerl
Priprava na tekmovanje iz gradbene mehanike
Dejavnost bi potekala enkrat tedensko izven pouka (torek, sreda ali petek pred uro).
Zaključek bi bil sredi maja na državnem tekmovanju iz Gradbene mehanike na
Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Pred tem bo izvedeno šolsko
tekmovanje iz GME na naši šoli sredi aprila. Dijaki s sodelovanjem na državnem
tekmovanju pridobijo ustrezno priznanje in v primeru uvrstitve na 1., 2. ali 3. mesto,
tudi točke, ki se mu štejejo za vpis na želeno fakulteto.
Mentorica: Majda Pregl, univ. dipl. inž. gradb.
Prostoročno risanje: priprave na sprejemne izpite na fakulteti za arhitekturo
Ure prostoročnega risanja so namenjene vsem, ki jih zanima vpis na Fakulteto za
arhitekturo, ali pa tiste, ki jih takšno risanje veseli.
Vabljeni so predvsem dijaki 3. in 4. letnikov, lahko pa se pridružijo tudi navdušenci iz
1. in 2. letnikov.
Na delavnicah se bodo dijaki ukvarjali s prostorskim risanjem teles in predmetov, risali
bodo po spominu (naše sobe, naša igrala, igrače …) in razne kompozicije s telesi.
Razpravljali bodo o arhitekturnih dosežkih v Ljubljani (Plečnik, Fabiani, Vurnik).
Reševali lažje matematične probleme, ki so povezani z arhitekturo, in preleteli grafike
Escherja, ki so povezane s prostorsko predstavo.
Mentorica: prof. Petra Žirovnik Grudnik
Tabor
V skupnem bivanju s petka na soboto v mesecu novembru (datum bo znan naknadno)
se bodo dijaki družili ob koristnih in zabavnih dejavnostih. Učitelji pripravljajo delavnice
s področij govornega nastopanja, vizitkanja, avtogenega treninga, turističnega ogleda,
karakoke …
Različni mentorji.
GEŠKO
STRAN 18
Dijaki SGGOŠ v Londonu,
31. 1. - 3. 2. 2013
Zbrali smo se na letališču
Jožeta Pučnika, večina z rahlo
tremo pred prvim poletom z
letalom in samostojnim
potovanjem v tujino.
Starši so se od nas poslovili,
mi pa smo odšli na pot skozi
uradne postopke na letališču.
Potovali smo s skupino
dijakov Srednje šole tehniških
strok Šiška. Nekateri smo na
poti postali pravi prijatelji.
Polet do letališča Stansted je
bilo doživetje posebne vrste,
njegov zaključek pa vesel stik
s tlemi ob pristanku letala.
V spremstvu profesoric in
vodičev agencije Unitours,
Gorana in Karmen, smo se
odpeljali do našega hotela, od
tam pa na spoznavanje
znamenitosti. Pot nas je sprva
vodila do muzeja voščenih
lutk in pravega angleškega
puba. Tam nas je čakala
večerja.
V naslednjih dveh dneh smo
si v Londonu ogledali skoraj
vse znamenitosti.
Westminster in Tower Hill sta
nas očarala z zgodovino in
tradicijo, Saint James park z
vevericami in vodnimi pticami,
Greenwich pa z vrvežem
tržnice, znamenitim
poldnevnikom in pomorskim
muzejem. Nakupovalna ulica
Oxford je razvnela naše
nakupovalne strasti. Ni
mogoče opisati vseh doživetij,
vredno pa je omeniti tudi
vožnjo z ladjo po reki Temzi, z
nabrežij katere se razkriva
arhitekturno bogastvo
prestolnice.
In že je prišel čas odhoda.
Sredi sobotne noči smo
zapustili naš hotel in zaradi
turbulenc doživeli nepozaben
polet domov.
Okusili smo London in prav
zato se bomo mnogi vanj še
vrnili.
Igor Konvalinka, G-3. A
prof. Bojana Suhadolnik,
mentorica
FEBRUAR 2013
STRAN 19
Cankarjevo tekmovanje
Cankarjevo tekmovanje je tekmovanje v znanju slovenščine. Čeprav je naša šola
usmerjena v bolj strokovne smeri (gradbeništvo, geodezija, okoljevarstvo), vseeno
vsako leto pridno sodelujemo v tekmovanju iz slovenščine. Vsako leto so točno
določene knjige za posamezen letnik. Težavnost se deli na 1. in 2. letnik in 3. in 4.
letnik.
Srednješolci tekmujejo v naslednjih skupinah:
- dijaki 1. in 2. letnika - gimnazijski programi,
- dijaki 1. in 2. letnika - srednji strokovni programi,
- dijaki 1., 2. in 3. letnika srednjih poklicnih šol,
- dijaki iz zamejstva, zdomstva in s šol z italijanskim in madžarskim učnim jezikom
v Republiki Sloveniji v ustreznih naštetih podskupinah,
- dijaki 3. in 4. letnika 4-letnih srednjih šol - gimnazijski programi,
- dijaki 3. in 4. letnika - srednji strokovni programi oziroma 1. in 2. letnika poklicnotehniški programi,
- dijaki iz zamejstva, zdomstva in s šol z italijanskim in madžarskim učnim jezikom
v Republiki Sloveniji v ustreznih naštetih podskupinah.
Na šolskem tekmovanju lahko sodeluje vsak, ki se želi preizkusiti v znanju
slovenščine in pisanju esejev. Področnega tekmovanja se lahko udeleži do 20 %
tekmovalcev s šolskega tekmovanja, državnega tekmovanja pa se lahko udeleži do
7 % udeležencev področnega tekmovanja iz posamezne tekmovalne skupine, ki jih
določijo področne komisije.
Letos smo dijaki 3. in 4. letnika brali knjigi : V. Bartol, Alamut in Umberto Eco, Ime
rože. Na naši šoli se nas je šolskega tekmovanja udeležilo 14 in 4 smo se uvrstili
naprej, na področno tekmovanje.
Izziv ni tako preprost. Za šolsko tekmovanje smo morali prebrati Bartolovega
Alamuta, za področno pa Ecov roman Ime rože. Če se bo kdo od nas štirih uvrstil
naprej, na državno tekmovanje, mora imeti »v malem mezincu« obe knjigi.
V prostem času rada berem, rada imam slovenščino in vse kar je povezano z
besedami in pisanjem, zato sem se lansko leto prvič preizkusila v tem tekmovanju.
Brali smo M. Kranjca, Povest o dobrih ljudeh in Š. Kardoša, Rizling polka. Sprva
nisem veliko pričakovala, a ko sem izvedela za rezultate in da me čaka področno
tekmovanje, sem si šele zaželela več. Moj cilj je bil priti do državnega tekmovanja.
