1. No category

Osnovna šola Črni Vrh
Črni Vrh nad Idrijo
VABILO
POMLADNA PRIREDITEV
BRALNA ZNAČKA
Knjiga – neprecenljivo bogastvo, skrinja draguljev in
kovček zlata
sobota, 7. 5. 2011, ob 10.00, telovadnica OŠ Črni Vrh
Spoštovani, pridružite se nam.
Prisrčno vabljeni!
učenke in učenci
učitelji
ravnateljica Alenka Cvetaš
Črni Vrh, april 2011
1
SCENARIJ, DRAMATIZACIJA
IN REŽIJA ZA POSAMEZNI
RAZRED:
1. razred: Vera Rudolf
2. razred: Vera Podkrajšek, Andreja Pregelj (študentka na praksi)
3. razred: Marija Rupnik Hladnik
4. razred: Elizabeta Bonča
5. razred: Ivanka Erjavec
OPZ Cekinčki in OPZ Cekin: zborovodkinja Damjana Vončina
Učenke 7. razreda
HIP-HOP, plesna skupina (učenci naše šole), mentorica: Renata Alibegovič
Neja Mravlja, učenka 8. razreda
Vezni tekst: Vera Rudolf, Marija Rupnik Hladnik
Zapis programa: Marija Rupnik Hladnik
Program za posamezni razred je v prilogi.
ravnateljica Alenka Cvetaš
2
UVODNI POZDRAV
LINA: Dragi starši, spoštovani gostje, učitelji in učenci,
HANA: prisrčno pozdravljeni na naši prireditvi z naslovom: Bralna značka,
knjiga – neprecenljivo bogastvo, skrinja draguljev in kovček zlata.
LINA: Prav poseben pozdrav pa je namenjen našemu današnjemu gostu
Ivanu Bizjaku, našemu rojaku.
HANA: Danes bova z vami Hana Felc in Lina Rupnik, učenki tretjega
razreda.
LINA: In seveda vsi učenci od prvega do petega razreda z njihovimi
učiteljicami.
OPZ CEKINČKI IN CEKIN
Uspavanka, Korenjak (Aldo Kumar)
3
HANA: Lina, ali se že prebrala letos knjige za Bralno značko?
LINA: Ja, ja. Zelo rada poslušam mamo, ki mi bere dolge in kratke pravljice,
pesmice in uganke. Pa tudi sama rada berem in v letošnjem šolskem letu sem
Bralno značko zaključila že 28. septembra. Kaj pa ti?
HANA: Tudi jaz sem že končala Bralno značko. Jaz imam pa babico, ki ji
rečem kar babi in zna zelo doživeto pripovedovati pravljice. Včasih pa tudi že
sama preberem pravljico bratcu.
LINA: Kaj pa pravzaprav je Bralna značka?
HANA: Tudi mene je zanimalo, zato sem povprašala učiteljico in dobila tale
odgovor: Bralna značka je slovensko gibanje, ki spodbuja mlade k branju in
dviga njihovo bralno kulturo. Povedala mi je tudi, da Bralna značka poteka
že preko 50 let na pobudo slovenskega pisatelja Leopolda Suhodolčana. Na
naši šoli pa je vrsto let potekala Bevkova bralna značka.
O tem bi ob koncu prireditve prosili našega gosta Ivana Bizjaka, da nam bi
kaj več povedal.
OPZ CEKINČKI
Polžek (Lojze Krajnčan)
LINA: Hana, mene pa je mama naučila to pesmico:
TA JE DEBELUH,
TA JE SUH,
TA JE POLHEN MUH,
TA JE SKOPUH,
TA JE LENUH.
HANA: Polno takih pesmic so se naučili učenci prvega razreda, ki so stari
šest let in jih povedali za bralno značko.
LINA: Sedaj so na vrsti učenci prvega razreda.
4
NASTOP UČENCEV PRVEGA RAZREDA
EN, DVA – SMO DOMA. Aljaž Egić
TRI, ŠTIRI – SMO PRI MIRI. Andraž Rudolf
PET, ŠEST – GREMO JEST! Tone Pivk
SEDEM, OSEM – KRUHA PROSIM. Mai Rupnik
DEVET, DESET – HLEB NAČET. Daša Mlakar
MAMCA KAŠKO KUHALA,
TEMU DALA,
TEMU DALA,
TEMU DALA,
TEMU DALA,
TEMU PA GLAVCO ZAVILA IN POD PAJZGO SKRILA. Leon Rudolf
TA Z DREVESA HRUŠKE STRESA,
TA JIH MEČE V PRAZNE VREČE,
TA NA RAMO VREČO VZAME,
TA JIH SKOZI VRATA NOSI,
TA PA GLEDA IN POJEDA. Rožle Čuk
TA SE JE POKAKAL,
TA JE POMETEL ,
TA JE NALOŽIL,
TA JE NESEL,
TA JE STRESEL,
LUMP, LUMP, LUMP... Eliza Felc
MICA POTICA,
OD KOD SI DOMA?
