1. No category

O programu
FEMF je nepretenciozen festival z jasnim
namenom: slovenskemu gledalcu, še posebej
občinstvu z obale, približati kakovostni
evropski film. Letos smo se še posebej posvetili
programu za otroke in mladino, saj smo bogat
filmski program nagradili z zanimivi srečanji
z avtorji ali strokovnjaki s področja, ki se ga
film tematsko loteva (okrogla miza o nasilju v
politiki, razgovor o kršenju človekovih pravic
z Goranom Paskaljevićem, delavnica Janeza
Lapajneta, otroške matineje).
V pogovoru o nasilju v politiki bomo s
priznanimi strokovnjaki Ervinom Hladnikom
Milharčičem, dr. Sandro Bašić Hrvatin in dr.
Tončijem Kuzmaničem skušali osvetliti pogled
na pereči problem nasilja v moderni domači in
svetovni politiki. Še posebej nas bo zanimalo
ozadje, skupne značilnosti in posebnosti
posameznih primerov njegove skrajne in najbolj
krute oblike, atentata.
Otvoritveni film programskega sklopa Fokus na
švedski film, dokumentarec Palme razjasnuje
ozadje streljanja na enega najbolj priljubljenih
evropskih predsednikov vlad in zaradi njega
smo si zastavili vprašanje, kaj imajo skupnega
atentati na JFK-ja, Johna Lennona in Ivana
Krambergerja. Na to in na mnoga druga
vprašanja bi radi odgovor poiskali z vami. Veseli
bomo vašega obiska v kinu Tartini.
Jelka Stergel, vodja programa
• Glavni tekmovalni program evropskega in
mediteranskega filma
• Fokus na sodobni švedski film
• Otroški filmi ter delavnice za otroke in mlade
• P
osebne projekcije (novi slovenski filmi in
koprodukcija)
• Vzporedni program:
- okrogla miza o nasilju v politiki
(v sodelovanju z Univerzo na
Primorskem)
- predavanje in razgovor na temo kršenja
človekovih pravic in etničnega čiščenja
(v sodelovanju z Amnesty International)
Nagrade
NAGRADE ŽIRIJE
• nagrada za najboljši film festivala
• nagrada Vilko Filač za najboljšega direktorja
fotografije
• nagrada za najboljšega režiserja
NAGRADE FESTIVALA
• nagrada za življenjski prispevek na področju
kinematografije
• nagrada festivala za posebni dosežek na
področju dokumentaristike
Predfestivalski
dogodki
Sreda, 2.10. 2013
17.00
19.00
“Prostovoljstvo - ključ do uspešne organizacije festivala” - predavanje Matjaža Javšnika (Fakulteta za turistične študije Portorož – Turistica)
Javšniku se trga film - Stand Up večer z Matjažem Javšnikom
(Turisticaffe)
Clani žirije
ZLATKO VIDACKOVIC • Hrvaška
je hrvaški filmski kritik, novinar, urednik, programski selektor in
dolgoletni umetniški vodja puljskega filmskega festivala. Bil je
predsednik hrvaškega društva filmskih kritikov od leta 2003 do 2008
ter član žirije kritikov na filmskih festivalih v Cannesu, Benetkah
in Berlinu. Od leta 2001 sodeluje s hrvaško javno radiotelevizijo
HRT kot recenzent filmov v redakciji Filmskega programa. Filmske
kritike in pogovore z uglednimi filmskimi umetniki je od leta
2003 objavljal v hrvaškem časniku Vjesnik. Trenutno je programski
vodja Art kina Metropolis MSU v Zagrebu, od letošnjega leta pa na
Akademiji za dramske umetnosti predava predmet Filmski festivali.
VALENTIN PERKO • Slovenija
je kot direktor fotografije diplomiral na FAMU. Dejaven je na
področju reklam, televizije in kinematografije. Sodeloval je
tudi pri vrsti študentskih filmov na AGRFT. Kot direktor
fotografije je sodeloval pri več kot 50 celovečernih in
televizijskih filmih od srede 1970. dalje, med katerimi
so Učna leta izumitelja Polža (1982), Ekspres, ekspres
(1995) in Petelinji zajtrk (2007). Na Slovenskem
filmskem festivalu je prejel nagrade za fotografijo pri
filmih Triangel, Morana, Herzog in Ekspres, ekspres. Prav
takoj je dobitnik nagrad Metoda Badjura (Teden slovenskega
filma Celje) pri celovečernih filmih Prestop, Maja in vesoljček
ter Ječarji. Lansko leto je bil član strokovne žirije 15. Festivala
slovenskega filma (FSF).
LENKA KNY • Ceška
se s filmsko kariero sprva spogleduje kot asistent režije v studiu
Barrandov češkoslovaške televizije. Leta 1991 začne s študijem
na priznani praški filmski šoli FAMU. V zgodnjih 90-ih prične z
režijo videospotov, komercialnih reklam in kratkih reklam javne
službe. Pisanje scenarijev za celovečerne filme postane njena strast.
Leta 1996 je režirala in producirala kratki film „Last Guest”, ki je
bil prikazan na mednarodnem festivalu Karlovy Vary. Leta 2006 je
ustanovila filmsko produkcijo BLUE TIME in kot soproducent posnela
več dokumentarnih filmov. Istega leta prejme nagrado RWE za scenarij
filma „Nemesis“. Naslednje leto režira celovečerni prvenec „Stinu
neuteces“. Letos režira drugi film, romantično komedijo „Little Baby
Jesus“. Premiera bo decembra 2013.
Cetrtek, 3. oktober 2013
10.00 Otroška matineja: KDO SE BOJI CRNEGA MOŽA? (Pogovor z režiserjem,
Janez Lapajne - Avditorij Portorož, Velika dvorana)
z Univerzo na Primorskem)
15.00 Fokus Švedski film: PALME (dokumentarni, K. Lindstroem, M. Nycander, 103’)
17.30 Okrogla miza: Nasilje v politiki (Občina Piran, sejna soba, v sodelovanju
19.00 Otvoritvena slovesnost (ob prihodu ladje v pristanišče Piran pred gledališčem Tartini)
19.30 Otvoritev: KDO SE BOJI CRNEGA MOŽA?
20.00 ZORAN, MOJ NECAK IDIOT (črna komedija, Matteo Leotto, 110’)
22.00 Koncert skupine ISTRANBUL, ploščad pred Gledališčem Tartini ter otvoritveni sprejem!
22.00 DIAZ - NE POCISTITE TE KRVI (politični triler, Daniele Vicari,127’)
Petek, 4. oktober 2013
11.00 Amnesty International (razgovor Blaža Kovača na temo kršenja človekovih pravic na
etnični osnovi z režiserjem Goranom Paskaljevićem, ob sodelovanju aktivistov Izbrisanih)
gledališčem Tartini)