In uspelo mi je. Ves teden sem posvetila obema knjigama, tudi s profesorico
Šoševo sva bili zmenjeni vsak petek na preduri. Debatirali sva o temi, osebah,
slogu … in teden dni po odpisanem eseju na državnem tekmovanju, me je
presenetila novica – uspelo mi je. In vredno je bilo poskusiti.
Zahvala gre seveda tudi profesorici za slovenščino, saj me je ves čas spodbujala in
me bodrila, da mi lahko uspe. Danes imam v sobi 3 različna priznanja (bronasto,
srebrno in zlato) in poleg visi potrdilo o prejemu Zoisove štipendije. In da ne
pozabim omeniti – tudi letos sem se že uvrstila na državno tekmovanje.
Maša Brulc, T-3. A
GEŠKO
STRAN 20
Prireditev ob dnevu državnosti
in zadnji šolski dan
SGGOŠ nikoli ne pozabi na
svoje pridne dijake. Za konec
leta ob podelitvi spričeval, ko
je dan tako lep in poln veselja,
nam za piko na i dan postane
še slajši, ko za svoj celoletni
trud dobimo slaaadke
čokolade, ki nam začetek
poletnih počitnic še bolj
"pocukrajo". Bolj ko si priden,
boljši je tvoj zadnji dan šole in
več čokolad prejmeš. Vsaka
pohvala, priznanje ali pa
uspeh ti prinesejo slajše
dneve v poletju.
Torej, bodimo pridni in naše
počitnice bodo prava sladica
za konec (m)učenja!
Maša Brulc, T-3. A
FEBRUAR 2013
STRAN 21
Prireditev ob dnevu samostojnosti
Zadnji dan pred novoletnimi
počitnicami smo na šoli izvedli
prireditev ob dnevu
samostojnosti in enotnosti, ki
ga praznujemo 26. decembra.
Program smo pripravili dijaki
naše šole z mentorji. Zvok
klarineta je naznanil pričetek
prireditve, in sicer s slovensko
himno. Z Jakobom sva
recitirala pesmi in prebrala
citat iz Cankarjeve knjige.
Ker pa je bil čas pred božičem
in novim letom, sem zapela
pesem Pa bo pomlad prišla.
V novo leto smo dijake,
sošolce pospremili z
besedami, kako živeti srečno:
»Kolikor je mogoče,
bodi v dobrih
odnosih z vsemi
ljudmi. Bodi, kar si.«
Voščil pa nam je tudi
g. ravnatelj Vojko
Goričan.
Na koncu nas je
obiskal dedek Mraz
in nam razdelil
bombone.
Program je bil bogat
z glasbo, recitali,
veseljem, dobroto in
radostjo.
Iva Maletič, T-3. A
Kulturna prireditev
7. 2. 2013 smo praznovali
slovenski kulturni praznik. Dijaki
smo pripravili recital z izborom
Pesmi štirih (Kajetan Kovič,
Ciril Zlobec, Tone Pavček in
Janez Menart) in ne naključno,
namreč letos mineva 60 let od
njihove prve skupne pesniške
zbirke. Skupaj so nas popeljali
v ta čudoviti svet poezije.
Sodelovali smo: Gabrijel Kemperl in Blaž Trlep, G-1. A, Jakob Tavčar in Miha
Brezavšček, T-2. B, Iva Maletič in Dušan Rajlić, T-3. A, Žan Šmid, T-4. A
GEŠKO
STRAN 22
Kulturna prireditev
Leta 1953 so Janez Menart, Tone Pavček, Kajetan Kovič in Ciril Zlobec izdali
znamenito zbirko Pesmi štirih, v kateri je tovarišija krhki intimizem oprla na
romantično in novoromantično izročilo, v osrčje postavila ljubezen in smrt ter se tako
zoperstavila v tistem času zapovedani optimistični, kolektivistični “kramparski” poeziji.
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič
in zopet
in znova.
(Tone Pavček)
FEBRUAR 2013
STRAN 23
Pesmi
Jaz ne morem več tako naprej.
Priznam, odhajam, čim prej.
Vrata zapiram za seboj,
saj izgubila sem ta boj.
Sama po ulici hodim, priznaj,
ne oziraš se nazaj.
Kar zgodilo se je tam,
je le razlog več, da se predam.
Sama iščem sledi,
spomin skozi dlani mi polzi,
moji klici na pomoč,
izgubili so vso moč.
Vem, ne vračaš se nazaj,
vsak odšel je v svoj kraj,
vsak si svojo zgodbo piše
in z radirko staro briše.
Solza nazaj te ne prikliče,
jok bolečine ne pobriše,
zdaj ostalo je le trpljenje,
kam odšlo je vse veselje.
Ko se svet neha vrtet,
ko zadane te že spet,
ko se znajdeš sam na tleh,
si zapomni, to ni greh.
Takrat moraš samo vstati
in sam sebi roko dati,
moraš se dvigniti visoko navzgor
in si reči »I must go on!«
Verjemi, ljubezen nikoli ne izgine,
če pa je že šla, jo pusti naj mine.
Ko spet prava bo prišla,
bosta zgodbo z roko v roki pisala oba.
Monika Končar, T-3. B
Če iskren si bil z menoj,
bom pa še jaz s teboj!
Nočem te od sebe dat,
ti moj si izgubljen zaklad.
Leta sem iskala te,
zdaj je zlomljeno moje srce.
Prosim, ne obračaj se!
Prosim, ne zavračaj me!
Ljubi me in me ne daj,
hočem s tabo v večni raj.
Hočem samo povedati ti,
da me res »ful« zaboli,
ko pogledam resnici v oči,
vedi, da boli.
Včeraj bila zaljubljena,
danes skoraj ne obstajava,
pot med nama je prekinjena,
tujca zdaj postajava.
Lahko zabrišem vse sledi
in rečem ti, da iz spomina izginil si.
Lahko pa se obrnem stran
in poiščem drugo dlan.
A težko je, ko priznam,
da samo tebe ljubiti znam.