AL' S ČRNEGA VRHA AL' Z DRUZGA SVETA? Lara Mikuž
JANEZ BANEZ, BOBKOV SIN,
ZIDAL HIŠO IZ ČREPINJ! Leon Rudolf
ANTON BARON JE GODEL ZASTONJ.
EN KRAJCAR DOBIL, ŠE TIST'GA ZAPIL. Tone Pivk
MATIJA MATAJA,
JAJCA PRODAJA,
V PISANEM KOŠ'
JIH DAJE PO GROŠ. Kristijan Čuk
TINČE MARINČE PRI PEČI LEŽI,
SKOZ OKNO GLEDA,
SE KISLO DRŽI.
PRI PEČI ZASPAL,
SI REBRA SEŽGAL. Elizabeta Čebular
TINE PIHA – MIHA DIHA!
JOŽE VLEČE – TONE PEČE! Tadeja Vidmar
Pesmice so iz knjige:
Franc Černigoj: Nace ima dolge tace
5
HANA: Pisati pesem ni lahko, pravo misel najti kar težko.
LINA: Tako pravi osmošolka Neja Mravlja, ki je že prava pesnica.
NEJA MRAVLJA
PESEM
Pisati pesem ni lahko,
pravo misel najti kar težko.
Najti smisel in pravo pot,
da ni polno raznih zmot.
Pisati ….
… o nekom, ki je le zmagoval,
ne da bo o tem lagal.
… o nekom, ki je veliko pil,
se zato le veselil.
… o nekom, ki pozna ves svet,
ne pozna pa domači cvet.
…o nekom, ki jemlje slovo
in podaja nam roko.
… o nekom, ki celi dan trenira,
zvečer si mišice masira.
… o nekom za sedmimi gorami,
ki živi za sedmimi vodami.
Pisati …
Lahko razpredam globoko,
široko in visoko.
Smisla pa še vedno ni,
če srce si črk ne želi.
OPZ CEKINČKI
Vrtnar (Borut Lesjak)
HANA: Ali moraš za Bralno značko povedati samo pesmice?
LINA: Ne. Povedati moraš tudi pravljice in zgodbice.
HANA: Učenci drugega razreda so brali in se pogovarjali o Spodobnem
obnašanju po knjigi Franceta Bevka.
6
NASTOP UČENCEV DRUGEGA RAZREDA
KRISTJAN: O FRANCETU BEVKU, BRALNI ZNAČKI IN
ROPOTULJAH
Učenci drugega razreda smo brali knjigo z naslovom Spodobno se obnašaj, ki
jo je napisal France Bevk.
PETRA: Prav po njem se je imenovala prva bralna značka - Bevkova bralna
značka.
IVANA: V naši igrici bodo nastopile čudežne ropotuljice, ki se znajo jeziti
(Učenci jezno stresajo ropotuljice,), a znajo tudi hvaliti (Učenci hvalijo z
ropotuljicami).
BENJAMIN: OBNAŠANJE PRI JEDI
Tudi če si lačen, pri jedi ne hlastaj, ne mlaskaj in ne cmokaj kot lačen volk.
MONIKA: Za mizo sedimo pokonci in se ne zibljemo na stolu, roke pa
naslonimo na mizo le do členkov.
ŽAN: Jedi jemo s priborom, ki se ga pred jedjo ne dotikamo in ne zvonimo
ob krožnik.
NIK: Hrane se ne dotikamo z roko, razen kruha, peciva in sadja.
MATIC zaigra obnašanje pri jedi. Najprej pokaže, kakšno je nepravilno
obnašanje: cmoka, se obriše v rokav, zvrne kozarec, poliže krožnik …
Ropotulje se jezijo; ostali učenci jih jezno stresajo.
Nato pokaže, kako bi se pravilno obnašal: roke nasloni na mizo do zapestij, s
prtičkom se lepo obriše, ne cmoka, pribor drži pravilno, se ne ziblje na stolu.
