naš nasvet Montaža grelnih kablov Grelni kabli (tudi samoregulirni) se v eksplozijsko ogroženih okoljih vedno pogosteje pojavljajo. Srečujemo jih tudi drugod v industriji ali stanovanjski gradnji (n.pr.: ogrevanje odtokov, strešnih žlebov). V nadaljevanju želimo predstaviti predvsem nekatere praktične nasvete pri njihovi montaži v industrijskem okolju, ki jih priporoča naš partner Klöpper-Therm. Kljub temu, da so priporočila prvenstveno namenjena njihovim samoregulirnim kablom, jih lahko uporabimo tudi pri montaži grelnih kablov ostalih proizvajalcev. Vili Granda, tehnično svetovanje, Elsing d.o.o. PRIPRAVA PRED MONTAŽO: Slika 1: Uporaba samoregulirnih grelnih kablov • pri transportiranju in odvijanju kabla uporabite navijalni boben, tako da je kabel dodatno zavarovan pred morebitnimi poškodbami • grelni kabel previdno odvijte in ga nenapetega položite v bližino cevi, ki jo boste ogrevali • na vseh priključnih mestih, dodatnih priključkih ali koncih predvidite 30 do 50 cm dodatne dolžine, kar bo omogočilo lažjo priključitev kabla na napajanje • na prirobnicah, pri ventilih, zavojih ipd. je potrebno upoštevati dodatek pri polaganju kabla (dodatki so podrobneje opisani tudi v nadaljevanju – tabela 3) • pri polaganju kabla se izogibajte ostrim robovom ali prehodom skozi grobo obdelane luknje ali izvrtine • kabla ni dovoljeno ostro prepogibati, preko njega voziti ali po njem hoditi SPLOŠNO Predstavljena priporočila veljajo tako za običajne grelne kable: enožilna izvedba, ki jih praviloma polagamo v zanki; kot tudi samoregulirne kable: dvožilna izvedba, izgled v obliki traku, ne potrebujemo zanke, samoregulirni kabel na koncu le ustrezno zaključimo (pribor za zaključitev). Montaža grelnih kablov, tudi samoregulirnih, (n.pr.: pri držalnih grelnikih, kjer zagotovimo določeno temperaturo na ohišju cevi – slika 1), je priporočljiva šele po zaključenih strojnih delih na instalacijah. Predlagamo, da predhodno opravite tudi vse potrebne tlačne preizkuse. Pred samo montažo preverite ali dobavljeni grelni kabel dejansko ustreza vrednostim iz projekta. Pred samo montažo preglejte potek cevnih instalacij in naredite načrt polaganja grelnega kabla. Kadar so cevi prebarvane z dodatnim zaščitnim premazom, lahko začnemo s polaganjem kabla šele takrat, ko se barva dobro osuši. RAZNI NAČINI MONTAŽE Izhodišče za polaganje kabla je izračun potrebne toplote, na osnovi katerega dobimo potrebno količino kabla za doseganje potrebnega segrevanja. Polaganje kabla je lahko predvideno le z eno linijo oz. zanko, število linij pa je možno po potrebi tudi povečati. Glede na potek linije lahko kabel položimo vzdolžno glede na potek cevi ali pa ga spiralno ovijamo okrog cevi. Spiralno ovijanje se uporablja predvsem takrat, kadar je ena linija premalo za zagotavljanje potrebnega ogrevanja, dveh linij pa glede na izračune ne potrebujemo. naš nasvet Vzdolžno polaganje Slika 4: Učvrstitev z lepilnim trakom Slika 2: Vzdolžno polaganje Pri vzdolžnem polaganju grelnih kablov (slika 2) položimo kable pod cevjo na vsaki strani (n.pr.: v paru). Spodnjo stran cevi uporabimo predvsem iz praktičnih razlogov: s tem zavarujemo kabel pred morebitnimi poškodbami v primeru, da kdo stopi na cev ali na cev pade kakšen predmet. Dodatno je prednost v tem, da je naravna