GEŠKO
STRAN 24
The Pravljica
Bil je petek zvečer. Natalija Ovratnikova pa se je pravkar vrnila s sprehoda. Njen petek
zvečer je bil vedno tak, šla je na sprehod s soprogom, saj so bili ''otroci'' že zdavnaj na
fakulteti. Natalija je bila zelo srečna babica. Celo življenje je bila zelo produktivna,
živela je prav v prelomnem obdobju - obdobju transformacije/transfera - celoten svet je
bil prej popolnoma drugačen. Spomni se, da so imeli veliko vsega. Življenje je bilo
idealno - Cikli (Krogovi) so delali kot nikoli prej ter so imeli svoje svetove (posamezne
resničnosti, ki jih je vsak posameznik takrat lahko imel), obarvane v najsvetlejše in
najbolj vesele mandale. Za tiste, ki so rojeni v ''tem svetu'', ni bilo mogoče pojasniti,
kakšen je bil svet takrat, preden je prišlo obdobje transfera. Natalija se je zelo hitro
prilagodila temu novemu svetu, saj je bila zelo inteligentna (poučevala je nekakšno
arabsko vedo, imena pa se ne spomnim). Najprej je delala v Zavodu za razsvetljenstvo
''potencialnih'' (to je bil zavod, ki se je ukvarjal s filtracijo mladih posameznikov podobno našem sistemu, njegovo ime se začne s črko Š, tudi tega se ne spomnim).
Tukaj ji je bilo super, imela je zelo veliko prijateljev, tukaj se je tudi omožila, kar samo
dokazuje, kako je takrat uživala. Ko se je bližal konec njenih dni v Zavodu, je zaprosila
Ministrstvo, če ji lahko dajo delo ''Master Filtratorja Arabske Vede''. Potrdili so njeno
zahtevo in jo premestili v mesto, ki se je imenovalo Rangrad (ali TrčiGrad).
Ko je vstopila v Zborno Sobo, je občutila neverjetno pozitivno energijo. Tukaj so bili
vsi njeni stari prijatelji (Alki Galki, Drajveli Bi, Malija Capulet ter tudi neverjetni
Hilibili, ki je bil vedno dobro razpoložen ter je širil neverjetno pozitivno energijo).
Sprva niso mogli verjeti, da so se spet srečali, potem pa so v druženju začeli uživati.
Cikli in cikli so minevali, Krogi pa so šli okrog in okrog. Mladi posamezniki ali Kritosi
so se filtrirali in bili poslani daleč, v kraje Dežele Ljubezni. Natalija in njeni prijatelji so
imeli radi svoje delo. Vsak od njih je imel svojo posebno moč, ki je bila unikatna. Alki
Galki je lahko povzročil čudne občutke v trebuhu ter na licih mladih Kritosov; Drajveli
Bi pa je bila zelo izkušena v govorjenju, kar je bila zelo cenjena veščina v tej čudežni
deželi; Malija Capulet je bila neverjetna, bila je zelo akademsko izkušena ter je bila zelo
izkušena v teh, kot so jih ljudje imenovali, ''debatah'' in Hilibili, ki je bil njihov vrhovni
vodja in je hotel samo najboljše za Zavod. Imel je neverjetno auro pozitivne energije, ki
je povzročala ta čudni občutek na licu Kritosa.
Skupaj so šli skozi veliko Ciklov in Krogov, saj so bili vsi približno ista generacija. To
je življenjska zgodba Natalije Ovratnikove.
Ko je prišla Natalija s sprehoda, se je začela pripravljati na sestanek s starimi prijatelji,
saj je sestanek sovpadal z Novim Letom v Deželi. Bila je zelo vesela, ker jih ni videla že
dve leti zaradi različnih okoliščin. Poskušala jih je poklicati, ampak nihče se ni odzval
(kar je bilo zelo čudno, saj je imel Alki Galki svojega računalniškega pomočnika vedno
pri sebi). Soprogu je povedala, da se nihče ne odzove – namreč tudi on je šel včasih z
njo na sestanke družbe, čeprav se je tam obnašal zelo čudno, kot da je bil odsoten.
Usedla se je v Teleport-Člouk in je odšla na lokacijo, na kateri so se vedno, po navadi,
dobili. Ko je prišla tja, nikogar ni bilo. Tudi njen mož je izginil. Bila je popolnoma
sama. Horizont se je začel spuščati, Novoletni okrasi so se začeli intenzivirati.
FEBRUAR 2013
STRAN 25
Naenkrat je vse bleščalo. Ni mogla več videti. Takrat je znan glas rekel: ''Eh, Natalija,
končno te imamo!'' Ko je prišla k sebi, je počasi odprla oči. Videla je zelo čuden prizor.
Bila je v dvorani, tla so bila nenavadna, kot da so narejena iz lesa. Tukaj so bili, poleg
njenih prijateljev tudi stari Filtrarniki, ki so bili videti zelo zelo stari, ampak so bili
neverjetno veseli. Vsi so naenkrat vstali, zaploskali in si voščili Novo Leto, ki je pravkar
prišlo. Prizor je bil neverjeten in čaroben. Zrak je bil lahek, filtrarniki so drug drugemu
pokazali nove trike in veščine, ki so se jih naučili. Videti so bili zelo srečni in sproščeni.
Novo Leto je prišlo in s tem nova sreča, nove priložnosti in novi triki.
Življenje je res neverjetno, tukaj in zdaj.
Uganka: ''Moj priimek pozna vsakdo,
samo uganit' se ga ne da lahko!''
Ključne besede uganke: profesorji, priimek, angleščina.
Pojasnitev pojmov:
Kritos - Mladostniki (15-19 Krogov), ki so podobni učencem. Razmišljajo z deli telesa,
ampak problem je, da nimajo telesa, tako da samo mislijo, da mislijo.
Krog - Leto
Cikel - Mesec
Konec
Pravljica je bolj progresivna in je samo plod moje, ne-dovolj-razvite domišljije. V njej so
tudi nekateri profesorji iz naše šole. Uganka na koncu pomaga tistim, ki bi radi izvedeli,
kdo so ti profesorji.
Dušan Rajlić, T-3. A
Ti (moja refleksija)
Sedel sem sam kot vedno. Samo takrat je bilo drugače. Bil sem se vrnil nazaj, s sabo
prinesel en lep spomin. Ta spomin krasi duh moj, priznam ti lahko, da več nisem svoj.
Opil sem se v njeni dišavi, moje poti ni več v tej zmešnjavi. Vsakdo se lahko pretvarja,
da je sam. Edino ta, ki se s tem ukvarja, se loči od družbenih prvin.
In zdaj, ko občutim njeno prisotnost, duh moj več ne eksistira, ni ga takega eliksira, ki bi
ga vrnil nazaj.
Moj samotnjak, zakaj si tak ? Če te nekdo nekaj vpraša, manjši si kot mak, ki pa vedno
je v družbi.
Zapustil te bom, samega sebi in njo bom pripojil k tebi, ker zdaj izpolnjujete vse, kar je.
