smučarski skoki Piše: dr. Vesna Štemberger pa so nas otroci prepričali o nasprotnem, saj so v krajšem času opravili več spuščanj po doskočišču skakalnice, kot smo pričakovali. Tako je ostalo več časa za prvo malico, ki jim je dala moč za začetek prave tekme. Šolsko tekmovanje v smučarskih skokih Po malici tekma »Toliko pristne otroške navdušenosti in nepokvarjenosti še nisem doživela, pa spremljam tekme v smučarskih skokih že šest let. Tekma je bila res dobra. V izpeljavo je bilo vloženega veliko truda, da so otroci odšli nasmejani. In kar je še pomembno – niti en starš se ni pritožil, čeprav so bili otroci premočeni do kože. In še nekaj: vsi, ki so sodelovali pri organizaciji, so delali zelo zavzeto. Vesela sem, da nam je uspelo. In prav zato ne morem neobremenjeno pisati o tej tekmi, ker sem jo doživljala preveč intenzivno,« je zapisala avtorica ob rob svojemu zapisu. Pred časom je na Smučarski zvezi Slovenije zrasla zamisel o šolskem tekmovanju v smučarskih skokih, ki bi jih izpeljali v treh regijah (v ljubljanski, gorenjski, štajerski) ter na koncu kronali z državnim prvenstvom. Izhajali so iz dejstva, da se vsak otrok, ki zna smučati, sreča z najpreprostejšo obliko skoka vsakokrat, ko zapelje prek grbine. Od tega spoznanja pa do odločitve o organizaciji in izpeljavi tekme, na kateri bi otroci skakali na alpskih smučeh, je bil le še korak. MAREC Groza, kdo se je tega spomnil … 30 Organizacije tekmovanja smo se zato lotili zavzeto, saj smo izhajali iz spoznanja, da so smučarski skoki v očeh javnosti nevaren šport, v očeh staršev pa celo ekstremen, še posebno, če se z njim ukvarja njihov otrok. Druga pomembna ciljna skupina, ki smo jo morali prepričati o prijetnosti tovrstnega tekmovanja, so bili učitelji. Na koncu se je izkazalo, da so bili učitelji trši oreh kot starši, saj smo na šolah, na katerih so se učitelji odločili za sodelovanje, pri starših izbranih otrok naleteli na pozitiven odziv. Pridobivanje učiteljev, ki bi bili pripravljeni pripeljati otroke na tekmovanje, je potekalo bolj ali manj z osebnimi stiki, saj so se o tekmovanju z nami pogovarjali le tisti učitelji, s katerimi imamo osebna poznanstva. Žal smo dobili tudi odgovore v slogu: »Da pripeljemo otroke na tekmo, bi nas morali plačati,« in še, »otroci se bodo poškodovali in prehladili,« je bil dodatek, na začetku pa smo marsikje slišali znano, »groza, kdo se je še tega spomnil.« A na srečo smo po šolah naleteli tudi na pozitivne odzive učiteljev. Tako se je na tekmovanje ljubljanske regije prijavilo kar 86 otrok, kar je bilo več, kot smo sploh pričakovali. Ker pa je bil 26. januar zopet deževen dan, so se na eni šoli odločili, da otrok ne bodo pripeljali. Tako se je v deževnem Mostecu zbralo nekaj več kot 50 otrok, ki so z radovednostjo v očeh čakali, kaj jim bo prinesel skakalno tekmovalni dan. Najprej navodila Ker se otroci s tovrstnim tekmovanjem niso še nikoli srečali in ker niti nihče še ni tekmoval v skokih, jim je bilo potrebno na začetku najprej predstaviti potek tekmovanja ter najpomembnejše ljudi, ki so skrbeli za otroke. Ogrevanje je pomemben del vsakega športnega udejstvovanja, zato so se otroci najprej razdelili v manjše skupine, ki so jih prevzeli trenerji skakalnih klubov. Trenerjem so pri ogrevanju pomagali tudi učitelji