15.00 Fokus Švedski film: ŠE ŠTIRI LETA (politična satira, 87’, Tova Magnusson-Norling)
17.00 V VSAKI ROKI PIŠTOLA (komedija/satira, Cesc Gay, 95’)
16.30 Nastop plesne skupine Metulj in plesno akrobatske skupine Flip (ploščad pred
19.00 KO SE ZDANI (zgodovinska drama, Goran Paskaljević, 78’, pogovor z režiserjem)
20.30 V RAZCVETU (drama, Nana Ekvtimishvili, Simon Groß, 102’)
22.00 ULICA V PALERMU (drama, Emma Dante, 112’)
Sobota, 5. oktober 2013
11.00
15.00
16.30 17.00
19.00
20.30
22.00
22.15 Otroška matineja: MESECEK (slov. sinhronizirana risanka, 95’, za najmlajše!)
Fokus Švedski film: V VESOLJU NI CUSTEV (romantična komedija, A. Ohman, 87’)
Nastop mladinskega pihalnega orkestra Piran
OSTROSTRELEC (akcijski triler, Michel Placido, 89’)
MLADA IN LEPA (drama, Francois Ozon, 95’)
PONAREJEVALEC (črna komedija, Goran Marković, 90’)
MICHAEL KOHLHAAS (zgodovinska drama, Arnaud des Pallieres, 122’)
Festivalski piknik
Nedelja, 6. oktober 2013
11.00
15.00
16.30
17.00
18.30
19.30
Otroška matineja: CIKCAK MULC (pustolovska komedija, 95’)
Fokus Švedski film: ZVOK HRUPA (glasbena komedija, O. Simonson/ J.S. Nilsson, 102’)
Nastop show skupine Kat - animacijski tim (pred gledališčem Tartini)
PRIZNAM (dokumentarec o Janu Plestenjaku in z njim, režija Bojan Dovrtel, 85’)
SAMO BOG ODPUŠCA (kriminalna drama, N. W. Refn, 88’, samo za polnoletne!)
INUK: ESKIMOVO POTOVANJE (pustolovski, Mike Magidson, 90’, dvorana sv.
Pelegrina v Pastoralno kulturnem centru Georgiuos)
20.00 Zakljucna slovesnost s podelitvijo nagrad
20.30 Posebna projekcija filma RAZREDNI SOVRAŽNIK (drama, Rok Biček, 112’)
21.00 Zakljucni sprejem (druženje z avtorji in nagrajenci)
Cena vstopnice: 2,00 €. Za projekcije otroških filmov prost vstop za otroke do 15 let!
Prost vstop na vse obfestivalske dogodke - okrogle mize, razgovore, predstavitve.
Tekmovalni program
1.
SAMO BOG ODPUŠCA
2.
INUK: ESKIMOVO POTOVANJE
3.
MLADA IN LEPA
4.
ULICA V PALERMU
5.
OSTROSTRELEC
6.
MICHAEL KOHLHAAS
7.
PONAREJEVALEC
8.
V VSAKI ROKI PIŠTOLA
9.
DIAZ: NE POCISTITE TE KRVI
10.
V RAZCVETU
11.
KO SE ZDANI
Posebne projekcije
1.
KDO SE BOJI CRNEGA MOŽA?
2.
RAZREDNI SOVRAŽNIK
3.
ZORAN, MOJ NECAK IDIOT
Spremljevalni program: /
4.
JAN PLESTENJAK: PRIZNAM
fokus na sodobni švedski film
1.PALME
2.
ŠE ŠTIRI LETA
3.
V VESOLJU NI CUSTEV 4.
ZVOK HRUPA
Otroške matineje
1.
CIKCAK MULC
2.
MESECEK
Samo bog odpušca
Only god forgives
Leto: 2013
Država: Francija
Žanr: kriminalna drama
Dolžina: 88 minut
Režija: Nicolas Winding Refn
Scenarij: Nicolas Winding Refn
Igrajo: Ryan Gosling, Kristin Scott Thomas,
Tom Burke, Joe Cummings, Gordon Brown ...
Eden najbolj pričakovanih in hkrati najbolj
kontroverznih filmov letošnjega Cannesa, ki je
bil za svojo drznost in brezkompromisnost tudi
nagrajen kot najboljši film festivala v Sydneyu.
Režiser filma Samo bog odpušča je že
uveljavljeni avtor Nicolas Winding Refn (Diler).
Julian (Ryan Gosling) v Bangkoku z bratom
vodi boksarski klub, ki pa je le krinka za posle
z mamili. Ko brata ubijejo, iz Amerike prispe
njuna mati Jenna (Kristin Scott Thomas), glava
velike kriminalne organizacije in besno zahteva
maščevanje. A Julian se mora najprej soočiti s
skrivnostnim policistom Changom (Vithaya
Pansringarm), imenovanim Angel maščevanja…
v ringu.
Nekonvencionalen kriminalni triler se dogaja
v bangkoškem podzemnem svetu boksarskih
klubov in bordelov.
»Ta film deluje precej podobno kot droge.
Lahko te zadane dobro, lahko pa tudi slabo.«
- Ryan Gosling
Nagrade/festivali:
• Cannes 2013 – izbran v tekmovalni program
za zlato palmo
• Sydney 2013 – najboljši film v tekmovalnem
programu
Kritike:
»Brutalna vaja v eksperimentalnem slogu
danskega režiserja Nicolasa Windinga Refna,
ki mu je številni oboževalci Ryana Goslinga
nikoli ne bodo odpustili. Ogled na lastno
odgovornost!«
- Planet.SiOL.net
»Zaradi filma bodo gledalci razumljivo tekli
proti izhodu… Vsaka scena, vsak delček je
narejen genialno... Ocena je lahko le ena - 5/5
zvezdic.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
INUK: Eskimovo potovanje
Inuk
Leto: 2010
Država: Grenlandija
Žanr: pustolovska drama
Dolžina: 90 minut
Režija: Mike Magidson
Scenarij: Ole Jorg Hammeken …
Igrajo: Gaba Petersen, Knud Therkielsen ...
INUK je bil grenlandski kandidat za oskarja
v kategoriji najboljši tujejezični film.
Pripoveduje zgodbo o potovanju od juga
Grenlandije pa vse do samega severa snežene
države – neke vrste poklon Eskimom. 16-letni
Inuk (Gaaba Petersen) je razpet med nasiljem
svojih staršev, odvisnikov od alkohola, in
njegovih sanj, da ustanovi eskimsko rock
skupino. Poslali so ga v rejniško družino na
severu, kjer je njegova skrbnica in učiteljica
Aviaaja (Rebekka Jørgensen) pošlje k lovcu
medvedov Ikumi, da se lahko nauči nekaj
modrosti. Toda Ikuma je poln dvomov, saj se
njegov svet seseda zaradi učinka globalnega
segrevanja …
Film je prejel 22 filmskih nagrad, med drugim
na festivalih v Palm Springsu, Woodstocku,
New Jerseyju, ...