Ti in ona bosta skup', ker vse, kar zdaj obstaja, je up, ki ga postavljaš, človek moj. . .
Dušan Rajlić, T-3. A
GEŠKO
STRAN 26
Roke
''Lateral''
Gledal sem jih, kako me gledajo,
ne sluteč, kaj naj to bi pomenilo,
nič mi ni na pamet priskočilo,
vse kar nočem, ti stroji povejo.
You, who stood down, at the bottom,
couldn't see up or down in the
solemn,
make up, create another column,
I crave again, to enter the circle.
Ljudje kot vedno isti smo,
ne mislimo vnaprej in zato
nekaj slabega zgodilo se bo,
naši stroji bodo sovražniki samo.
Življenja več ne poznamo kot prej,
sami smo ostali, sami bomo umrli,
roboti naši bodo nas nadrli,
to se bo zgodilo, prej ali slej.
Oh glej, človek moj, življenje ti prinaša,
vse kar potrebuješ in vse kar hočeš,
v samotnih dneh in samotnih nočeh,
edino kar hoče je, da se nanj zanašaš.
Zdaj pa umiraš, zelo počasno,
spoznal boš, kje si grešil,
nihče te ne bo več rešil,
ti in tvoji, plačate sočasno.
Do you hear melodies of the wind,
rapture that same-old, same-old,
worry not, for broken is the mold,
I wait again, to become age-less.
Oh, hear me, my reflection,
scattered around, wide riverbank,
my ship - blank is, I understand,
Milady, bring me my crown.
King I am, only to be servant,
fear not, for you too are human,
together in this we are, my woman,
are you afraid to take another step ?
Can I open every door for you,
for it is, my only chance,
to get to know you, not at first glance,
I crave again, for your look.
Dušan Rajlić, T-3. A
And here I am, again at the bottom,
I can now see,up and down to the
solemn,
created again, another is column,
I refused to go, to enter the circle.
Dušan Rajlić, T-3. A
Ilustracija: Franci Modic, T-3. A
FEBRUAR 2013
STRAN 27
Pesmi
ZATE
NOV DAN
Ljubila bi te bolj kot svoje življenje,
Odgrni zaveso, poglej skozi okno,
objela, nikoli izpustila,
naj sončni žarki ogrejejo tvoje srce.
poljubljala kot te do sedaj ni nobena,
Urša Z., O-3. A
živela le zate, ob tebi hodila.
Anja, O-3. A
Ilustraciji: Kevin Glavič, T-3. B
DIM
Le kadi, kadi človek ti,
saj rak na tebe že preži.
Navsezgodaj čikec si prižgi,
dim za dimom vleci, pa čeprav
smrdi.
ŽENSKA
Kmalu linijo boš dobil,
Noben vetrič ne piha tako, kot je nežna ženska.
spet zvonček v cerkvi bo zvonil.
Noben kamen ni tako trd, kot je trdna ženska.
Zato pomisli dragi ti občan,
Noben vihar ne prenese toliko dežja, kolikor solz
pretoči ženska.
da v dimu monoksid je in katran.
Saj dihalom sveži zrak bolj prija,
sicer igrala ti bo zadnja simfonija.
Urša Z., O-3. A
Noben cvet ni tako lep kot ženska.
In nihče ne premore toliko ljubezni, kot jo ima v
sebi ženska.
Urša Z., O-3. A
STRAN 28
GEŠKO
INTERVJU: prof. Igor Gimpelj
Pogovarjal sem se s prof. Igorjem Gimpljem, ki je moj razrednik, torej razreda G-2. A.
Dijaki ga imajo radi, saj je znan po doslednosti, pravičnosti in humorju. Njegova
priljubljenost med dijaki se kaže tudi na lestvici priljubljenih profesorjev na naši šoli,
saj je že nekaj časa na prvem mestu (www.profesorji.net). To je bil tudi razlog za
intervju z njim.
Po izobrazbi ste dipl. inž.
geodezije. Vas ta poklic
veseli? Da, zelo.
Kaj poučujete? Koliko let že
poučujete na tej šoli?
Poučujem geodezijo, geodetske
terenske vaje, izdelavo
geodetskih načrtov, geodetski
računalniški programi, izbrana
poglavja iz geodezije ter
gradbeniške osnove projektiranja
v 1. letniku.
Zakaj ste se odločili za ta poklic, poklic profesorja?
Geodetsko delo je zelo razgibano, vezano na teren in pisarno. Pred poklicem učitelja
sem opravljal geodetsko delo večinoma po terenu, po celi Sloveniji. Glavni razlog
menjave službe je imeti službo bližje domu in biti z družino.
Katera izkušnja s terena vam je najbolj ostala v spominu? Zakaj?
Merjenje cevi hidroelektrarne Moste, ki poteka pod zemljo. Tesnoben občutek je, ko
si v cevi, nad katero je jez z vodo in je do izhoda približno kilometer.
Ste zadovoljni z našim razredom? Zakaj?
Zelo. Zadovoljen sem z večino razredov, ki jih poučujem.
Zadovoljen sem, ker menim, da sem vas naučil delovnih navad.
Ali ste se v mladosti ukvarjali s katerim športom?
Da. Ukvarjal sem se s košarko, nogometom, namiznim tenisom, tenisom in
badmintonom. Večino teh športov še danes igram.
Kaj počnete v prostem času?
Prenavljam hišo in se praktično učim gradbeništvo.
Vedno me je zanimalo, če geodetom kdaj teodolit padel s stojala. Ali se vam je
že zgodilo, da vam je teodolit padel na tla?
Meni ne, mojim prijateljem pa, in sicer v 1. letniku srednje šole, ko teodolit ni bil privit
na stativ. Dva prijatelja s petindvajset let prakse na terenu sta premalo privila nogo
stativa, noga je popustila in inštrument je padel.
Uroš Majger, G-2. A
FEBRUAR 2013
STRAN 29
INTERVJU: prof. Vesna Breskvar
Na šoli izvajamo projekt Dobimo se na postaji, s katerim ozaveščamo pomen trajnostne mobilnosti. V
sklopu projekta smo opravili že vrsto dejavnosti: ugotovili smo črne točke v okolici šole, anketirali starše in
dijake o njihovem načinu prihoda v šolo, analizirali prometno stanje v okolici šole, analizirali dostopnost za
vse oblike prometa ter izdelali načrt ureditve okolice šole (zelene površine, ureditev kolesarskih stez in
pešpoti). Ker pripravljava raziskovalno nalogo na temo mobilnosti, sva se odločili za intervju s prof. Vesno
Breskvar. Profesorica namreč prihaja na delo s kolesom. Ga. Breskvar poučuje strokovne predmete na
poklicni šoli, v prostem času pa se veliko ukvarja s športom (kolesarjenje, sprehodi).