smer grelnega toka navzgor, torej na ta način izboljšamo izkoristek gretja. Uporabimo lahko tudi pričvrstilne trakove iz umetne mase, vendar moramo predhodno preveriti razteznost materiala teh pričvrstilnih trakov, ki mora biti vsaj tako velika oz. večja kot je predpisano za določeni grelni kabel. Spiralno ovijanje Slika 5: Učvrstitev z aluminijasto folijo Slika 3: Spiralno polaganje Pri spiralnem ovijanju povečamo dolžino grelnega kabla glede na dolžino cevi. Pri tem principu (slika 3) nam lahko za izračun potrebne dolžine grelnega kabla služi tudi pomožna razpredelnica (glej tabelo 1). Učvrstitev oz. pritrditev kabla Za običajne aplikacije uporabimo samolepilne trakove (slika 4), kadar pa želimo povečati efekt gretja, pa uporabimo samolepilno aluminijasto folijo (slika 5). Folijo lahko ovijemo tudi v celoti okrog cevi ter na ta način efekt gretja še povečamo. Kovinski trakovi za pričvrstitev niso dovoljeni (možna poškodba grelnega kabla). Kadar ogrevamo cev iz umetne mase, priporočamo uporabo samolepilne aluminijaste folije, tako da se površina gretja poveča (prevajanje toplote preko folije). Če želimo efekt gretja še dodatno povečati, lahko že pred polaganjem grelnih kablov plastično cev ovijemo z navadno aluminijasto folijo. Zaključek kabla Kabel je potrebno na koncu zaključiti. To naredimo tako, da ga po koncu montaže (ko je že pričvrščen na cev) odrežemo. naš nasvet Velikost Spiralni zamik (mm) pri različnih faktorjih ovijanja (razmerje med dolžino kabla in dolžino cevi) 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 DN 25 250 mm 170 mm 140 mm 110 mm 100 mm DN 32 310 mm 210 mm 170 mm 140 mm 130 mm DN40 350 mm 240 mm 190 mm 160 mm 140 mm DN50 430 mm 300 mm 240 mm 200 mm 180 mm DN 65 520 mm 360 mm 290 mm 240 mm 210 mm DN 80 630 mm 430 mm 350 mm 290 mm 260 mm DN 90 720 mm 490 mm 390 mm 330 mm 290 mm DN 100 800 mm 560 mm 440 mm 370 mm 330 mm DN 125 990 mm 680 mm 550 mm 460 mm 400 mm DN 150 1180 mm 810 mm 650 mm 550 mm 480 mm Dn 200 1520 mm 1050 mm 840 mm 710 mm 620 mm Tabela 1: Razmik med ovijanimi kabli pri različnih faktorjih ovijanja za različne cevi Velikost Potrebna dodatna dolžina (mm) pri ventilih, armaturah ipd. Prirobnica (par) Odzračevalnik Nosilna konzola Ventil Zasun DN 25 90 300 460 300 610 DN50 90 300 610 610 760 DN 80 90 300 610 760 920 DN 100 150 300 760 920 1220 DN 150 250 300 760 1070 1530 DN 200 250 300 760 1220 2150 DN 300 250 300 910 1430 2750 DN 400 300 300 1070 1830 3350 DN 600 300 300 1220 2440 4570 Tabela 2: dodatna dolžina kabla pri dodatnih elementih na cevi Če imamo opravka s samoregulirnim grelnim kablom, njegova dolžina ne vpliva na njegove grelne sposobnosti. Paziti moramo na dovolj rezerve pri ventilih, prirobnicah ipd., dodatno pa moramo na eni strani pustiti dovolj dolgi konec za povezavo v razvodno dozo, preko katere bomo pripeljali napajanje. Kadar kabla ne zaključujemo takoj, je potrebno konce zavarovati pred morebitnim vdorom vlage ali drugimi mehanskimi poškodbami. Nasveti za montažo Grelni kabli naj bodo položeni tako, da se dobro dotikajo cevi, vendar dovolj ohlapno, da dopustimo njihovo raztezanje in krčenje pri segrevanju oz. ohlajanju. Na vseh mestih, kjer so možni kakršnikoli posegi (n.pr.: zamenjava ventila) je potrebno predvideti tudi možno odstranitev