74 MI SE IMAMO RADI Ob 3. obletnica poroke, v pričakovanju malega otročička Dragica in Luka sta se srečala pri mladinskem verouku pri uršulinkah. Tam so se veliko pogovarjali o vsem, kar mlade zanima – od bivanjskih tematik in vprašanj o veri do posameznikovega poslanstva in (ne)smisla trpljenja. Debate sta večkrat nadaljevala tudi po koncu uradnega dela verouka in ob tem pogosto prehodila mnoge ljubljanske ulice. Preko pogovorov in druženj s prijatelji sta se spoznavala in kmalu postala najboljša prijatelja. Družila ju je tudi ljubezen do glasbe, saj sta oba pela v zboru. P o letu prijateljevanja in spoznavanja sta ugotovila, da drug do drugega čutita posebno naklonjenost. Na velikonočni ponedeljek sta se njuni poti združili in z roko v roki sta se podala na skupno pot. Luka, ki je skavt z dušo in telesom, je Dragico povabil, naj se mu pridruži. Dve leti sta kot voditelja rasla vsak s svojo skupino skavtov, kasneje pa sta skupaj vodila klan, ki vključuje srednješolce. Pri tem sta se naučila načrtovati in organizirati dogodke ter sodelovati med seboj in z drugimi. Spoznavala sta lastne vrednote in različne načine odzivanja v nepredvidljivih okoliščinah, ki jih pri skavtih nikoli ne manjka. Prav tak način spoznavanja drugega v družbi ima pri obeh neprecenljivo vrednost. S skupno hojo sta začela v 1. letniku fakultete. Takoj sta se odločila postaviti odnos na trden temelj in ostati čista do poroke. Želja po telesnosti je po prvem letu hoje močno narasla. Na trenutke je bilo težko, toda Dragica in Luka sta vedela, kaj želita. »Če bi šla prek te odločitve, bi sama sebe porazila,« pove Dragica. V zakon sta prišla zadovoljna in ponosna, da jima je to uspelo, saj je bila njuna bogata pot spoznavanja dolga celih osem let. Pri tem jima je pomagala tudi močna vera, ki sta jo ves čas utrjevala in jo poosebila. Želje, pričakovanja in zamisli je treba ubesediti Dragica in Luka da bosta nesporazume reševala sproti in do konca, vendar sta kmalu spoznala, da je to v družbi manj primerno, saj obremenjujeta sebe in ostale. Reševanje nesoglasij sta se naučila prestaviti za krajši čas, ko sta se lahko pogovorila v miru in na samem. Trudila sta se izražati svoje občutke in čutenja ter se izogibala obtoževanju drugega. Iskala sta kompromis in možnosti za izboljšavo, da bi prihodnjič lahko ravnala bolje. Dokler nista čutila, da se drugemu lahko opravičita, sta vedela, da še nekaj tli. In še vedno sta zvesta odločitvi, da ne bosta šla spat, dokler konflikta ne razrešita. V odnosu se jima iskrenost zdi bistvena in strinjata se, da je treba želje, pričakovanja in čutenja ubesediti. Predpostavljanje, da drugi ve, kaj prvi misli, čuti in želi, se jima zdi nevarno za odnos, saj s tem tvegata, da bosta razočarana in nerazumljena. »Ni samoumevno, da bom vedel, kaj Dragica želi in čuti, če mi nečesa še nikoli ni povedala,« pravi Luka. Seveda sta se že takrat znala tudi presenečati. Drug drugemu sta v papirček pogosto zavila lepo sporočilce in ga npr. zataknila nekam na kolo. Dragica je večkrat poiskala Lukovo kolo pred fakulteto in mu na sedežu naredila srček iz kamenčkov, Luka pa jo je presenetil z rožico na njenem kolesu. Nekoč ji je celo izdelal majhnega snežaka. Tako sta si sporočala, da mislita drug na drugega, da sta bila tam in sta se spomnila, da ima drugi tisti dan izpit ipd. V času skupne hoje sta se urila v komunikaciji in reševanju nesporazumov. »Prva tri leta je bilo po- Izvirna zaroka in poroka leg radosti, ki jih nikoli ni manjkalo, tudi kar nekaj Dragica in Luka sta ob zaroki sama izdelala konfliktov,« se spominja Luka. Odločena sta bila, križca in si ju izmenjala. Vsak večer sta drug za 2 2011 MI SE IMAMO RADI drugega namensko molila. Poročila sta se v naravi, na Barju, na hribčku sv. Lovrenca, kjer sta se tudi zaročila. V poroko sta