Kako vsak dan prispete na delovno mesto (šola)?
S kolesom, tudi v slabem vremenu, seveda takrat uporabim pelerino. Ne zmoti me niti
dež niti sneg.
Zakaj ne uporabljate javnega prevoza?
S kolesom sem hitrejša, namreč avtobus
ustavi na vsaki postaji, in to je zame zamudno.
Na avtobus grem, a redko, kadar imam druge
poti (nakup, obisk, ...).
Ali ni v slabem vremenu neugodno na
kolesu?
Ne. (Smeh) Za slabo vreme imam pelerino.
Ste na poti v šolo že naleteli na kakšno
nevarnost (nevarno situacijo)?
Pogostokrat se zgodi, da se voznikom avtomobilov mudi in prevozijo rdečo luč na
semaforju, jaz pa imam zeleno. Zaradi tega vedno pogledam levo in desno, če je varen
prehod, preden speljem.
Uporabljate kolo samo zaradi ekološkega ozaveščanja, neonesnaževanja okolja in
stroškov goriva ali zaradi lastnega počutja?
Zaradi obojega. Gorivo je drago, in ker nimam stroškov z njim, tako prihranim denar za kaj
drugega. Kolesarim pa tudi zaradi sebe. Rada sem na kolesu. Na kolesu imam pritrjeni
dve košari (včasih samo eno), v kateri spravim stvari in grem na pot, tudi po nakupih.
Kako bi druge spodbudili, da bi več uporabljali kolo?
Mislim, da bi bilo kolesarjev veliko več, če bi bile urejene kolesarske poti. Dijaki, ki se
vsak dan vozijo v šolo z avtobusom, bi si lahko kupili rabljeno kolo, ki bi ga pustili v
podhodu na glavni avtobusni postaji, in se do šole pripeljali s kolesom.
Kaj bi za konec še sporočili bralcem?
Sporočila bi jim: »Če bivajo kolikor toliko blizu Ljubljane ali v okolici Ljubljane, naj do šole
pridejo s kolesom – je zdravo, zabavno in če si pazljiv tudi varno!
Urša Zgonec, O-3. A in Nadja Belaj, O-2. A
STRAN 30
GEŠKO
Poročilo šolskega športnega društva
V letošnjem šolskem letu 2012/13, so se naši dijaki/-nje udeležili že vrsto
športnih tekmovanj.
Atletskega pokala se že tretje leto zelo uspešno udeležujeta Blaž Zupančič O-3. A
in Rok Limoni T-4. A, ki tekmujeta v disciplini met krogle. Blaž Zupančič je dosegel
2. mesto, Rok Limoni pa je dosegel 14. mesto od skupaj 40 tekmovalcev.
Prvenstvo srednjih šol Ljubljane v košarki za dijake je
potekalo od oktobra do decembra 2012 v Hali Tivoli.
Naša košarkaška ekipa je v V. skupini dosegla 1. mesto
in se uvrstila v nadaljevanje tekmovanja. V skupini 1. A
pa so dosegli 5. mesto. Ekipo so sestavljali: Luka Primar
G-3. A, David Purić G-3. A, Matija Misdaris E-4. B,
Goran Gončin T4B, Uroš Kač O-2. A, Metod Peklaj E-3.
A, Jernej Gortnar T-3. A, Marko Treven T-2. A, Tadej
Petrič T-2. B in Domen Kristan G-1. A.
Mentor ekipe: A. Pavšič
Posamičnega prvenstva srednjih šol Ljubljane v šahu se
je v decembru udeležil Lev Lah iz O-4. A in dosegel 13.
mesto.
Prvenstva srednjih šol v badbintonu – posamično, se je
decembra udeležil Blaž Koncilja O-2. A.
Prvenstvo srednjih šol Ljubljane v nogometu za dijake je
potekalo od decembra 2012 do februarja 2013 v Hali Tivolju. V skupini G je naša
ekipa dosegla 1. mesto in se uvrstila v 1. ligo SDI.
Ekipo sestavljajo: Jan Jereb O-4. A, Žiga Lukman O-3. A, Sanes Mehič T-3. B, Eni
Nuhanovič T-2. A, Goran Vučič T-2. A, Tilen Šilc O-1. A, Damir Kišmtovič T-1. A,
Almir Omerovič U-1. B in Meho Majetič U-1. B.
Mentor ekipe: Mateja Tušek
FEBRUAR 2013
STRAN 31
Poročilo šolskega športnega društva
Dijak Luka Gradišar T-3. A se redno zelo uspešno
udeležuje področnih in državnih tekmovanj v
lokostrelstvu.
V januarju bo potekalo državno tekmovanje v
badmintonu – posamezno, ki bo potekalo v Kočevju
in se ga bodo udeležili tudi naši dijaki.
Do konca šolskega leta bodo potekala še
tekmovanja:
- februar: veleslalom ,
- marec: plavanje in namizni tenis ,
- april: spomladanski kros,
- maj: atletika posamezno, tek trojk,pohod po poti ob
žici 2013, odbojka na pesku,
- junij: akvatlon,
Mentor ššd: Alenka Pavšič
Na prvenstvo srednjih šol Ljubljane v streljanju z zračno puško posamezno in
ekipno smo prijavili štiri ekipe dijakov.
Zelo uspešna je bila ekipa dijakov:
Luka Podjed T-2. A, Aljaž Lešek T-1. B in Mitja Zupančič G-1. A , ki je dosegla
2.mesto.
Posamezno pa so dosegli naslednje rezultate:
Luka Podjed 2. mesto, Aljaž Lešek
3. mesto in Jure Kadunc G-1. A 30.
mesto od skupno 97 tekmovalcev.
V februarju 2013 je potekalo regijsko
tekmovanje srednjih šol v streljanju z
zračno puško.
Luka Podjed, T-2. A je dosegel 1.
mesto.
Ekipno (Luka Podjed, T-2. A, Aljaž
Lešek, T-1. B in Jure Kadunc, T-1. A)
pa so dosegli 3. mesto.
STRAN 32
GEŠKO
INTERVJU: Luka Gradišar
Luka je bil 2011 državni prvak v lokostrelstvu, lani 2012 pa podprvak. Letos si postavlja
visoke cilje - udeležba na evropskem prvenstvu. Luka je dijak 3. letnika - smer gradbeni
tehnik. Znan je po svoji skromnosti. Je tih, vedno pripravljen in sošolci ga imamo radi.