Ropotulje hvalijo: »Bra-vo, bra-vo, bra-vo.« Učenci jih stresajo po taktu.
rekviziti: plastičen jedilni pribor, krožnik, kozarec, prtiček, miza, stol, ropotulje
ANGELCA: POZDRAVLJANJE
Ljudi, ki jih poznamo pozdravljamo z besedo in s kretnjo.
PIA: Besedni pozdravi so dobro jutro, dober dan ali dober večer, kadar se
poslavljamo pa na svidenje ali lahko noč.
MATIC: Pri rokovanju pozdrav vedno spremlja tudi prijazen nasmeh,
pogled v oči in primeren stisk desne roke.
MAŠA: Vsakomur, ki te pozdravi, mu tudi odzdravi, četudi ga ne poznaš.
PETRA IN LAN zaigrata, kako se pozdravljamo. Petra je učiteljica, Lan pa je
učenec. Zaigrata sklop treh kratkih prizorčkov:
•Lan gre mimo učiteljice brez pozdrava, jo ignorira, pogleda proč od nje. Učiteljica
Petra ga pozdravi, a učenec ji ne odzdravi. Zgrožena je nad obnašanjem učenca.
7
Ropotulje se jezijo; ostali učenci jih jezno stresajo.
•Lan pozdravi učiteljico: »Živjo, učiteljica Petra.«Učiteljica je še bolj zgrožena,
se drži za glavo. Ropotulje se jezijo; ostali učenci jih jezno stresajo. Ko gre Lan
tretjič mimo učiteljice jo pozdravi pravilno: »Dober dan, učiteljica Petra.«
Petra mu odzdravi: »Dober dan, Lan.«
•Ropotulje hvalijo: »Bra-vo, bra-vo, bra-vo.« Učenci jih stresajo po taktu.
rekviziti: torbica, šal, šolski nahrbtnik, ropotulje
NEJA: RAVNANJE S KNJIGO
Preden začneš brati knjigo, jo zavij v papir in ne polagaj je na umazana mesta.
LARISA: Stranem v knjigah ne zavihamo roba, ampak si stran označimo s
koščkom papirja.
LAN: Knjigo uporabljamo le za branje, ne pa za pretepanje ali pobijanje
muh in komarjev.
GABRIJELA: Na knjigo, ki je tvoja last se lahko podpišeš. S knjigo, ki je
izposojena, ravnaš še lepše, saj je skupna last.
PIA IN ŽAN zaigrata ravnanje s knjigo.
•Žan in Pia skupaj bereta knjigo. Ko končata brati, zavihata rob v knjigi in
pokažeta proti gledalcem.
•Ropotulje se jezijo; ostali učenci jih jezno stresajo.
•Žan in Pia skupaj bereta knjigo. Ko končata brati, med strani zatakneta listek.
•Ropotulje hvalijo: »Bra-vo, bra-vo, bra-vo.« Učenci jih stresajo po taktu.
•Skupaj bereta knjigo, ko se naenkrat zasliši nadležno brenčanje (Ostali učenci
brenčijo: bzzzz, zzzz.). Žan začne pobijati muhe s knjigo, Pia, mu kaže, kje so
muhe.
•Ropotulje se jezijo; ostali učenci jih jezno stresajo.
•Pia Žanu poda muholovec. Žan začne z muholovcem pobijati muhe.
•Ropotulje hvalijo: »Da, da, da …«. Učenci jih stresajo po taktu.
•rekviziti: knjiga, muholovec
za konec …
KEVIN: Ali imate tudi vi doma čudežno ropotuljico, ki vam pravi, kaj lahko
delate in kaj ne?
KRISTINA: Če je nimate, si jo lahko naredite kar sami iz papirnatega tulca
in riža. Riža pa prej ni potrebno skuhati.
OPZ CEKINČKI
Miška in mavrica ( Jakob Jež)
LINA: Črke živijo v knjigah. So velike in majhne, debele in suhe, poševne in
pokončne ter vseh barv, največ je pa črnih. Na kakšni strani so prav zanimive.
8
HANA: Mravlje živijo v mravljiščih. So velike in majhne, več bomo izvedeli
skozi igrico učenk 7. razreda.
NASTOP UČENK SEDMEGA RAZREDA
ŽIVLJENJE V MRAVLJIŠČU
Učenke 7. razreda
MRAVLJE
ALENKA: dober dan in pozdravljeni na uri o mravljah
TJAŠA: poklicala nas je vaša ga. učiteljica, da vas naučimo več o nas
MANCA: o nas, ki smo itak taboljši!!!!