Nagrade:
• 3 nagrade na Savannah Film festival (film,
režija, montaža)
• nagrada na festivalu Woodstock
• druga nagrada na festivalu Palm Springs
(nagrada publike)
Kritike:
»Čista belina in modrina Grenlandije z
osupljivo ledeno pokrajino odlično sovpada
z zgodbo travmatiziranega najstnika, ki se
ponovno poveže s svojimi predniki.«
- Variety
Mlada in lepa
Jeune & Jolie
Leto: 2013
Država: Francija
Žanr: drama
Dolžina: 95 minut
Režija: Francois Ozon
Scenarij: Francois Ozon
Igrajo: Marine Vacth, Geraldine Pailhas,
Frederic Pierrot, Charlotte Rampling
Novi film legendarnega francoskega režiserja
Françoisa Ozona je sodeloval v tekmovalnem
programu letošnjega filmskega festivala v
Cannesu.
Natančen psihološki portret sedemnajst let
starega dekleta, v štirih letnih časih in s štirimi
pesmimi, ki se ji zelo mudi odrasti.
Isabelle je zgolj na videz običajna dijakinja, ki
živi skrito dvojno življenje. Ko starši mislijo, da
ima zvečer zmenek, dekle dela kot prostitutka
za visoko družbo. Starša sta ločena in ni
naključje, da se Isabelle druži z večinoma dosti
starejšimi odjemalci njene ljubezni, vse dokler
enega izmed njenih stalnih ne doleti infarkt.
Skrivnost se začne počasi razpletati.
Nagrade/festivali:
• Cannes 2013 – v uradnem tekmovalnem
programu nominacija za zlato palmo
Kritike:
»Živa legenda François Ozon je zakuhal napeto,
resno študijo o 17-letnem dekletu, ki se ji
mudi spolno odrasti. Prava Lepotica dneva v
razvratu.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
»…izvrstno, vznemirljivo in neustavljivo
privlačno.«
Doris Toumarkine, FJI
Ulica v Palermu
Via Castellana Bandiera
Leto: 2013
Država: Italija/Francija/Švica
Žanr: drama
Dolžina: 112 minut
Režija: Emma Dante
Scenarij: Emma Dante, Giorgio Vasta in Licia Eminenti
Igrajo: Emma Dante, Alba Rohrwacher, Elena Cotta,
Renato Malfatti, Dario Casarolo, Carmine Maringola
V nedeljo popoldne se v ozki palermski ulici
Castellana Bandiera drug nasproti drugega
znajdeta avtomobila, ki se nočeta umakniti. Za
volanom obeh sta ženski, odločeni, da ne bosta
popustili. Ena s svojo ljubezensko partnerico,
druga z zetom in družino. Njun zagrizen
spopad , ki se zavleče v noč, je ogrodje zgodbe,
v katero se vpleta mreža najrazličnejših odnosov,
ljubezenskih razmerij, družinskih vezi in občutij
tamkajšnjih prebivalcev.
Ulica v Palermu je bil eden najbolj pričakovanih
italijanskih filmov letošnjega beneškega
festivala. Žirija, ki je je predsedoval legendarni
Bernardo Bertolucci, je filmu podelila nagrado
za najboljšo žensko vlogo (Elena Cotta).
Nagrade/festivali:
• Benetke 2013 – v tekmovalnem programu,
nagrada za najboljšo žensko vlogo
Kritike:
»Režiserka Emma Dante z neverjetno lahkostjo,
s kirurško natančnostjo in črnim humorjem
razčleni sicilijansko družbo v svojem režijskem
prvencu.«
- Jay Weissberg, Variety
Ostrostrelec
Le Guetteur
Leto: 2012
Država: Francija
Žanr: kriminalka/triler
Dolžina: 89 minut
Režija: Michele Placido
Scenarij: Denis Brusseaux, Cedric Melon
Igrajo: Daniel Auteuil, Mathieu Kassovitz,
Olivier Gourmet, Violante Placido
Film Ostrostrelec francoskega režiserja Michela
Placida je eden najboljših primerov francoskega
policijskega trilerja z zvezdniško igralsko
zasedbo. Svetovno premiero je doživel na
filmskem festivalu v Rimu.
Izkušeni detektiv nastavi zasedo bančnim
roparjem, ko zapuščajo kraj zločina. Vendar
pa policijski načrt propade, saj imajo roparji
v svojo zaščito ostrostrelca, ki s strehe ščiti
njihov umik. Policisti utrpijo izgube in začne
se neusmiljeni lov na posamezne člane tolpe,
med katerimi je izdajalec, ki vseskozi obvešča
policijo, da bi se znebil vseh svojih tekmecev.
Nagrade/festivali:
• Filmska premiera na festivalu Rim 2012
Kritike:
»Visoko oktanski krimi-triler Ostrostrelec
(»Le Guetteur«) nas zadene z odlično akcijo,
težko metalno zgodbo o detektivih in njihovih
antipodih, zmešano s patološkim morilcem.«
- Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter
»Francozi so vedno imeli smisel za filmski
navdih, predvsem na področju krutega krimitrilerja in režiser Michele Placido je brutalno
učinkovit primer te oblike.«
- The Guardian
Michael Kohlhaas
Michael Kohlhaas
Leto: 2013
Država: Francija/Nemcija
Žanr: zgodovinska drama
Dolžina: 122 minut
Režija: Arnaud des Pallieres
Scenarij: Christelle Berthevas, Arnaud des Pallières, Heinrich von Kleist
Igrajo: Mads Mikkelsen, David Kross, Melusine Mayance, Bruno Ganz,
Denis Lavant
Posneto po znameniti istoimenski drami
Heinricha von Kleista.
Nagrade/festivali:
V 16. stoletju, nekje v Cévennesu, hribovju
v južni Franciji, Michael Kohlhaas uspešen
trgovec s konji, vodi preprosto in pošteno
življenje. Michael (Mads Mikkelsen) je žrtev
krivice in s postavljeno vojsko poskuša obnoviti
svojo pravico. Michael Kohlhaas, posnet po
romanu Heinricha von Kleista (1777–1811), se
odvija v zgodnjih letih devetnajstega stoletja in
je bil že predmet filmske upodobitve leta 1969.
• Bruselj 2013 – dobitnik nagrade Golden Iris
Francoski film Michael Kohlhaas režiserja
Arnauda des Pallièresa je bil dva dneva pred
zaključno prireditvijo mednarodnega filmskega
festivala v Cannesu v središču pozornosti. Gre
za njegov prvi celovečerni film v Cannesu.
• Cannes 2013 – nominacija za zlato palmo
Kritike:
»Mads Mikkelsen je ustvaril vrhunski portret
načelnega maščevalnega bojevnika v zgodbi
Heinricha von Kleista iz 16. stoletja.«
- Andrew Pulver, The Guardian
Ponarejevalec
Falsifikator
Leto: 2013
Država: Srbija
Žanr: drama/komedija
Dolžina: 90 minut
Režija: Goran Markovic
Scenarij: Goran Markovic
Igrajo: Tihomir Stanic, Branka Katic, Sergej Trifunovic,
Emir Hadžihafizbegovic, Bogdan Diklic
Črna komedija o tem, kako se še tako dobri
nameni, če niso v skladu s strogimi zahtevami
diktatorskega režima, sfižijo. Zgodba se odvija
ob koncu šestdesetih, v času študentskih
protestov in med razpadom idealov o bolj
pravičnem življenju.