Kje si se prvič srečal z lokostrelstvom?
To je bilo leta 2001, ko mi je oče prinesel moj prvi lok.
Kako dolgo se že ukvarjaš s tem športom?
Z lokostrelstvom se ukvarjam od 2001, torej 12 let.
Kdo te spremlja na tvoji poti in te podpira?
Na moji poti me spremlja moj oče. Spodbuja me in
verjame vame.
Član katerega kluba si?
Sem član društva lokostrelcev Šmarna Gora.
Kako pa treningi, ali ti vzamejo veliko časa in kje
jih imaš?
Treninge imam 1-2x na teden v Medvodah. Takrat
treniram celo popoldne.
Kako pogosto imaš tekme?
Tekme imam skoraj vsak vikend. Imamo več različnih vrst tekem, kot so: notranje (Indoor
18m), zunanje ( 3D, Aerohead, Fita 900 krogev).
Kako usklajuješ treninge in šolo?
Prednost dajem šoli,če je potrebno izpustim trening, drugače pa imam čas za oboje.
Kakšni pa so tvoji načrti za nadaljnje šolanje?
Nameravam se vpisati na študij arhitekture.
Kakšen nasvet za vse tiste, ki jih ta šport zanima in bi tudi sami to poskusili?
Tistim, ki jih zanima lokostrelstvo, bi priporočil, naj se pozanimajo in preizkusijo v
najbližjem klubu. Potrebna je samo volja, vztrajnost in seveda veliko treninga.
Letos si se udeležil tudi Cankarjevega tekmovanja, kakšna so pričakovanja?
Ja uspel sem priti na regijsko tekmovanje in upam, da sem se uvrstil tudi na državno.
Kaj pa prosti čas, imaš še kakšne hobije?
Da, igranje računalniških iger in 3D modeliranje.
Povej nam recept - biti dober športnik in dober dijak!
Po mojem je ključ do uspeha dobra tehnika (tehnika učenja), organiziranost in vztrajnost.
Jure Starc, T-3. A
FEBRUAR 2013
STRAN 33
Gozd Martuljek
Za zimski športni dan, 30. 1.
2013, je bilo na izbiro več
aktivnosti: sankanje,
smučanje, drsanje, tek na
smučeh in pohod. Odločila
sem se za sankanje v gozdu
Martuljku blizu Kranjske Gore.
Izpred šole smo odšli 7.45 in
se peljali dobro uro. V gozdu
Martuljku so nas počakali
mentorji in nas vodili do
sankališča. Pokazali so nam
progo in nas peljali na vrh,
bodisi s kamionom bodisi z
motornimi sanmi. Po progi
smo se spuščali približno
osem minut in moral si paziti
na ovinke,
saj bi kaj
hitro lahko
zgrmel v
prepad. V
igluju nas
je čakal
čaj. Kljub
temu da
smo bili
mokri,
smo
uživali in
veliko se nas bo tja še vrnilo.
Maruša Dobovšek, E-3. B
Smučarski vikend
V Planici in na treh smučiščih
(Nassfeld, Višarje in Gerlitzen)
smo smučarji iz SGGOŠ
preživeli čudovit smučarskodružabni vikend. Vreme ne bi
moglo biti boljše in pogledi na
okoliške hribe so bili čudoviti.
Ob lepem vremenu smo se
nasmučali, v večernih urah pa
zabavali ob sprejemu novih
članov in raznih družabnih igrah. Vikend smo
zaključili ob pici,
presenečenje pa
nam je pripravil dijak
naše šole Anže, s
svojim ansamblom.
Zaplesali smo,
zapeli in se v upanju
na ponovno
srečanje poslovili.
GEŠKO
STRAN 34
Mi mladi in … marihuana
KAJ JE MARIHUANA?
Konoplja (cannabis sativa l.) je enoletna
dvodomna rastlina (moške in ženske rastline
se razlikujejo) - ki zelo dobro uspeva tudi pri
nas. Vsebuje številne psihoaktivne snovi
(kanabinoide), od katerih je najpomembnejši
tetrahidrokanabinol (THC).
Tega je največ v vršičkih in listih ženskih
rastlin, ki jih posušene imenujejo marihuana,
ganja, trava, dope, špinel, v ZDA pa
marihuana; najmanj pa v steblih, koreninah
in semenih.
Marihuana so posušeni zeleno-rjavo-sivi listi ali cvetovi rastline. Marihuana je
psihoaktivna droga, ki vpliva na duševnost, kar pomeni, da lahko spreminja
delovanje možganov.
UČINKI MARIHUANE
Učinki marihuane so težko predvidljivi in
močno odvisni tudi od pričakovanj.
Ob slabem telesnem in psihičnem počutju
se lahko pojavi tesnoba, potrtost, vse do
napadov groze in panike
Marihuana, ki je vzeta v dobrem
razpoloženju, občasno in v manjših
količinah lahko povzroči odmaknjeno
sanjarjenje, zadovoljno blaženost (občasna razigranost in razgibanost), občutek
boljšega zaznavanja in občutek hitrejšega razmišljanja.
Opisana doživljanja so še kako privlačna za mladostnika ali mladostnico, ki se
rad odmika od realnih življenjskih situacij, sanjari ter razmišlja o smislu svojega
bivanja. Ravno zaradi opisanih učinkov je marihuana tako priljubljena med
mladimi.
Za učinek uživanja večjih količin pri občutljivejših osebah pa je značilno:
- razigranost se stopnjuje do stopnje vznesenosti,
- prihaja do izbruhov neobvladljivega smeha, hihita se brez razloga,
- motnje v vidnem, slušnem in telesnem zaznavanju časa,
- otopelost.
FEBRUAR 2013
STRAN 35
Zakasneli učinki droge se kažejo kot:
- pospešeno dihanje,
- suha usta,
- pordečitev očesnih veznic, uživalec ima rdeče, krvave oči,
- splošna slabost,
- blage motnje v ravnotežju,
- motnje motorike, mladostnik zgleda omotično in ima težave pri hoji,
- težko si zapomni stvari, ki so se ravnokar zgodile.
Pri uživalcih zaznavamo tudi zadah po sladkem senu ali zažgani vrvi, katerega
vonja se navzamejo tudi lasje in obleka. Zaradi povečanega ali zmanjšanega
apetita pa uživalci večinoma pridobijo oz. izgubijo na svoji telesni teži.
ZAKAJ MLADI KADIJO MARIHUANO
Precej razlogov obstaja, zakaj mladi kadijo marihuano. Večina mladih jo
poskusi samo zato, ker to počnejo njihovi prijatelji, bratje ali sestre ter jih
prepričujejo in vzpodbujajo, da jo poskusijo. Dejstvo pa je, da marihuano kadi
tudi precej ljudi v srednjih letih.