Mi mravljinčki smo;
Veselo skačemo lahkih nog naokrog!!!- TJAŠA
Rozalinda sem talepša pupica daleč naaaaaaaaokrog!- MANCA
JO JO jez sm pa samček jo jo razmnoževanje moja naloga je jo jo- ALENKA
TJAŠA: kot veste izdelujemo mravljišča
ALENKA: narejena so iz zemlje oz. iz kupa zemlje, ki je pokrit z listnim
opadom, z smrekovimi vejicami in travnatimi bilkami.
TJAŠA: mravljišča se nahajajo pod zemljo, na štorih ali celo krošnjah. Najbolj
pa so znana talna mravljišča.
ALENKA: nastanejo z odlaganjem izkopanega materiala ob izhodu iz
mravljišča.
TJAŠA: Vhodi so dvignjeni, zato da preprečijo vdor vode
ALENKA: saj veste ob močnem deževju in poplavah.
Poplaveeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee!
Mi mravljice lahko postale bi žrtve!!!!!!!
Ooooooooojoooooooooooj!!
Ooojojojoooooooooooj!!!
JOJ!!!!
MANCA: sem matica in sem glava tega mravljišča . Matica je edina plodna samic
v gnezdu. Matice so oplojene samo enkrat v življenju, potem pa ležejo jajčeca. Iz
jajčec se razvijejo različni osebki, glede na to kako za njih skrbijo delavke.
TJAŠA: delavke so mravlje, ki nimajo spola in počnejo vse tisto, kar je povezano
z delom.
ALENKA: vse delavka so potomke ene matice oz. tako rečeno sestre.
TJAŠA: vloga delavk se tekom življenja spreminja.
ALENKA: Prvih nekaj dni skrbi za matico, čez nekaj časa dobi naloga gradnje in
vzdrževanja mravljišča, stare delavke pa iščejo hrano in branijo kolonijo.
TJAŠA: delavke prenašajo bube ob lepem vremenu na zrak in sončna mesta, ob
sončni pripeki pa jih odnašajo.
ALENKA: samci skrbijo za razmnoževanje. Oplodijo samico in nato kmalu po
paritvi poginejo- smrk.
TJAŠA: vojaki stražijo mravljišče, in jih varujejo oz. opozorijo na zunanje
napadalce.
9
Imamo maaaaaaatico!!!
Oplojena enkrat v življenju jeee!!
Delavke delajo krepkih nog naokrog!!!
Skrbijo za mravljišče in dojenčkee!!
Oplojujejo samčki (tlesk, tlesk, tlesk tlesk, tlesk, tlesk)matice!!
Na juriš na juriš na juriš vojaki so pridni, pogumni, hrabro stojijo pred
Vrati, opozarjajo, streljajo in se tepejoooooooooo!!!
TJAŠA: mravlje so aktivne, od zgodnje pomladi, do pozne jeseni, saj v svojih
mravljiščih vzdržujejo za nekaj (do 10 stopinj celzija) višjo tempetaturo kot
v oklici.
ALENKA: pozimi mravlje niso aktivne, saj temperatura ni primerna za njih.
Da imajo pozimi dovolj hrane, si zalogo delajo čez toplejše mesece.
aktivne smo pooooooooleti le!!!
Pozimi zebeeeee!!!
Hrane imamoooooooooooooo dovolj,
Saj pridne poleti smmmoooooooooo!!!!
MANCA: mravlje spadajo med ozkopasne ose. Mravlje imajo tri glavne dela
telesa:glava oprsje, ter zadek. Na glavi ima en par oči in tipalk. Tipalke so zelo
občutljive na dražljaje. oči so sestavljene iz mnogo manjših očes. Usta jim
služijo za prehranjevanje, za oskrbo zaroda, ter za gradnjo. Vsak člen oprsja
nosi po en par nog, pri maticah in pri trotih pa en par kril. Zadek prepreden
s trahejami, ki služijo kot dihalni organi. Na koncu pa imajo odprtino za
izločanje in odlaganje jajčec, mnogo rodov ima v zadku tudi želo.
oj mravljice imajo glavo, oprsje in zadek!!!
TJAŠA: mravlje se prehranjujejo z manjšimi živalmi predvsem žuželkami
z majhnimi uplenjenimi mrtvimi živalmi. So vsejede. Hranijo se tudi z
žuželkami, ki škodujejo drevju, ter z listnimi ušmi.
Rade jemo žuželke, listne uši in vse kar nam pred nos primoli!!!