povezovalnih trakov, samolepilni trakov ali aluminijaste folije, brez da bi grelni kabel poškodovali. Prav tako pustimo dovolj kabla, da ga pri posegu ne bo potrebno rezati in nato naknadno ponovno spojiti. Za lažjo orientacijo je proizvajalec pripravil tudi pregled minimalnih potrebnih dodatnih dolžin kablov v takšnih primerih (glej tabelo 2). Ob tem je upoštevana tudi ocena, da je toplotna prevodnost vgrajenega elementa podobna kot pri cevovodu (cevovod in vgrajeni element sta iz istega materiala). Za lažjo ponazoritev služijo tudi slike 6 do 10. naš nasvet Slika 6: Polaganje grelnega kabla pri ventilu Slika 8: Polaganje grelnega kabla preko prirobnic Slika 7: Polaganje grelnega kabla na zavojih Slika 9: Polaganje grelnega kabla čez obešalo PRIKLJUČKI, ZAKLJUČKI POVEZAVE, ODCEPI IN Zaradi kompatibilnosti priporočamo uporabo dodatnih elementov od istega proizvajalca, saj je v nasprotnem primeru vprašljivo uveljavljanje morebitnih reklamacij. Vsi priključki, odcepi, zaključki ipd. morajo biti montažno dokončani pred zagonom. Priporočamo, da posamezne grelne zanke različno poimenujete in označite, tako bo tudi vzdrževanje in morebitni poseg pri okvari lažji in bolj razumljiv. Že pri pripravi načrta za polaganje kabla je prav, da pripravimo tudi popis vseh potrebnih dodatnih elementov, tako da lahko montažo takoj zaključimo. Slika 10: Polaganje grelnega kabla čez nosilno konzolo naš nasvet Slika 11: Primer polaganja grelnega kabla 0 0 Tip W/m (10 C) Max dolžina (m) Dovoljena temperatura ( C) Temperaturni razred (pri Ex izvedbi) trajna kratkotrajna plin prah CKT23JT 9 150 65 85 -- -- CKT25JT 15 120 65 85 -- -- CKT28JT 25 100 65 85 -- -- KT23J 9 185 65 85 T6 T 85 C KT25J 15 155 65 85 T6 T 85 C KT28J 25 125 65 85 T5 T 100 C KT210J 32 115 65 85 T5 T 100 C HKT23J 9 185 120 190 T3 T 200 C HKT25J 15 155 120 190 T3 T 200 C HKT28J 24 125 120 190 T3 T 200 C HKT212J 37 105 120 190 T3 T 200 C HKT215J 46 95 120 190 T3 T 200 C HKT220J 63 75 120 190 T3 T 200 C 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tabela 3:Izbor samoregulirnih grelnih kablov proizvajalca Klöpper-Therm Obvezni elementi pri montaži: - priključna doza (preko nje priključimo kabel na napajanje – običajno 230V/50Hz) - zaključek grelnega kabla Pogosti elementi pri montaži: - termostati oz. krmilne enote (obvezno pri enožilnih grelnih kablih) - povezovalne sponke (kadar je potrebno dva konca kabla med seboj povezati) ZAKLJUČEK Predstavili smo osnovne principe polaganja grelnih in samoregulirnih grelnih kablov. Principi so v obeh primerih podobni, le da je potrebno grelne kable praviloma vedno kontrolirati s krmilno enoto in temperaturnimi sondami. Pri samoregulirnih kablih pa je doseganje ogrevalne kapacitete odvisno predvsem od grelnega traku samega, saj se mu pri določeni temperaturi poviša upornost, tok se zniža in s tem se omeji njegova sposobnost ogrevanja - tako za regulacijo zadošča že termostat. Samim značilnostim in razlikam posameznih grelnih in samoregulirnih grelnih kablov (tabela 3) tokrat nismo posvečali posebne pozornosti, saj je bil naš prvenstven namen prikaz montaže, ki je pa v obeh primerih zelo podoben. Upamo, da smo s to predstavitvijo posredovali tudi kakšno koristno informacijo. Literatura: • podatki proizvajalca Klöpper-Therm