Anđelko je ravnatelj osnovne šole v majhnem
bosanskem mestu Dubica. Verjame v Jugoslavijo
in obožuje njenega vodjo Josipa Broza Tita.
Toda Anđelko ima eno veliko slabost. Je
ponarejevalec spričeval. Tega ne počne iz
koristoljubja, ampak iz človekoljubja. Nekega
dne ga po nizu nesrečnih dogodkov prijavijo
policiji, zato mora zbežati v mesto. Tam sreča
sošolca Sulja iz Službe državne varnosti. Suljo
ga aretira in vrže v zapor. Anđelkovi sojetniki
so precej pisana družba: Črnogorec Veselin
je politični zapornik, zaprisežen nasprotnik
maršala Tita, Miljenko je mladoletni ustaš,
obtožen bombnega napada na beograjski kino,
Enes je muslimanski fanatik, ki se bori za
islamsko državo, Ljubinko pa je Srb, serijski
morilec, ki je brez očitnega razloga pobil vso
družino. Anđelko, kot najbolj izobražen od
vseh, vzame stvari v svoje roke in želi nadaljevati
s svojimi dobrimi deli.
Nagrade/festivali:
• Beograd FEST
• Herceg Novi
• Cinema City Sarajevo,
• Niš – v tekmovalnem programu, nagrada za
najboljšo moško vlogo
V vsaki roki pištola
Una pistola en cada mano
Leto: 2012
Država: Španija
Žanr: komedija/drama
Dolžina: 95 minut
Režija: Cesc Gay
Scenarij: Cesc Gay, Tomàs Aragay
Igrajo: Ricardo Darín, Luis Tosar, Javier Cámara,
Eduardo Noriega, Leonor Watling
8 zmedenih in raztresenih 40-letnikov se
vsakodnevno zapleta v nerodnosti, ki so odsev
njihove glavne težave: kriza moške identitete.
Njihova nesposobnost izražanja čustev jih večno
spravlja v nadvse smešne in ponižujoče položaje, v
katerih ostanejo brez besed celo ženske.
J. je, čeprav ima vse, depresiven in hodi na
psihoterapijo. E. (za razliko od njega) nima
prebite pare, a spi kot dojenček, odkar se je s svojo
mačko preselil nazaj k mami. S. se vrti okoli svoje
nekdanje žene, da bi se po dveh letih pobotala.
G. skuša s pomočjo pomirjeval razumeti ženino
varanje. P. hoče zapeljati sodelavko. Maria in Sara
si izmenjujeta moža, da bi odkrili medsebojne
intimnosti. L. kliče ljubimca po imenu svojega psa.
Zabaven film, ki raziskuje čustveno življenje
moških in... nekaterih žensk.
Nagrade/festivali:
• Dobitnik nagrade Goya 2013 (najboljša
stranska ženska vloga)
• Dobitnik nagrade Gaudi 2013 (najboljši film,
scenarij, stranski igralec in igralka)
• Miami 2013 – nagrada žirije za najboljšo igro
• Festival španskega filma 2013 – nagrada za
najboljši film
• Filmski festival Rim 2013 – izven uradne
konkurence
Kritike:
»Film, ki se mu ne smete upreti… sveža in
zabavna igra vlog se prepleta z odličnimi
življenjskimi dialogi. Vse to potrjujejo tudi
nagrade.«
- Indiewire
Diaz: Ne pocistite te krvi
Diaz: Don’t Clean Up This Blood
Leto: 2012
Država: Italija/Francija/Romunija
Žanr: politicni triler
Dolžina: 127 minut
Režija: Daniele Vicari
Scenarij: Daniele Vicari, Laura Paolucci
Igrajo: Claudio Santamaria, Jennifer Ulrich,
Elio Germano, Davide Iacopini
Rekonstrukcija dogodkov iz Genove leta
2001, ko je med proti-globalizacijskimi
protesti skupina policistov napadla miroljubne
udeležence.
Mladi protestniki se ob vrhu skupine G8 zbirajo
v šoli Diaz Pascoli, kjer začasno ustanovijo
družbeni forum. Večinoma mlajši moški
in ženske so kljub nasilju na ulicah dobro
razpoloženi, a sredi noči doživijo nenadno
presenečenje. Oborožene policijske enote
vdrejo v stavbo in jih dve uri pretepajo. Večina
protestnikov s telesnimi poškodbami konča
v bolnišnici, policija pa poskuša svoja dejanja
upravičiti s podtikanjem molotovk v stavbo.
Iz različnih pogledov na tragični dogodek v
filmu izvemo resnico o tem žalostnem dnevu za
italijansko demokracijo.
Nagrade/festivali:
• Berlin 2012 – nagrada občinstva v sekciji
Panorama
• dobitnik 4 nagrad David di Donatello 2013
(13 nominacij)
• sindikat italijanskih filmskih novinarjev 2012
– 7 nominacij, 3 nagrade
• LIFFe 2012 – v sekciji Panorama
Kritike:
»Brutalno in šokantno v vseh pogledih, film
premika meje in slika pravo naravo policijske
krutosti. Iz dvorane boste prišli še bolj šokirani,
ko boste spoznali, da se o teh dogodkih ni
govorilo skoraj nič.«
- Sam Bathe, Fan the Fire
»Vicari nam ponuja globok čustven opomnik
o naravi človeštva v najslabši luči, a kljub temu
slavi življenje.«
- Oliver Monty, Film News
V razcvetu
Leto: 2013
Država: Gruzija/Nemcija/Francija
Žanr: drama
Dolžina: 102 minuti
Režija: Nana Ekvtimishvili, Simon Groß
Scenarij: Nana Ekvtimishvili
Igrajo: Lika Babluani, Mariam Bokeria,
Zurab Gogaladze ...
Žirija 19. sarajevskega filmskega festivala je letos
za najboljši film izbrala V razcvetu, gruzijsko
zgodbo o dveh najstnicah, ki začenjata življenje
v turbulentnem času zgodnjih devetdesetih let
v Tbilisiju. Poleg srca Sarajeva sta filmski ekipi
nagradi za najboljši igralki prinesli tudi Lika
Babluani in Mariam Bokeria.
Film slika čas odraščanja deklet v sveže
neodvisni Gruziji, ko je družbo pretresalo
nasilje in vojna na Črnem morju, dekleta pa so
najlepša leta preživljala v še vedno prevladujoči
patriarhalni družbi.
Tbilisi, Gruzija, 1992. Po razpadu Sovjetske
zveze se mora Gruzija postaviti na noge. V
pokrajini Abhaziji divja državljanska vojna.
Za glavni junakinji, 14-letno Natio in Eko,
se otroštvo bliža h koncu. Eka odrašča brez
Grzeli nateli dgeebi
očeta in se upira zaskrbljeni mami in starejši
sestri. Natjin oče je alkoholik, ki ustrahuje vso
družino. Prijateljici ne najdeta miru niti zunaj
družine - v šoli, na cesti ali v vrstah za kruh.