MANCA: mravlje se razmnožujejo tako, da se pričetek nove kolonije prične
zgodaj poleti tako da se krilate samice- matice, ter krilati samci podajo na
svatbeni let – parjenje. Samci po parjenju poginejo matica pa ima do konca
življenja samčeve spermije. Parjenje poteka v zraku, potem si poiščejo
zavetišče in tam ustvarijo novo kolonijo. Ko najde primerno mesto si odtrga
krila, zapre se v majhno celico, tam ločeno od zunanjega sveta vzreja svoj
zarod.izleže jajčeca iz katerih iz katerih se razvijajo in dozorevajo ličinke, ko
se ličinke izležejo izgledajo kot majhni črvički. ličinke bolj ali manj samo jedo.
ko ličinke dosežejo določeno velikost otrpnejo in se še zadnjič levijo- staro
kožo odvržejo, tako se prikaže buba, ki ima obliko odrasle mravlje, vendar se
mora mravlja še izleč iz svojega bubnega ovitka. Potem marica ni več sama.
S pojavom prve delavke se stanje začne spreminjat, tako da ima sedaj matica
samo še nalogo prehranjevanja in proizvajanja jajčec. To počne še leta in leta.
MANCA: z mravljami in njihovim zarodom se hrani veliko živali.
Velike kolonije mravljišč so pomemben vir prehrane za zarod divjih kur.
Medved prav tako ob prekenitvi zimskega spanjarad poseže po mravljiščni
shranjeni visoko proteinski in kalorični hrani. Mravlje so pomembne zaradi
kolektivnega lova pri drevju škodljivih žuželk, ter kot redni uporabniki man
pa skrbijo za listne uši, zato so koristne za čebelarje
10
ZDAJ ZAPOJMO ENO PO MRAVLJINSKO!
MRAVLJINCI SMO,
VESELO SKAČEMO, DELAMO LAHKIH NOG, MATICA MATI VSEH
OTROK.
MRAVLJINCI SMO,
VOJAKI STRAŽIJO, SAMČKI OPLOJUJEJO,MATICE ROJEVAJO
MRAVLJINCI SMO,
ČE LISTNA UŠ SI PAZI DA TE VEČ NI!!!!!!
MRAVLJINCI SMO,
POSLAVLJAMO SE SAJ KLIČE NAS EKOSISTEM!!!!!!!!!!!
LINA: Učenci tretjega razreda pa se še vedno radi igramo.
HANA: Danes se bomo poigrali z glasovi, ugankami in rimami. Tudi to je branje.
NASTOP UČENCEV TRETJEGA RAZREDA
Liste ima, čeprav ni drevo,
ki bi v njem gnezdile ptice.
Zato pa tam stran za stranjo
Gnezdijo črke, zložene v vrstice.
Kaj je to? (KARIN)
(knjiga)
K
To je Klemen.
Klemen vsak dan obišče knjižnico.
V knjižnici si izposoja knjige.
Najraje ima knjige o klovnih.
Da izve, katere knjige o klovnih imajo v knjižnici, najprej
pogleda v knjižni katalog. Potem knjige o klovnih poišče še
na knjižnih policah. Ker pa je Klemen star komaj osem let,
mu v knjižnici pomaga strokovna uslužbenka.
Ali veš, kako se imenuje? (KARMEN)
(knjižničarka)
S
To je Saša.
Saša je slikarka.
Slikarji slikajo slike.
Saša je svoji prijateljici Sandri v spomin
na sanjsko potovanje naslikala slona.
Na srečo ima Saša svoj slikarski studio.
V svoji sobi ima na steni že veliko slik.
Slika pa tudi za otroke.
Ali veš, kako imenujemo otroško knjigo
z malo besedila in veliko slikami? (ŠPELA)
(slikanica)
I
To je Ivana.
Ivana se je včlanila v knjižnico.
Dobila je izkaznico.
Izposojala si bo knjige.
V knjigah ima najraje ilustracije.
Ali veš, kako imenujemo tistega, ki riše ilustracije? (HANA)
(ilustrator/ilustratorka)
11
A
To je Adam.
Adam bo nekega dne potoval na Aljasko.
Aljaska je v Ameriki.
Adam bo za pot na Aljasko potreboval zemljevid.
Ali veš, kako imenujemo knjigo z različnimi zemljevidi? (PATRIK)
(atlas)
B
To je Bojana.
Bojana ima dve babici.
Babico Brigito in babico Barbaro.
Obe babici ji zelo radi bereta.
Bojana zelo rada posluša zgodbe o živalih.