Prepričani so, da je kajenje “cool” ,ter da ne povzroča nikakršnih negativnih
učinkov.
Vendar je treba vedeti, da kajenje marihuane ni učinkovito sredstvo za
reševanje življenjskih problemov. Stanje zadetosti pomeni samo, da se ljudje ne
soočajo s problemi in tako posredno prispevajo k nereševanju ali celo
naraščanju le-teh.
ALI UŽIVANJE MARIHUANE VODI V UŽIVANJE OSTALIH DROG
Kajenje marihuane seveda ne vodi avtomatično v uživanje ostalih prepovedanih
drog. Znano pa je, da večina uživalcev prepovedanih drog uživa tudi marihuano
in da je bila pri večini tistih, ki so danes odvisni, prva prepovedana droga, ki je v
nekaj letih privedla v uživanje ostalih.
Uživanje marihuane privede mlade v stik s tistimi, ki uživajo droge, in seveda s
prodajalci le-teh. Zato obstaja velika verjetnost, da bodo izpostavljeni skušnjavi
uživanja tudi drugih drog.
Blaž Ficko, T-3. A
GEŠKO
STRAN 36
Mi mladi in … piercingi
Bodisi kot simbol drugačnosti
ali simbol določene kulture – v
vsakem primeru gre za znak
neke edinstvenosti in
individualnosti. V mnogih
kulturah je luknjanje po
različnih delih telesa nekaj
skrajno vsakdanjega. V Indiji,
denimo, praktično ne srečamo
dekleta ali ženske, ki ne bi
imela uhana v nosu. Po
njihovem prepričanju luknjanje
nosu pozitivno vpliva na
določene duševne, posledično
pa tudi telesne aktivnosti in
počutje. Vsi poznamo tudi
primere iz različnih afriških
ljudstev, za katera se včasih
zdi, da ljudje med seboj prav
tekmujejo, kdo bo imel po
telesu (v ospredju je zlasti
obraz) več uhanov – da ne
govorimo še o drugem nakitu,
ki ga uporabljajo za
podaljševanje vratov ali
raztegovanje ustnic. Če pa se
preselimo v naše domače
kraje, pa piercingi še zdaleč
niso nekaj povsem običajnega
in so bili do nedavnega skoraj
na meji s tabu temo. S
porastom preluknjancev v
zadnjih letih pa so se unesli
tudi pisani pogledi na ljudi, ki
so po ulicah veselo hodili z
uhanom v nosu, obrvi ali - bog
ne daj! – v popku. Če pa se
vrnemo za več desetletij
nazaj, pa lahko povemo še
nekaj več. Po družbenih
spremembah so nastale
mnoge subkulture, med
katerimi so bili pankerji
zagotovo najbolj posebni in
udarni. V svoj stil, ki je
zajemal vse od bulerjev,
irokez, vseh živih barv in
leopardjih vzorcev, so kmalu
uvedli tudi luknjanje. Iz tega
lahko takoj ugotovimo, da so
bili piercingi vse prej kot
družbeno zaželeni ali
sprejemljivi. Šlo je za kričeče
anarhiste, ki so se neumorno
upirali sistemu in to brez
sramu vsem sporočali že s
svojim videzom. Danes je s
tem seveda drugače. Pankerji
so na naših ulicah redki,
piercingov pa je vse več.
Roko na srce, zdi se, da si je
vsak najstnik že kakšnega
omislil, pa naj gre za luknjo v
obrvi, pod jezikom, v licu,
prsih, popku … Zdi se, da
piercingi – tako kot mnoge
druge vizualne posebnosti,
npr. lasje žive barve, tatuji,
zabriti lasje in tako dalje,
pravzaprav sploh niso več
posebnost. Dandanes gre
očitno le še za modni trend,
torej da imajo piercingi le
estetsko vlogo, ne izražajo pa
individualnosti posameznika.
Kako naj bomo vendar
edinstveni z luknjo v ustnici,
če bomo na sprehodu od
Čopove do Zmajskega mostu
srečali še nekaj mladostnikov
z enakim uhanom? Prav zato
se zdi, da gredo posamezniki
z željo po (vsaj vizualni)
edinstvenosti že v ekstreme –
FEBRUAR 2013
STRAN 37
Mi mladi in … piercingi
družbi se zdi normalno, če
ima najstnik luknjo ali dve, ne
pa, če hodi naokrog s petimi
kilami železa. Ob tem prav
tako niso zanemarljive vse
alergije in drugi možni zapleti,
ki mnogokrat spremljajo
luknjanje. Ostaja torej
vprašanje: Ali se želimo zgolj
'olepšati', ugoditi najnovejši
modni muhi ali – biti drugačni?
Anja Zagorc in Tea Volč,
E-3. C
Mi mladi in … moda
Letos bo na našem pomladnopoletnem nakupovalnem
seznamu ostalo kar nekaj
lanskih trendov, kot so razni
potiski, tapetni vzorci, prosojni
materiali, izredno popularne
hlače dolžine 7/8, leopardji
vzorec, čipke in cvetlični
vzorci, ki se bodo iz velikih
ponovno preobrazili in vrnili v
nežnih in manjših izvedbah. V
ospredju bodo prisrčno kičasti
''outfiti''. Veliko bo etničnih
potiskov, geometričnih
vzorcev, razigranih črt in
vojaških detajlov. Na vrhu
lestvice bodo romantični
volančki, s katerimi boste
lahko okrasile skorajda vse
kose oblačil. Spet se bodo
vrnile stare kapri hlače, z njimi
pa se za nekaj časa poslovile
priljubljene izredno
kratke hlače t.i. ''
hotkice '' kot tudi
pikice in krzno. Še
vedno bo aktualen
tudi športni stil. Tudi usnje bo
še vedno velik trend, ki ga
bodo oblikovalci kombinirali
na vse možne kose oblačil.
Leto bo zelo barvito;
poudarjeni odtenki
sončne rumene,oranžne,
zelene, makovo rdeče in
nebesno modre v
prepletanju s črno, belo in
sivo modro.
Priljubljena bo tudi večna
črno- bela klasika,
pastelni in nevtralni odtenki ter
živahni kovinski toni.
Dunja Malkoč, E-3. C
GEŠKO
STRAN 38
Horoskop za leto 2013
KOZOROG 22. DEC – 20. JAN
Če boš veliko prikrival/-a, boš s tem
naredil/-a veliko koristi. Zato do
svojih prijateljev ne bodi nikoli
iskren/-a in vse kar ti pade na pamet
prikrij. Čeprav bo morda na začetku
to zanje šok, ti bodo na koncu dali
prav.