Kaos, nevarnost in strah pred prihodnostjo
hromijo ljudi. Občudovalec da Natii pištolo z
enim nabojem. Malo pozneje jo ugrabi drugi
občudovalec.
Nagrade/festivali:
Berlin (najboljši film v sekciji Forum), Sarajevo
(Srce Sarajeva, skupno 4 nagrade), LUX
(kandidat za nagrado evropskega parlamenta),
Festival Art Film Slovaška (glavna nagrada),
Hong Kong (dobitnik dveh nagrad), Pariz
Cinema (nagrada žirije), Wiesbaden goEast
(glavna nagrada)
Kritike:
»Nana Ekvtimishvili odlično zaznamuje svoj
prvenec filmskega ustvarjanja v impresivni
drami o odraščanju, o ženskem prijateljstvu, o
usodnem maščevanju in družinskih trenjih v
post-sovjetski Gruziji.«
- Stephen Dalton, The Hollywood Reporter
Ko se zdani
Kad svane dan
Leto: 2012
Država: Srbija/Hrvaška/Francija
Žanr: drama/fikcija
Dolžina: 90 minut
Režija: Goran Paskaljevic
Scenarij: Goran Paskaljevic, Filip David
Igrajo: Mustafa Nadarevic, Predrag Ejdus,
Mira Banjac, Meto Jovanovski …
o taborišču Staro sejmišče, hkrati pa je obseden
z dokončanjem Kadiša in njegovo izvedbo na
ostankih nekdanjega taborišča.
Srbski kandidat za oskarja v tujejezični kategoriji.
Nagrade/festivali:
Zgodba o 72-letnem profesorju glasbe Miši
Brankovu, ki v nenavadnih okoliščinah odkriva
svoj pravi izvor. Med izkopavanjem na kraju,
kjer je včasih stalo koncentracijsko taborišče,
najdejo škatlo z dokumenti. Leta 1941 jo je
zakopal Isaac Weiss.
Palm Springs 2013 (nagrada »Bridging the
Borders« za Gorana Paskaljevića), Terna 2012
(nagrada »Grand Prix« za najboljši film), Merida
2012 (nagrada »Grand Prix« za najboljši film
in nagrada publike), Evropski filmski festival,
Francija 2012 (nagrada publike),… Srbski
kandidat za tujejezičnega oskarja
Profesor izve, da so njegovi pravi starši Weissovi,
ki so ga ‒ sluteč, kaj jih čaka ‒ odpeljali k
prijateljem, družini Brankov. Mali Miša je imel
takrat komaj dve leti. Zakonca Weiss sta umrla
v taborišču, njemu pa krušni starši niso nikoli
povedali, da je posvojen.
V škatli je nedokončana partitura Kadiša z
naslovom Ko se zdani, ki jo je skladal Isaac
Weiss. Profesor Brankov med iskanjem resnice
o sebi in svojem poreklu raziskuje tudi resnico
Kritike:
»Film je vreden vseh pohval tudi zato, ker
govori o veliki človeški nepravičnosti. Nekoč in
danes. Nekoč koncentracijsko taborišče, danes
pa z majhnimi spremembami mesto za življenje.
Na bregovih velike reke. Če lahko en film vsaj
malo pomaga… To bi mirno lahko bil srbski
Schindlerjev seznam.«
- Đorđe Mijušković, Filmovanje
Spremljevalni program
Posebne projekcije
Otroške matineje
Kdo se boji crnega moža?
Who’s Afraid of the Big Black Wolf?
Leto: 2012
Država: Slovenija
Žanr: C/B kratki film
Dolžina: 25 minut
Režija: Janez Lapajne
Scenarij: Janez Lapajne
Igrajo: Tilen Lapajne, Wayne T. Carr,
Klaus B. Wolf, Michael Kranz …
Kratki igrani film Kdo se boji črnega moža?
je oda filmu kot umetnosti in slovenski
filmski zgodovini, gledalcem vseh generacij
pa ponuja soočenje s pomembnimi vprašanji
medčloveškega razumevanja in sobivanja ter je
več kot primeren za debato z mladimi o temah,
ki prispevajo k dozorevanju in odgovornosti
odraščajočega posameznika. V filmu se
prepletajo različne kulture in trije jeziki –
slovenščina, angleščina in nemščina. Kljub temu
pa bo gledalec, ki ne razume nobenega od teh
jezikov, zlahka dojel bistvo filma.
Film scenarista in režiserja Janeza Lapajneta je
filmska bravura, ki z avtorsko suvereno filmsko
govorico gledalca nagovarja z metaforično in
čustveno nabito pripovedjo o odraščanju sredi
vojne vihre. Film, ki brez nepotrebne patetike v
gledalca butne s silovito človečnostjo, je deležen
izjemnih odzivov. Na letošnjem filmskem
festivalu v Barceloni je režiser Janez Lapajne
zanj prejel nagrado zlati lev, na mednarodnem
filmskem festivalu v kolumbijski Bogoti, ki je
posvečen izključno vrhunski filmski podobi, pa
je v konkurenci 88-ih del z vsega sveta Mitja
Ličen prejel nagrado za najboljšo fotografijo v
igranem filmu. V letu 2013 je bil to tudi edini
slovenski film, ki je po dolgem času tekmoval
v eni od sekcij na najpomembnejšem filmskem
festivalu na svetu – v francoskem Cannesu.
Nagrade/festivali:
• Cannes 2013 – v posebni sekciji Brez meja
• Barcelona 2013 – nagrada zlati lev
• Bogota 2013 – nagrada za najboljšo
fotografijo
• La Guarimba, Italija 2013 – nagrada za
najboljšo fotografijo
Po predstavi se bo o temah, ki jih odpira film,
z mladimi obiskovalci pogovarjal avtor Janez
Lapajne.
Razredni sovražnik
Leto: 2013
Država: Slovenija
Žanr: drama
Dolžina: 112 minut
Režija: Rok Bicek
Scenarij: Janez Lapajne, Rok Bicek, Nejc
Gazvoda
Igrajo: Igor Samobor, Nataša Barbara Gracner,
Tjaša Železnik, Maša Derganc …
Razredni sovražnik je septembra zmagal na
beneškem filmskem festivalu v programu
Mednarodnega tedna kritike in postal veliki
ljubljenec 16. FSF-ja.
Zaradi različnih pogledov na življenje se
zaostrijo odnosi med gimnazijci in novim
učiteljem nemščine. Ko ena od gimnazijk naredi
samomor, njeni sošolci obtožijo učitelja, da je
odgovoren za njeno smrt. Spoznanje, da zadeve
niso tako črno-bele, pride prepozno.