Ali veš, kako se imenuje poučna zgodba,
v kateri nastopajo živali? (MARTIN)
(basen)
V njem beremo sveže novice vsak dan,
kaj se krog nas in po svetu dogaja.
Zato ne sme biti nikoli postan,
saj čas v njem samo en dan traja. (NINA)
(časopis)
Črke jem,
Čeprav kaj je črka, ne vem;
v knjigah noč in dan tičim,
in vendar se iz njih ne
naučim.
Kaj je to? (LINA)
(knjižni molj)
LINA: Spoštovani. Ali veste kdo postane Učenjak?
To nam bodo povedale Nina, Karmen in Karin iz tretjega razreda.
Niko Grafenauer
UČENJAK
Pedenjped rad prelistava
kupe vseh mogočih knjig.
Glasno bere, prikimava,
vsem nazorom brez razlik.
Cele dni se nadnje sklanja,
vsak list zase preštudira.
Glava ga teži od znanja,
da si jo z roko podpira.
Hišni hrup mu ni napoti,
ves čas gode svoj: lalala.
Če pa se pri branju zmoti,
si natakne brž očala.
OPZ CEKIN
Tri planike (Lojze Slak)
12
HANA: Ja, ja. Pravi učenjaki pa so tudi učenci četrtega in petega razreda.
LINA: Veliko že vedo o pisanju, branju, knjigah, Bralni znački.
HANA: Prisluhnimo jim in se od njih kaj naučimo.
NASTOP UČENCEV ČETRTEGA IN PETEGA RAZREDA
KNJIGE, BRANJE, BRALNA ZNAČKA! (Dva učenca.)
MARUŠKA 5. R., ROK 4.r.
Knjižničarke delajo v knjižnicah. Na knjižnih policah so knjige. Knjige so
lahko velike ali majhne, debele ali tanke.
Ker je naša knjiga dragocena, smo jo priklenili z verigo, da je ne bi kdo
ukradel. (Pokaže priklenjeno knjigo.)
(Velika knjiga, ki je priklenjena z verigo. Knjižna polica. Izza nje pridejo
učenci.)
JERNEJA 4.r., DEJAN 5.r.
1. Dokler se ni razvilo pisanje, so ljudje podatke ohranjali v spominu.
2. S pisanjem shranjujemo podatke in jih predajamo drugim, tudi če živijo
drugje ali v drugem času.
3. Danes je pisanje bistveni del vsakdanjega življenja.
4. Posamezna ljudstva so razvila svoje jezike in svoje abecede.
5. Naš materni jezik je slovenščina, pisava s katero pišemo pa latinica.
6. Ena črka predstavlja en glas. Glasovi ali črke sestavljajo besede. Besede
sestavljajo stavke, stavki pa različna besedila.
Naredimo vajo.
(Učenci povedo abecedo. Deklice izgovorijo samoglasnike, fantje soglasnike.
Vodja govori in kaže: R A D B E R E M. Stavek RAD BEREM.)
Dragi vrstniki! Prosim vas, da vajo ponovimo skupaj. Saj veste. Vaja
dela mojstra!
URŠKA 5.r.
7. Besedila so zapisana v knjigah. Danes imamo moderno izdelavo papirja in
knjig. Cene knjig so odvisne od njihove naklade, saj je najdražja priprava na
tisk in ne tisk sam. Kupimo lahko klasične ali pa sodobne ELEKTRONSKE
KNJIGE – BRALNIKE.
ROBI 4. r
8. Temeljna dejavnost v zvezi s knjigo je branje. Z njim se srečujemo v vsakem
trenutku. Branje je pomembno za vse generacije. Je izrednega pomena.
Branja se moramo učiti in ga neprestano gojiti.
9. Branje mora postati naša skupna skrb.
EMA 4.r.
10. Ena izmed prostovoljnih interesnih dejavnosti v šoli je tudi Bralna značka.
11. Bralno značko sta leta 1960 po češkem zgledu osnovala ravnatelj osnovne
šole na Prevaljah na Koroškem, pisatelj Leopold Suhodolčan, in profesor
slovenščine na tej šoli, Stanko Kotnik.
12. Poznamo več vrst bralnih značk, ki se imenujejo po slovenskih pisateljih
in pesnikih.
JAKA 5. r.
13. Na Idrijskem in Cerkljanskem so učenci tekmovali za Bevkovo bralno
13
značko. Uradno se je Bevkova bralna značka v OŠ Črni Vrh začela v šolskem
letu 1962/63. Prva podelitev Bevkovih bralnih značk pa je bila 25. maja 1963
v Idriji. Tekmovalci so poleg značk dobili tudi knjige, ki jih je podelil pisatelj
France Bevk. Tekmovalcem so se pisatelji podpisali v knjige.