spremljevalci ter otroci, ki že trenirajo smučarske skoke pri SSK Costella Ilirija. Po ogrevanju so sledila navodila za spuščanje po skakalnici, nato pa so se otroci podali na vrh skakalnice, pripravljene za šolsko tekmo. Ker nekateri niso mogli sami nositi smuči, so to nalogo prevzeli otroci skakalci, ki so bili na svojo nalogo pri izpeljavi tekmovanja zelo ponosni in so zato z veseljem sodelovali. Po prepričanju organizatorjev bi moral ta del tekmovanja trajati zelo dolgo, Ker je bila vremenska napoved slaba, smo si sposodili šotor pri prijaznih šišenskih gasilcih, v katerem bi se otroci lahko preoblačili in greli, vendar pa so šli tja samo na malico in pa takrat, ko smo jih tja napot(d)ili učitelji ali pa trenerji. Dež, vlaga, sneg – vse to otrok sploh ni motilo in še enkrat so dokazali, da je dramatiziranje lastnost odraslih. Dogajanje na tekmi je ves čas spremljal napovedovalec Gregor, ki je tekmovanje popestril s pogovori z najmlajšimi skakalci kluba organizatorja tekmovanja. Po malici pa se je začelo pravo tekmovanje, ki je za učence prvega in drugega razreda potekalo na manjši skakalnici, za učence tretjega in četrtega razreda pa na večji. Vsak učenec se je najprej enkrat poskusno spustil po skakalnici, potem pa je imel še tri skoke, od katerih sta za končni dosežek štela dva najboljša. Resnih padcev nismo videli, tako da zdravniška služba ni imela dela. Bilo je nekaj izvirnih skokov, kakšen nov slog ter predvsem veliko otroškega navdušenja, ki ga je najbolje strnil dr. Hubert Požarnik, katerega vnuk je zmagal v kategoriji prvošolčkov. Dr. Požarnik je namreč odpovedal obveznosti, ki so ga čakale, da je lahko spremljal razglasitev dosežkov, na kateri so se otroci resnično veselili, še bolj pa vrečke, v kateri je vsakega, ne glede na uvrstitev, čakala nagrada. Čas do razglasitve dosežkov so otroci izrabili za to, da so pojedli ogromno pico. Podeljevanje nagrad pa je bilo nekaj posebnega, saj so jih podeljevali otroci, ki že trenirajo, pridružil pa se jim je tudi dr. Franci Petek, nekdanji svetovni prvak, sedanji športni direktor za skoke na SZS. Tekmovali zaradi tekme Da je tekmovanje dobro uspelo, pričajo povratne informacije staršev, ki so domov dobili sicer premočene, a očitno navdušene otroke, učiteljev, ki se niso ustrašili izziva in so že pripravljeni na tekmovanje prihodnje leto, ter seveda tudi otrok, ki so poslali nekaj svojih mnenj … Ko sem se usedla na zaletišču, je bil trener zelo zanimiv (Beti); ko sem bil četrti (Jan); ko sem drugi skok skočil bolje kot prvi (David), ko smo se razmigali (Tea) in nenazadnje »jaz bi se vpisal, če bi mi oči dovolil« (otroci OŠ Rovte z učiteljico Emino Šimenc). Otroci, ki so se na regijskem tekmovanju uvrstili med prvih pet, so se 4. februarja pomerili na državnem prvenstvu v Žireh. Vendar pa smo prepričani, da bi večina prišla na tekmo še enkrat, samo zato, da bi lahko ponovno skočili in ne, ker bi se jim zdela pomembna uvrstitev. Kajti smučarski skoki so lahko tudi droga, vendar tista pozitivna, ko se vprašaš, kako da lepote (tega) športa nisi spoznal že prej. Zato smo prepričani, da bodo šolska tekmovanja v smučarskih skokih na alpskih smučeh postala stalnica v koledarju šolskih športnih tekmovanj, organizatorji pa se bomo trudili za večjo odmevnost tekmovanja. 31