Class Enemy
Nagrade/festivali:
• Benetke 2013 – Mednarodni teden kritike,
nagrada filmskih kritikov FEDEORA
• FSF 2013 – dobitnik 8 nagrad, vključno
vesna za najboljši film
Kritike:
»Film je zelo intenzivna drama, ki se dotakne
občutljivih tem, kot sta vzgoja in odraščanje,
ki potekata v kompleksnem okolju šolskega
prostora.«
- utemeljitev selektorjev 28. beneškega tedna
kritike
»V filmu je samomor uporabljen kot sprožilni
moment za dogodke, ki nato poskušajo
prerasti meje šolskih zidov in so odraz današnje
splošne družbene klime. Ekstremna situacija
prikaže prepad med dvema zelo različnima
generacijama, ki ga tragedija le še poglobi.«
»Film o paradoksu vzgoje, o tavanju brez cilja
med permisivnim in avtoritarnim, o sodobni
nesposobnosti posameznika, da se sestavi v
kolektiv. Film nastane iz intimne nuje po
kritičnem portretu šolskega sistema, vendar
kmalu preraste v raziskovanje kolektivne
družbene resničnosti. Počasi pada krinka za
krinko mehanizmov družbenih struktur. Film se
zaključi z eksistencialnim nelagodjem, ko platno
v kinu postane kolektivno zrcalo.«
- Rok Biček, režiser
- utemeljitev selektorjev 16. FSF-ja
Zoran, moj necak idiot
Zoran, il mio nipote scemo
Leto: 2013
Država: Slovenija/Italija
Žanr: crna komedija
Dolžina: 110 minut
Režija: Matteo Oleotto
Scenarij: Matteo Oleotto, Marco Pattenello,
Pier Paolo Piciarelli, Daniela Gambaro
Igrajo: Giuseppe Battiston, Rok Prašnikar,
Marjuta Slamic, Peter Musevski,
Jan Cvitkovic
Štiridesetletni Paolo, arogantni 150-kilogramski
možakar, večino dneva preživlja v gostilni Pri
Guštinu. Zaposlen je kot kuhar v domu za
ostarele in že vrsto let vztrajno nadleguje bivšo
ženo. Nihče ne mara njegovih krutih šal.
Nekega dne se pojavi čudaški nečak Zoran –
po smrti tete je Paolo edini sorodnik, ki lahko
poskrbi zanj. V gostilni odkrijejo Zoranov
talent za pikado in Paolu se zdi, da se mu je
končno nasmehnila sreča: Zorana bo odpeljal
na svetovni turnir z veliko denarno nagrado.
Paolo pa v svojem površnem pristopu do nečaka
pozabi, da se bo Zoran prvič v življenju moral
soočiti s težavami, tipičnimi za njegova leta.
Bo zmožen poskrbeti za posebnega dečka, ki
postaja navaden fant?
Nagrade/festivali:
• Benetke 2013 - nagrada občinstva - Teden
kritike
• FSF 2013 – vesna za najboljšo manjšinsko
koprodukcijo in scenografijo
Kritike:
»Čeprav Rok Prašnikar, ki igra nečaka Zorana,
ne zna italijansko in Giuseppe Battiston, ki igra
njegovega strica, ne zna slovensko, sta se ujela in
ustvarila pravo igralsko čarovnijo.«
- Matteo Oleotto, režiser
»… za duhovit in bistroviden portret regije.«
- utemeljitev selektorjev FSF
»… za produkcijsko, fabularno in emotivno
prebujanje ustvarjalnega naboja regionalnega
filma.«
- utemeljitev selektorjev FSF
Jan Plestenjak: Priznam
Jan Plestenjak: Priznam
Leto: 2013
Država: Slovenija
Žanr: biografski glasbeni celovecerni dokumentarni film
Dolžina: 85 minut
Režija: Bojan Dovrtel
Scenarij: Klemen Razinger, Damir Mandal, Zlatan Puškar, Bojan Dovrtel
Igrajo: Jan Plestenjak, Anže Langus Petrovic, Modrijani, Andrej Šifrer,
Lado Bizovicar …
Dokumentarni film o najuspešnejšem slovenskem
pevcu.
Jan Plestenjak, kot mislimo, da ga poznamo
in tisti pravi Jan. Iz mesa in krvi. V svojem
glasbenem, ustvarjalnem, poslovnem in
zasebnem svetu, ki ga včasih ne vidimo ali
tudi nočemo in ne znamo videti. Od zadnjega
lanskoletnega koncerta v Hali Tivoli pa do
konca snemanja novega albuma so Jana
Plestenjaka spremljale kamere ekipe Singing Eye
Production in beležile njegov vsakdan. Nastal je
dokumentarni film, ki pripoveduje tisoč zgodb,
v katerih Jan tokrat prvič deli svoje intimne
misli, iskrena občutja, veselje, smeh, jezo in
žalost.
Brezkompromisen, odkrit, iskren, življenjski, pa
tudi čisto vsakdanji.
Kritike:
»Tudi če ne poslušaš Jana, lahko veliko odneseš
od samega filma, predvsem spoznaš, koliko
marljivega dela in energije je treba vložiti za en
res kvaliteten produkt. Sploh ni pomembno, ali
poslušaš Jana ali ne.«
- Klemen Razinger, scenarist
Palme
Palme
Leto: 2012
Država: Švedska
Žanr: dokumentarni film/biografska drama
Dolžina: 103 minute
Režija: Kristina Lindström, Maud Nycander
Scenarij: Kristina Lindström, Maud Nycander
Igrajo: Olof Palme (arhiv), Catharina Palme,
Lisbet Palme, Richard Guston …
Nekega februarskega večera leta 1986 so ubili
Olofa Palmeja, predsednika švedske vlade. To je
bil za Skandinavijo nezaslišan dogodek. Palme
je film o njegovem življenju, takratnem času in
Švedski, ki jo je pomagal ustvariti.
Čeprav je bil pripadnik višjega sloja, je bil vnet
zagovornik družbene enakosti. Navdih za svoje
govore je našel v otroških pravljicah. Kritiziral
je Združene države Amerike zaradi vietnamske
vojne in mnoge druge države, ki jih je imel za
nepravične. S svojim delovanjem si je pridobil
veliko prijateljev pa tudi sovražnikov. Bil je
človek, ki je spremenil zgodovino, in se kot tak za
vedno zasidral v srca Švedov.
Letos je bil s strani švedskega filmskega inštituta
nominiran za najboljši dokumentarni film leta ter
prejel nagradi za najboljšo montažo in glasbo.
Gre za najbolj gledan švedski dokumentarni
film zadnjih 30 let.
Nagrade/festivali:
Guldbagge »švedski oskar« 2013 (nominiran za
najboljši dokumentarni film leta in nagradi za
najboljšo montažo in glasbo, Stockholm 2013
(nagrada Victor za najboljši film leta), DOXA
Kanada 2013, FIPA Francija 2013, Hong Kong
2013, IDFA Nizozemska, DOCS Barcelona
2012 …
Kritike:
»Pričakovanje. Vizija. Volja za velike
spremembe. Film o Olofu Palmeju je pravo
pravcato potovanje skozi čas, slike in skušnjave.«
- Mattias Nohrborg, producent
Še štiri leta
Leto: 2010
Država: Švedska
Žanr: komedija/drama
Dolžina: 87 minut
Režija: Tova Magnusson-Norling
Scenarij: Wilhelm Behrman
Igrajo: Björn Kjellman, Eric Ericson,
Tova Magnusson-Norling
Že leta je David Holst najresnejši kandidat
za ministrskega predsednika Švedske. A ko
se javno mnenje nenadoma spremeni, mora
še štiri leta od strani spremljati politični vrh.