vložila veliko svojega časa in talentov, saj sta jo večinoma oblikovala sama. Luka je iz lesenih palic sam izdelal oltar za mašo, kot je bil vajen s skavtskih taborov. Vabila sta naredila iz lubja, nakit in lanene obleke je sešila Dragica sama. Na travniku sta kot simbol rasti in trdnosti njune zveze posadila hrast. Vsako leto se na dan obletnice poroke fotografirata ob tem drevesu in obujata spomine na poročni dan. Ob tem spremljata tudi rast drevesa in opazujeta, kako se starata, ter se veselita sprememb rastoče družine, ki jo bosta lahko opazovala na fotografijah. Zakrament poroke jima zelo veliko pomeni in jima daje večji občutek varnosti v njunem odnosu. »Želja po poroki je bila ves čas v nama,« pove Dragica in poudari: »Poroka je zaveza, da se bova do konca življenja trudila in dala vse od sebe, da greva skupaj tudi skozi najtežje preizkušnje in da najina ljubezen ostane vedno živa.« Tudi Luka je prepričan: »Gre za zakrament, ko je Bog z nama na poseben način.« Težki čas preizkušnje Po poroki sta pričakovala, da bo v nekaj mesecih vzklilo novo življenje. Toda Dragica ni mogla takoj zanositi. Njena ginekologinja je odkrila, da je temu vzrok pregrada v maternici. Sledili sta dve operaciji. Pogosto sta se spraševala, zakaj je Bog vanju položil tako globoko željo in ljubezen do otrok, če jima morda nikoli ne bo dano, da bi jih imela. Dve leti in pol sta predstavljali težek čas preizkušnje, ki pa ju ni razdvojila. »To, da imava drug drugega, je največ,« sta prepričana. »Midva bova vedno drug ob drugem in tega nama nihče ne more vzeti,« pove Luka. Če bi željo po otrocih postavila na prvo mesto, bi to lahko sesulo njun odnos. Prav tako bi jima bilo verjetno precej težje, če bi se zapirala vase. Toda Dragica in Luka sta o težavi govorila odprto in to ju je osvobajalo. Zavedala sta se, da se nimata česa sramovati, saj ju je taka 75 ustvaril sam Bog. Verjameta, da so otroci dar, milost, in ne pravica ali nekaj samoumevnega. Iz dneva v dan sta spremljala Dragičino temperaturo in sluz, da ne bi zamudila tistih nekaj dni v mesecu, ko je verjetnost oploditve največja. Spontana spolnost se je v želji za otrokom izgubljala, kar jima prav tako ni bilo lahko sprejeti. Iz meseca v mesec sta drug drugega bodrila. Skupaj sta molila, da bi Bog uslišal njuno globoko željo po družini. Z vsako menstruacijo je prišla žalost in hkrati novo upanje, da se bo življenje porodilo v naslednjem ciklusu. Dragica in Luka sta bila pripravljena sprejeti tudi to, da svojih otrok morda nikoli ne bosta imela. Razmišljala sta, da bi v tem primeru otroke posvojila ali pa vzela v rejo. Vedela sta, da ne želita ostati sama. Že v času skupne hoje sta prehodila mnogo hribov, prekolesarila mnogo poti in s skavti odkrivala čudeže, ki jih v naravi v nobenem letnem času ne manjka. »Toliko čudovitega sva doživela, da si iskreno želiva to deliti še s kom, posredovati lepoto življenja naprej in vzgojiti otroke v dobre ljudi,« pripoveduje Dragica. Uslišano hrepenenje Upanje na novo življenje je ves čas ostajalo, gotovosti pa ni bilo. Zahvaljujoč sodobni medicini in Bogu, ki je uslišal njuno prošnjo, je Dragica pol leta po drugi operaciji zanosila. Zdaj z navdušenjem pričakujeta dojenčka, a ob težko pričakovani nosečnosti se v njuno veselje večkrat prikrade tudi pretiran strah. Ob tem se učita, da ni vse v njuni moči in da morata skrbi preložiti v Božje roke. Njun dan se konča z večerno molitvijo, ki izhaja iz življenja okrog njiju in obsega številne zahvale pa tudi prošnje. V zadnjem času veliko molita za težko pričakovanega otroka in za njegove bratce in sestrice, po katerih hrepenita. Zaupata v Boga, a se zavedata, da morata najprej sama narediti vse, kar je v njuni moči. »Veruj, kot da je vse odvisno od Boga, in deluj, kot da je vse odvisno od tebe,« je njuno življenjsko