VANESA 4.r.
14. Vsako leto so na zaključno prireditev na šolo prišli slovenski književniki.
Reden gost na prireditvah je bil France Bevk. Prišli so tudi Anton Ingolič,
Leopold Suhadolčan, Niko Grafenauer, Ela Peroci, Jože Šmit, današnji gost,
črnovrški rojak, književnik in spodbujevalec bralne kulture Ivan Bizjak in
drugi.
VESNA 5.r.
15. V zadnjih letih poteka podelitev bralne značke ob koncu šolskega leta.
Občasno na šolo povabimo pesnike, pisatelje, ilustratorje. Obiščemo pa
tudi različne knjižnice. Letos smo obiskali novogoriško knjižnico, ki je
poimenovana po Francetu Bevku ter Mestno knjižnico in čitalnico Idrija.
JAKOB 5. r.
16. Četrtošolci in petošolci tudi tekmujemo za bralno značko. Prebrali smo
že mnogo zgodb in pesmi. Sestavili smo seznam NAJLJUBŠA KNJIGA, za
današnjo prireditev pa smo se naučili štiri čudovite pesmi.
Izbor pesmi.
METKA 4. r.
Pesnik Dane Zajc je napisal okoli sto pesmi za otroke. Njegova pesem R
(Raglja) je zvočna igra. Dragi gostje, prosimo Vas, da sodelujete in se
igrate skupaj z nami.
1. Dane Zajc: R (Raglja)
Reci raglja, reci mir,
Reci črv, reci brv.
Reci ropar, rak, rapir.
Reci: rad bi ribič cvrl postrv.
KLARA 5. r.
Pri svojem ustvarjanju se Bina Štampe Žmavc izraža v pisanju vseh treh
književnih zvrsti– v pisanju poezije, proze in dramatike.
V pesmi Deset in dve skrivnosti sveta lirično odgovori na dvanajst ZAKAJ-ev.
2. Bina Štampe Žmavc: Deset in dve skrivnosti sveta
»Zakaj sploh svet je in od kdaj?
Da ni prazen nič in lahko vprašaš Zakaj …«
DESET IN DVE SKRIVNOSTI SVETA
Zakaj je sonce rumeno in zlato?
Da posnema sončnico, ki sije nad trato.
Zakaj so spominčice polne modrine?
Ker ima spomin srce in sinjine.
Zakaj vrtnice med trnjem cvetijo?
Da jih teže utrgaš in dlje živijo.
14
Zakaj metulj seda na rože?
Tako se ljubezen dotakne kože.
Zakaj iz gnezd poletijo ptice?
Da tudi zemlja ima perutnice.
Zakaj je nebo modro in trave zelene?
Da so barve sveta lepo uglašene.
Zakaj so oblaki sredi jasnine?
Ker nebo si pospravlja nebesne blazine.
Zakaj oceanom ne zmanjka vode?
Ker jo toči vesolje iz neskončne posode.
Zakaj se iz sčipa luna zmanjša v mljaj?
Da lahko zmeraj znova zraste nazaj.
Zakaj ure kažejo ure, ne leta?
Da čas počasneje bršljane opleta.
Zakaj malčki so majhni, mame velike?
Da je življenje prave oblike.
Zakaj sploh svet je in od kdaj?
Da ni prazen nič in lahko vprašaš Zakaj.
(AMBROŽ, ANDREJA, NIKA, SABRINA)
TJAŠA 5. r.
Pesnik in pisatelj Bogdan Novak pa pravi:«Splača se vztrajati. Za dosego
svojega cilja se potrudite, pa četudi vam bodo vsi govorili, da to ni za vas.
Verjeti morate vase in trdo delati, nekoč se vam bo posrečilo. Če bi jaz vrgel
puško v koruzo, ne bi bilo nobene moje knjige. Ker pa sem verjel vase, sem
dosegel, kar sem želel. Pišem. Pišem, ker me imate radi in jaz imam rad vas.
Ljubezen pa je mogoče povrniti samo z ljubeznijo.«
3. Bogdan Novak: Ljubezen
LJUBEZEN
Ljubezen je nešteta,
nikoli prešteta,
v oblikah mnogotera,
najmanj tisočera.
Ljubezen je,
če te kuža oblizne,
te vdano pogleda
in se k tebi stisne.