KOZOROGI SO: Jim Carrey, Oprah
Winfrey, Kevin Costner
RIBI 19. FEB – 20. MAR
Zelo slabe volje boš. Prav je, da
tako razpoloženje poneseš tudi med
druge in jim polepšaš začetek leta.
Nato si privošči nekaj za svojo dušo.
Skrajni čas je, da vsaj enkrat sebe
postaviš na prvo mesto, vse ostale
pa zanemariš.
RIBE SO: Celine Dion, Justin
Bieber, Fernando Torres
VODNAR 21. JAN – 18. FEB
Pripravljen/-a boš na prepir, saj boš
ugotovil/-a, da druge izbire nimaš.
Namesto da se temu nasmejiš, bodi
raje užaljen/-a! Okoli sebe imaš
namreč ljudi, ki te povsem razumejo
in podpirajo.
VODNARJI SO: Jennifer Aniston,
Justin Timberlake, Bob Marley,
Cristiano Ronaldo
OVEN 21. MAR – 20. APR
Nate preži neka prijateljica, ki ti
zadnje časa vse zavida. Vprašaj jo,
kaj si naredil/-a narobe in jo
poskušaj ignorirati, ker se do tebe
vede neprimerno. Nikar se ne
skušaj pobotati z njo, saj veš, ovni
smo pa le ovni!
OVNI SO: Victoria Beckham,
Dwayne Johnson – The Rock
DVOJČKA 22. MAJ – 21. JUN
BIK 21. APR – 21. MAJ
Letos nate čaka neko presenečenje,
ki je povezano z osebo, s katero si
sicer nista tako blizu. Na koncu boš
spoznal/-a, da si se o njej močno
motil/-a. Če se nisi pobotal/-a s
starši, tega ne poskušaj ponovno,
ne splača se! Raje izrabi njihovo
zaupanje in trmasto vztrajaj pri
svojem.
BIKI SO: Chris Brown, David
Beckham, Megan Fox
Če boš pazljiv/-a, se lahko
poškoduješ. Ni ti potrebno paziti na
svoje zdravje, raje pazi na svoje
roke, ker jih boš potreboval/-a za
naslednji pretep. Ker te je prijatelj
razočaral, mu boš na vsak način
želel/-a dati lekcijo. In prav je tako,
saj s teboj ni dobro češenj zobati.
Kar je preveč , je preveč. Z dvojčki
se pa res ne bodo hecali!
DVOJČKI SO: Angelina Jolie,
George Bush, George Michael,
Marilyn Monroe
FEBRUAR 2013
STRAN 39
Horoskop za leto 2013
LEV 23. JUL – 22. AVG
RAK 22. JUN – 22. JUL
Zapomni si, da neuspehi ne bodo
prišli sami od sebe, ampak se
moraš zanje tudi potruditi. Ne
izpusti ponujene priložnosti! Naredi
največjo neumnost, kar se jo da.
RAKI SO: Jessica Simpson, Vin
Diesel, Princesa Diana, Tom Cruse
DEVICA 23. AVG – 22. SEP
Ker se boš nekoliko zapletel/-la v
prepir s prijateljico, boš morda nekaj
časa dobre volje. Če boš imel/-a
težave z zdravjem, je to zato, ker si
v preteklem mesec premalo žural/a. Pravi čas je, da si privoščiš več
žuranja, saj si si ga zaslužil/-a.
DEVICE SO: Beyonce, Janez
Janša, Hillary Duff
Če ti na pamet pride neumnost, jo
povej svoji prijateljici. Zadnji čas je,
da to deliš še s kom drugim. Zadnje
mesece se preveč ukvarjaš s
svojimi prijatelji, kar sploh ni prav.
Začni gledati samo nase, tako kot
vsi levi. LEVI SO: Barack Obama,
Anže Kopitar, Madonna, Edward
Norton
TEHTNICA 23. SEP – 22. OKT
Ker se bo končno izboljšalo tvoje
finančno stanje, zapravi vse
naenkrat, kljub temu, da boš potem
cel mesec brez denarja. Čas je že,
da poiščeš nove izzive in se jih
vztrajno lotiš. Rezultati bodo prišli
takoj, vsekakor ne obupaj, če jih ne
bo takoj!
TEHTNICE SO: Kim Kardashian,
Zac Efron, Matt Damon, Shaggy
STRELEC 22. NOV – 21. DEC
Najprej moraš vzljubiti samega
sebe, pusti druge, in pri tem bodi
zelo kritičen/-a. Poglej se v ogledalo
in si ponosno povej na glas, da si
najlepši/-a. Glavo pokonci. V družbi
lahko že s pogledom koga
prestrelimo, če nam kaj ni po godu.
STRLECI SO: Britney Spears, Tyra
Banks, Brad Pitt
ŠKORPIJON 23. OKT – 21. NOV
Prijatelju ne smeš oprostiti napake, ki
jo je naredil, bodi pa pozoren/-a, da
se ne bo iz nje še kaj naučil. Preprosto
ni prav, da se tako vmešava v tvoje
življenje, lahko se vmešavaš le ti v
njegovega. In če bo kaj težil, ga le piči
kot pravi škorpijon!
ŠKORPJONI SO: David Guetta, Borut
Pahor, Demi Moore, Ryan Gosling
GEŠKO
Glasilo dijakov Srednje
gradbene, geodetske in
okoljevarstvene šole
Ljubljana
Ravnatelj: prof. Vojko Goričan
Urednica: prof. Marjana Šoš
Uredništvo: dijaki SGGOŠ
Izdaja:
Srednja gradbena,
geodetska in
okoljevarstvena šola,
Dunajska cesta 102,
Ljubljana
Besedila, foto, ilustracije:
dijaki in profesorji SGGOŠ
Tehnično urejanje: prof. Nataša Kolar
TISK: GRAFIKA B+ D. O. O.
NAKLADA: 500 IZVODOV
LJUBLJANA, FEBRUAR 2013
Perspektive šole na naslovnici
Geška so narisali:
Matej Semanič Gorše, T-2. A
Timotej Bojović, T-2. A
Jan Žnidaršič, T-2. B
Mentorica:
prof. Karin Kozamernik
www.sggos.si
Sudoku
3
2
4
5
8
6
7
6
2
8
9
5
6
1
7
9
9
4
5
6
4
1
2
7
8
3
7
8
9
7
9
6
1
2
4
1
3
1
4
4
9
2
8
8
8
5
9
6
1
1
3
8