načelo. vv Urša Črnivec Za vedno z roko v roki na skupno pot 2 2011 Razigranost na Veliki planini 76 PORTRET je na življenje pričel gledati povsem drugače. Postalo mu je bolj dragoceno, vrednota. Bolezen Kdo o delo ga je znova zbližala z vero, ki jo je po birmi povltete za socialn absolvent Faku Kaj sem opustil. lahko izredno eh oč h ni ač ug Da je malo v dr Da se je Andrej vrnil v Cerkev, je najbolj zaslu) st no om kr veliko (s ovarja žen župnik Andrej Jemec s svojo pozitivno naNajbolj ga nag lways Bon Jovi – A ll) ravnanostjo in zgledom. Andrej se je z animatorji de ad W em tin pes ar j Na (M ati, Mali Medo? odpravil v Stično, kjer je spoznal skupino Mladi Ne moreš zasp Naj knjiga za Kristusa. Želel je dobiti zastonj CD, zato se je Fireproof Naj film prijavil na njihov tabor, pravzaprav pa na duhovsko Don Bobno st ne vaje, ki so na njem pustile močan pečat. Dobra Izbrana ose je stvar srca družba ga je prevzela. Ko so molili nad njim, se Vzgoja lan o stv Osebno pos je razjokal in v sebi odkril nov smisel – tedaj ga je imelo, da bi skakal in vriskal. Želi si, da bi vsak izkusil, kako močno nas Bog ljubi. Šele tedaj je začel živeti pravo krščansko življenje in aktivno sodelovati pri tej skupini. Sprejeli so ga, čeprav se je takrat povsem neobičajno oblačil, imel oranžno frizuro in bil panker. Andreja poznajo kot vedno nasmejanega fanta, vendar sam pravi, da ni vedno tako. Moč in pogum črpa iz vere, ta pa mu predstavlja dar, za katerega je hvaležen in bi ga privoščil vsakomur. »Z vsakim dejanjem v svojem življenju zaigraZaveda se, da te sreče nimajo vsi in si lahko žimo akord, ki bo odzvanjal v večnosti,« piše Rick vljenje drugače sestavijo; prav te sestavljanke ga Warren v knjigi Življenje z namenom. Andrej zelo zanimajo. Sam pravi, da mir najde v cerkvi, Pivk, absolvent Fakultete za socialno delo, je s pri maši, kjer tudi premišljuje, kam gre njegovo prostovoljnim delom zaigral že kaj nekaj takih življenje. akordov. Na Soči je s prijatelji animiral invalide, ki so okrevali po različnih poškodbah, brezdom- Ali veš, koliko te imam rad? cem pomaga preko društva Kralji ulice, dejaven Pred mesecem dni se je vprašal, kaj sporoča s je pri društvu Mladinski ceh, na društvu SKAM svojo fotografijo na Facebooku. Izbral je namreč sodeluje pri projektu Stična mladih, vodi delavnitako s sončnimi očali, da se vidi, kakšen kul, oh ce po šolah, hodi na morje z invalidi … Najbolj od in sploh frajer je. Po tehtnem premisleku se je vsega mu je pri srcu delo z mladimi. odločil, da bo fotografijo zamenjal. Zdaj ima na Facebooku naslovnico pravljice z naslovom Ali Življenje brez Kristusa veš, koliko te imam rad. Naslov je dovolj zgovoje drugačno ren – Andreju je glavna vrednota ljubezen in s »Denar težko prislužim in ga nimam veliko, lahko tem motivira tudi druge. pa podarim svoj čas,« smeje pove Andrej. S pro- »Največ lahko naredim s svojim zgledom,« je trstovoljnim delom je v začel v srednji šoli. V dru- dno prepričan Andrej. Njegov ideal je Don Bosko gem letniku je imel operacijo slepiča in je na lastni in pri srcu mu je njegov moto Vzgoja je stvar koži izkusil, da je življenje zelo krhko. Takrat srca. »Mlade, s katerimi se ukvarjaš, moraš najprej imeti rad,« poudari. »In za svojimi načeli moraš stati. Če samo forsiraš neke vrednote, a se jih ne držiš, te mladi hitro razkrinkajo. Ni jim težko ugotoviti, kdo je pristen in kdo blefira. Mi pa preveč nabijamo o tem, kaj počnemo,« meni Andrej. Nato nadaljuje: »Mladega človeka zanima, kdo si, kaj imaš v življenju resnično rad, k čemu stremiš … Katere so tvoje vrednote? Česa te je strah? O čem razmišljaš, ko greš spat? Jezus nam je pri tem lahko dober zgled, saj je imel rad človeka takšnega, kot je bil sam po sebi, in ne zaradi tega, kar je počel.« vv Urša Črnivec Andrej Pivk Andrej Pivk 2 2011