Hodi z enega dolgočasnega in nepomembnega
sestanka na drugega. Življenje pa se mu kmalu
spremeni. Čeprav je že vrsto let poročen, se
zaljubi. In kar je še bolj presenetljivo, zaljubi
se v moškega. Njegov izbranec Martin je
očarljiv in bister moški, ki se rad zabava. In
je državni sekretar v premierjevem kabinetu.
David se mora spoprijeti z drugačno spolno
usmerjenostjo in politično pripadnostjo.
Znajde se pred vrsto vprašanj: naj se odpove
karieri, zakonu, zapusti kolege, šokira svoje
verne starše, in to vse za socialnega demokrata,
ki je imel več zvez za eno noč kot David
glasov na volitvah? Prisiljen poiskati odgovore
Fyra år till
Martinu obrne hrbet. In ko ugotovi, da je
naredil največjo napako v življenju, je že skoraj
prepozno.
Nagrade/festivali:
Stockholm 2010, San Francisco 2011, Seattle,
Washington, Praga 2012, Dunaj 2013 …
Kritike:
»Prav posebna poslastica! Inteligentna,
prefinjena komedija.«
- Huffington Post
»Ljubezen je lahko zelo politična – še posebej,
če ste politik!«
- urednik, LGBT San Francisco
»Odlična komedija, zabavna od začetka do
konca. Romantična vez med glavnima igralcema
je nedolžno sladka.«
- Pamela Alexander, Examiner
V vesolju ni custev
I rymden finns inga känslor
Leto: 2010
Država: Švedska
Žanr: romanticna komedija
Dolžina: 87 minut
Režija: Andreas Öhman
Scenarij: Jonathan Sjöberg, Andreas Öhman
Igrajo: Bill Skarsgard, Martin Wallström,
Cecilia Forss
Film o avtističnem Simonu in njegovem bratu je
topla, čustev polna komedija, ki gledalcu približa
drugačnost na neposreden in prepričljiv način.
Simon je prijeten mladenič, ki pa ima aspergerjev
sindrom, obliko avtizma, zaradi katerega ima
težave pri stikih z ljudmi. Predvsem ne mara,
da bi se ga ljudje dotikali, med vsemi pa najbolj
zaupa svojemu starejšemu bratu Samu in Sam je
tudi edini, ki svojega brata razume. Simon si je
dobro organiziral življenje, ima razvite obrambne
mehanizme, kadar pa situacije ne obvlada
se zateče v pločevinasti sod, kjer se počuti
popolnoma zaščitenega. Samu ne preostane,
drugega, kot da Simona, ki ne more živeti sam,
sprejme pod svojo streho. Tu pa se pričnejo
zapleti, Samovo dekle se s Simonom ne znajde
in ker Sam noče izbirati med svojim dekletom
in Simonom, ga dekle zapusti. Nesrečen je Sam
in nesrečen je Simon, ki ne vidi druge možnosti,
kot da svojemu bratu poišče primerno dekle. Žal
ne ve ničesar o ljubezni in ne razume čustev, a
ima zato pripravljen načrt.
Nagrade/festivali:
Palm Springs 2011 (nagrada občinstva), Skip
City Japonska 2011 (posebna nagrada žirije,
nominacija za veliko nagrado), Seattle 2011
(nagrada za najboljšo moško vlogo), Guldbagge
2013 »švedski oskar« (nominiran za najboljši
film leta, za najboljšo moško in stransko žensko
vlogo ter najboljši scenarij), Dubrovnik 2011
(v glavnem programu), švedski kandidat za
tujejezičnega oskarja
Kritike:
»Odličen film, ki bo pozitivno sprejet tako s
strani ženske kot moške publike. Gre za prikupno
pripoved o bratski ljubezni, prijateljstvu in kako
lahko aspergerjev sindrom spremeni življenje več
kot le ene osebe. 5 zvezdic!«
- Demi Mellett, SBCC Film
Zvok hrupa
Leto: 2010
Država: Švedska
Žanr: glasbena komedija / kriminalka
Dolžina: 102 minuti
Režija: Ola Simonsson, Johannes Stjärne Nilsson
Scenarij: Ola Simonsson, Johannes Stjärne Nilsson
Igrajo: Bengt Nilsson, Sanna Persson, Magnus
Börjeson ...
Film Zvok hrupa (»Sound of Noise«) režiserjev
Ola Simonssona in Johannesa Stjärne Nilssona
je leta 2010 na Mednarodnem tednu kritike v
Cannesu prejel nagrado za najboljši film in bil
s strani švedske filmske akademije nagrajen za
ustvarjalne dosežke.
Policist Amadeus Warnebring se je rodil v družini
znanih glasbenikov. Sam je brez posluha in
glasbo sovraži. Njegovo življenje postavi na glavo
šest nenavadnih glasbenikov, ki izvaja glasbene
napade na javne ustanove. Če jih želi ujeti, se
mora podati v svet, pred katerim je bežal vse
življenje ‒ grozljivi svet ritma in glasbe.
Nagrade/festivali:
Cannes 2010 (nagrada za najboljši film na
mednarodnem tednu kritike), Varšava 2010
(nagrada publike in nagrada »Free Spirit«), Palm
Sound of Noise
Springs 2011 (velika nagrada žirije), Guldbagge
2011, »švedski oskar« (nagrada za ustvarjalne
dosežke) …
Kritike:
»Bonnie in Clyde na bobnih!«
- indieWire
»Očarljiva komična mešanica moderne mestne
simfonije, policijskih procedur in ljubezenskih
zgodb.«
- Alissa Simon, Variety
»Osnovna predpostavka tega čudovitega filma
je ena izmed najbolj domiselnih, ki jih boste
kadarkoli videli. Vse temelji na glasbi - surovi,
elementarni in udarni - iz katere se od začetka do
konca iztisne pristen in odkrit smeh.«
- Peter Brunette, The Hollywood Reporter
Cikcak mulc
Nono, het Zigzag Kind
Leto: 2012
Država: Nizozemska
Žanr: družinska pustolovska komedija
Dolžina: 95 minut
Režija: Vincent Bal
Scenarij: Vincent Bal, Jon Gillbert
Igrajo: Thomas Simon, Fedja van Huet, Jessica Zeylmaker
Najboljši evropski mladinski film 2013
Nono bi bil rad tak kot njegov oče, najboljši
policijski inšpektor na svetu, a vedno zaide
v težave. Dva dni pred njegovo bar micvo ga
pošljejo k stricu Sjmoelu, ki naj bi dečkovo
življenje zopet spravil v red. A med vožnjo z
vlakom Nono dobi še zadnjo priložnost, da
se dokaže kot detektiv. Skupaj s tatinskim
mojstrom in očetovim starim znancem
Felixom Glickom ustavi vlak in se poda v svet
krink, zasledovanja in francoskih šansonov.
Spozna tudi zgodbe o Zohari, skrivnostni
ženski, ki bo Nonovo življenje spremenila za
vedno.