Ljubezen je,
če te mama poboža
in ti reče,
da si njena roža.
Lubezen je,
15
če te oče objame
in skupaj molčita,
objeta čez rame.
Ljubezen je,
če ti drhtijo kolena,
kadar te sreča
sošolka Helena.
Ljubezen je,
če se poljubljaš,
pa se ti zdi,
da pamet izgubljaš.
Ljubezen je,
če krmiš ptice
in ti vso zimo
prepevajo sinice.
Ljubezen je,
če na poti v mesto
starki pomagaš
priti čez cesto.
Ljubezen je,
če gledaš v vesolje,
zvezde preštevaš
in si dobre volje.
Ljubezen je neštete,
nikdar prešteta,
v oblikah mnogotera,
najmanj tisočera.
(KATJUŠA, IRIS, LUKA)
KRISTINA 5. r.
Pesnik Dane Zajc nam v pesmi Vrata podari rožo. Pravi: »Ta roža je zate.
Najlepša in največja.« Pesem večkrat »obvisi« v molku.
Od kod vrt za šesterimi vrati? In čemu? Čemu vrata, čemu še ena vrata? Kje
je kdo, ki jih bo odprl? Bo stopil skoznje?
Bo.
Otroci vstopamo v svet za šestimi vrati. S seboj lahko vzamemo skrito
bogastvo. In knjigo. In veliko rožo sredi najmanjšega vrta. In molk, v katerega
se lahko zatečemo, kadar je svet razsekan na belo in črno.
4. Dane Zajc: Vrata
V (VRATA)
Za velikimi vrati so še ena vrata.
Za še enimi vrati so še ena vrata. Manjša.
Za manjšimi vrati so še ena vrata. Še manjša.
Za še manjšimi vrati so najmanjša vrat. Najmanjša.
Za manjšimi vrati so še ena vrata.
Ta vrata so vratca.
16
Za vratci je vrt.
V vrtu je manjši vrt.
V manjšem vrtu je še manjši vrt.
V še manjšem vrtu je najmanjši vrt.
V najmanjšem vrtu je vtrec.
V vrtcu je roža. Ena sama dišeča.
Ta roža je zate. Najlepša in največja.
( Johan, Matjaž, Uroš, Nejc)
LINA: Že na začetku letošnjega šolskega leta se je med učenci pojavila želja
o plesanju HIP-HOPA. Učenci so ob pomoči gospe ravnateljice Alenke
Cvetaš navezali stik s Plesnim klubom Idrija.
HANA: S treningi so pričeli konec februarja in trenirajo enkrat tedensko po
eno uro in pol. Vodi jih Renata Alibegović. In veliko že znajo.
PLESNA TOČKA
Sean Kingston, Lettin Go
OPZ CEKIN
Nikoli slabe volje (Lenčka Kupper)
17
HANA: Naša prireditev še ni končana, saj imamo prijetno dolžnost, da
povabimo gospoda Ivana Bizjaka, da nam spregovori o branju in Bralni
znački.
GOVOR IVANA BIZJAKA
PODELITEV BRALNIH ZNAČK UČENCEM 9. RAZREDA
HANA: Učenci, ki tekmujejo 9 let za Bralno značko, so zlati bralci. Tem
poklanja Društvo Bralna značka Slovenije knjigo in spominsko priznanje.
Našega gosta bi prosili, da jim jih podeli.
LINA: Spoštovani gospod Ivan Bizjak. Hvala za Vaše besede in čas, ki ste si
ga vzeli za nas. Za lepo slovo od Vas smo Vam pripravili darilo naše šole.
18
DARILO
HANA: Našo prireditev sta popestrila otroška pevska zbora Cekinčki in
Cekin pod vodstvom zborovodkinje Damjane Vončina. Za konec se nam
bodo predstavili s slovensko ljudsko: JAZ SEM MUZIKANT.
OPZ CEKIN
Jaz sem muzikant (Sl. ljudska)
ZAHVALA IN POZDRAV
LINA: Dragi starši, spoštovani gostje. Želimo Vam še veliko lepih, toplih dni,
prepletenih s sončnimi žarki.
HANA: Dragi starši. Za vas smo pripravili darila. Vse skupaj pa po končani
prireditvi vabimo na ogled razstav, ki smo jih pripravili za vas.
HANA in LINA: Hvala in nasvidenje!
19
Zbrala in uredila: Frančiška Rupnik
Fotografije: Ivanka Erjavec
Črni Vrh nad Idrijo, maj 2011