Cikcak mulc je v letu 2013 prejel nagrado
Evropske filmske akademije po izboru mladega
občinstva. Nagrajenca so med tremi filmi
izbrali otroci iz številnih evropskih mest, tudi
iz domače Izole.
Režiser Vincent Bal, ki je za film priredil
istoimenski roman izraelskega pisatelja Davida
Grossmana, je povedal, da je s Cikcak mulcem
želel pri gledalcih spodbuditi domišljijo in jih
navdušiti za sanjarjenje.
Nagrade/festivali:
• Evropska filmska akademija 2013 (glavna
nagrada mladega občinstva)
• Montreal 2013 (nagrada občinstva za
najboljši film)
• Berlin 2013
Mesecek
Leto: 2012
Država: Francija/Nemcija/Irska
Žanr: animirani film
Dolžina: 95 minut
Režija: Stephan Schesch, Sarah Clara Weber
Scenarij: Stephan Schesch, Ralph Martin po
zgodbi Tomija Ungererja
Sinhronizirano v slovenšcino
Film ustvarjalcev animirane klasike Trije razbojniki
je likovno dovršena (in ročno risana) pravljica o
Mesečkovem potovanju po našem pisanem svetu,
ki spregovori tudi o prijateljstvu, sprejemanju in
razumevanju.
Meseček sam živi na Luni in grozno mu je dolgčas.
Neke noči mimo Lune pridrvi komet. Meseček
izkoristi priložnost, ujame komet za njegov rep
in skupaj z njim poleti na Zemljo. Padec kometa
opazijo na sedežu Predsednika, kjer zaženejo alarm
pred napadom iz vesolja. Predsednik je besen
– končno mu je uspelo zasesti še zadnji košček
Zemlje, zdaj pa to ozemlje napadajo Nezemljani.
Na njegov ukaz se prične lov za Mesečkom, a vse,
kar najdejo, so stopinje blizu kraterja, ki vodijo v
pisan gozd. Meseček se medtem poda na dolgo
potovanje in odkrivanje lepot narave. Na Zemlji
pa ne odkrije le svetlikajoče se reke, pisanih rastlin
Der Mondmann
in živali, temveč tudi otroke, ki brez Mesečka na
Luni ne morejo zaspati. Meseček se želi in mora
vrniti, toda brez pomoči otrok in znanstvenika mu
ne bo uspelo.
Nagrade/festivali:
Reykjavik 2011 (nagrada za najboljši film),
Varšava 2012, Montreal 2012, Cork 2012, Rim
2012, Istanbul 2013, Vancouver 2013, Seattle
2013, Copenhagen 2013 ...
Kritike:
»Z barvito, včasih namenoma shematično risbo
nas zgodba Tomija Ungererja ponovno očara.
Nepričakovana izbira glasbe, med rockom in
bluesom (Moon River Louisa Armstronga), krepi
občutek poetičnega, neotipljivega, kar naredi
risanko brezčasno.«
- Olivier Bachelard, Abus de ciné
Koncept dogodka
AIS na FEMF
Koncept dogodka AIS na FEMF
Gledališče Tartini, Piran
Petek, 4. 10. 2013 ob 11h
Udeleženci:
• Blaž Kovač, AIS, moderator
• Goran Paskaljević, režiser
• Aleksandar Todorović, zagovornik pravic
izbrisanih, član predsedstva CIIA
• Mirjana Učakar, zagovornica pravic izbrisanih,
članica predsedstva CIIA
Tema Paskaljevičevega filma je tesno povezana
z izbrisom: načrtne politike izključevanja
oziroma razčlovečenja človeka so iste tako glede
medvojne usode Judov (ter seveda drugih) kot
osamosvojitvene usode izbrisanih. Izhodišče
diskusije je tako pogojeno z realnostjo, ki se je
v 60-ih letih močno spremenila, hkrati pa se ni
spremenilo nič. Človek kot subjekt in aktivni
igralec oblasti v demokraciji (zoo politikon)
ali človek kot objekt vladanja (brez pravic,
razčlovečenje človeka na raven hvaležnosti
oblastem za golo obstajanje).
Temeljna skupna točka med filmom in izbrisom
je vprašanje človečnosti. V filmu se kaže v
družini, ko glavni lik išče svoje korenine in
spozna žrtvovanje staršev, ki so ga oddali, da
bi ga rešili smrti oziroma koncentracijskega
taborišča. Tudi izbris se da zvesti na vprašanje
družin, saj so oblasti brez milosti iz države
izganjale izbrisane tudi tedaj, če so imeli
»slovenske« otroke, včasih celo fizično iz objema
svojih otrok. Nek gospod se je tako lahko šele
decembra 2012 vrnil v državo in - četudi je imel
stike z otroki – po 20-ih letih ločenega življenja
normalno zaživel z družino – ki se je od njega
medtem odtujila. Paradoksalno, v filmu starši
rešijo svojega otroka tako, da ga ločijo od
judovske družine, družina je z razbijanjem rešila
vsaja otroka. Pri izbrisu je ločevanje družin
njene člane obsodilo na nenormalno, ločeno
življenje in razbijanje teh družin nikogar ni
rešilo, obratno prizadelo je večino, ki so bili
sami ali njihovi svojci subjekt izbrisa – a se je
izvedlo brez kakršnega koli ugovora katerega
koli uradnika, sosedov, družbe … vseh nas.
Kaj to pomeni za slovensko družbo, ki ji je
družina v večini primerov tako svet pojem?
Ker bo Paskaljevićev film na sporedu šele zvečer,
bi bila diskusija nekak etični uvod v temo, ki
jo odpira. V dialogu bi se skušali dotakniti
odgovornosti oblastnikov ter vseh državljanov
oziroma članov družbe, ki so vsaj s tišino
pristali na tovrstno ravnanje – morda zaradi
nevednost, morda zaradi napačnih podatkov
ali pa celo zaradi podpiranja teh politik. Usodi
dveh izbrisanih, obe z neko družinsko travmo,
nas opozarjata na grehe naše družbe, grehe naše
države – še več, na grehe nas samih v tistem času
in sedaj, ko dopuščamo politiki nov prostor
manipulacija ob (ponovnem) sprejemanju
zakonodaje glede izbrisa.
Hvala vsem prostovoljcem-študentom Fakultete za
turizem, ki ste nam pomagali organizirati festival!
Posebna zahvala za sodelovanje Švedskemu institutu,
Švedski Ambasadi na Dunaju ter Društvu
švedsko-slovenskega prijateljstva
FESTIVALSKA EKIPA
Direktor festivala: Janko Čretnik
Programska vodja: Jelka Stergel
Predsednik sveta festivala: Matjaž Javšnik
Pomocnici direktorja: Dragica Petrovič Branka Čretnik
Vodja tehnike: Janko Čretnik, ml.
Oblikovanje: Nina Semolič
Tisk: Matris Design
www.femf.si
Naklada: 500 kosov
Organizatorji:
Soorganizatorji:
Partnerji:
tisk in poslovna darila
www.trgomar.si
Medijski partner: