1. No category

1. Predmet, metode in cilji družbenih in kulturnih študij znanosti!
PREDMET: VZROKI, NAČELA
v ospredje svojega epistemološkega zanimanja znanost postavi :
EKSPERIMENT
MATEMATIČNO OPISOVANJE IZKUSTVENEGA SVETA NARAVE IN
NJEGOVO TEHNIČNO IZKORIŠČANJE
RELIGIJSKI DEJAVNIK
METODE:
1. INTERNALISTIČNI PRISTOP
Meja med znanostjo in družbo poteka na način pol-prepustne membrane, kjer
gre za ENOSMERNI PRETOK;
ZNANOST – DRUŽBA
2. EKSTERNALISTIČNI PRISTOP
Poznavanje zgolj ZUNANJIH DRUŽBENIH DEJAVNIKOV
(»black box«)
3. PRESEGANJE SOCIOLOŠKEGA INTERNALIZMA IN
EKSTERNALIZMA
Rekurzivno povezovanje obeh dimenzij znanosti
INTERDISCIPLINAREN PRISTOP
RAZVOJNA PERSDPEKTIVA
RAZLIČNI NIVOJI POVEZANOSTI ZNOTRAJ SISTEMA ZNANOSTI:
INSTITUCIJE; AKTIVNOSTI; VPLIVI; VLOGE; NORME
a) znanost kot TIP DRUŽBENE PRODUKCIJE novega vedenja, ki poteka skozi
daljši zg čas
b) ZNANOST = DRUŽBENI POJAV
podvržen stalnemu napredku
c) ZNANOST = AKTIVNI RAZISKOVALNI PROCES
d) ZNANOST = KOMPLEKSNI DRUŽBENI PODSISTEM
e) ZNANOST = IDEALNO – TIPSKI MODEL
f) ZNANOST = PODSISTEM,
ki opravlja specifične funkcije
VEDENJE – v produkcijo in delo
VEDENJE – k posedovanju oblasti
VEDENJE – k osebnemu izpopolnjevanju posameznika oz. družbe
VEDENJE – k eshatološkim vprašanjem
CILJI:
RAZLIČNE DRUŽBENE DIMENZIJE RAZVOJA IN DELOVANJA
ZNANOSTI V SOCIO-KULTURNEM IN ZGODOVINSKEM KONTEKSTU in
V KONTEKSTU TEMELJNIH VREDNOT
SOODVISNOST ZNANOSTI
Pride do izraza v času, ko so se pojavili prvi institucionalni zametki moderne
znanosti – AKADEMIJE ZNANSTVENEGA VEDENJA
IZOGIBANJE SKRAJNEMU REALIZMU IN RELATIVIZMU V
INTERPRETACIJI DRUŽBENEGA SISTEMA ZNANOSTI
ODPRAVA PREDSTAVE ZNANOSTI V SMISLU »black box«,
Kot nekaj, kar je nevidno oz. neznano z vidika delovanja notranjih zakonitosti
znanosti
2. Zakaj družbena in kulturna preučevanja znanosti in tehnologije še vedno
vzbujajo odpor pri znanstvenikih?
a) PRISOTNOST IDEOLOGIJE »SCIENTIZMA«
DEJSTVA : VREDNOTE
Inherentna ločnica
Zahteva po ločitvi:
TEORETSKEGA : PRAKTIČNEGA MIŠLJENJA
ČISTA ZNANOST : SPEKULATIVNA FILOZOFIJA
b) PREDSTAVA O NEOMAJNEM TEHNOLOŠKEM NAPREDKU
TEHNIČNO OBVLADOVANJE NARAVE +
NAPREDEK
TEHNOLOŠKI DETERMINIZEM
3. Naštej in predstavi vse tipe družbenega legitimiranja znanosti skozi njen
zgodovinski razvoj.
-
1. TEHNIČNA UPORABNOST ZNANSTVENIH SPOZNANJ
- znanost nudi ljudem korist
- družbeno legitimiranje znanosti v javnosti
Tehnična uporabnost najstarejših in najbolj razširjenih načinov
legitimiranja (Bacon, Gallileo, Kepler….)
vsi utemeljitelji moderne znanosti so poudarjali koristnost znanosti
-
Znanost v zadnjih 300-letih ni bila tako koristna kot se je hotela
predstaviti
19.st. – ZNANSTVENO TEHNIČNA REVOLUCIJA – industrijska
revolucija v začetku 19.st.
Sklicevali so se na to, da bodo naredili uporabne stroje, tehnologijo
2. RELEVANTNOST »ČISTIH« ZNANSTVENIH SPOZNANJ
- bolj kot uporabnost je pomembna »čistost« znanosti, ki temelji na nekem
piedestalu
»Ni nobene znanosti, ki bi ji lahko rekli uporabna znanost, znanost je kot
sadež in drevo« = povezana z uporabo
- 19.st. razvoj aplikativne matematike
- Astronomija in astrologija
3. DRUŽBENO-REFORMNA VLOGA ZNANOSTI
- znanost za razrešitev vsakega družbenega problema
- vse je potrebno podrediti znanosti
4. POMEN ZNANOSTI KOT VREDNOTNO NEVTRALNE DEJAVNOSTI
- znanost naj bi se zanimala za družbene probleme
- raziskovala naj bi le neke objektivne zadeve
5. AVTOREFLEKSIJA ZNANSVENEGA VEDENJA
- najti je potrebno sintezo med uporabnostjo in jo skomercializirati
- samozavedanje, da je znanost del družbe in je hkrati nekaj zapletenega, kar
razume le določena stroka
-
Obremenjenost naravoslovne filozofije z metafiziko
Aristotel- vprašanja, ki niso izkustvenega značaja
- Transcendentalna vprašanja
V srednjem veku še niso uporabljali pojma »vzročnosti« kot ga poznamo
danes, ni bilo kavzalne vzročnosti VZROK – POSLEDICA
- V srednjem veku je bilo to prerezano z nadnaravnimi spoznanji
-
-
-
ODSOTNOST IZKUSTVENE PRAKSE
- Npr. MEDICINA je bila precej razvita že pred nastankom moderne
znanosti (že na srednjeveških univerzah) – glavni problem je bil da ni bilo
IZKUSTVENE PRAKSE, še vedno so se sklicevali na tradicionalne
avtoritete vedenja (religijske forme mišljenja) – bolj se je opirala na
preteklost kot pa da bi se razvijala naprej
-
Leonardo da Vinci samouk ni bil povezan z univerzo
4. Predstavi položaj znanstvenega vedenja v tradicionalnih družbah
Kako je prišlo do premika v moderno znanost? Zakaj se znanost v
tradicionalnih družbah ne more razviti v tej meri kot v modernih družbah?
-
ODSOTNOST KONTINUITETE, TRAJANJA ZNANOSTI
- POLITIČEN USTROJ DRUŽBE
- ODSOTNOST KOMULATIVNOSTI
Ni bilo možno da bi se vedenje kopičilo, ni bilo progresa
Podpiranje ali zaviranje znanosti (srednji vek)
-
Indija – astronomija že pred našim štetjem; nastop Budizma zavrne
razvoj astronomije
- KITAJSKA
Monisti in legalisti 5., 6. st. pr.n.št.
Razvite znanstvene šole
Monisti – logični problemi
Legalisti – vloga izkustva
EMPIRIJA ZNANOSTI
INTELEKTUALNO NAPREDNI ŠOLI, ki ju kasneje religije zatrejo
- vodilno vlogo si pridobita konfucionizem, ki se je zanimal za družbo in
medčloveške odnose, ne pa za naravo in eksperimentiranje v naravi
-
NESKLADJE MED OMEJENIMI MOŽNOSTMI TEORIJE IN
MNOŽICO IZZIVOV ZA PRAKTIČNO REŠEVANJE NALOG
ZNANSTVENA SPOZNANJA NISO NAŠLA DRUŽBENIH POGOJEV
ZA PRAKTIČNO UVELJAVITEV
-
-
ZNANSTVENO VEDENJE = KULTURNO POGOJENO
Vloga antropologov in etnologov pri poudarjanju pomena znanja v
prvobitnih družbah – Kritika EVROPOCENTRIZMA (Malinowski,
Evans – Pritcard,…)
Antropologi so že v tisti družbi pokazali kako lahko dosežeš naravne
zakonitosti ter, da je pomemben tudi KULTURNI KONTEKST
-
5. Znanost v antiki in vpliv Aristotelovega pogleda na kasnejši razvoj
znanstvene misli
Grška kozmologija je bila na svojih začetkih še v sferi mitičnega
6. 7. stoletje se začne prebujati RACIONALNI UM JONSKIH FILOZOFOV
-
V antiki je bil koncept znanosti kot EPISTEME
Pojem znanosti se je vezal na ČLOVEKOVO DRŽO – HABITUS
Tako kot človek potrebuje idejo pravičnosti in dobrega, da bi etično živel,
tudi znanstvenik potrebuje ABSOLUTNE IDEJE, da bi razumel svet, ki
je pogreznjen v minljivost, mnogoterost, kaos.
- Četudi naj bi Aristotel v manjši meri kot Platon povezoval temelje
človekovega spoznanja s transcendentnimi temelji njegovega krepostnega
delovanja, je vendarle obema, pravzaprav antični misli v celoti, skupno,
da se jim ARHETIPI NE RAZODEVAJO TOLIKO PO POTI
ČUTNEGA SPOZNANJA, TEMVEČ PO POTI UMA
-
-
Prizadevanje za iskanje KONČNIH FORM, ABSOLUTNIH IDEJ oz.
UNIVERZALIJ, VEČNO ABSOLUTNGA oz. BOŽJEGA, ARHETIPOV
ZMES RACIONALNEGA DISKURZA + MITOLOŠKE IN POETIČNE
IMAGINACIJE + ESTETSKA OBČUTENJA
-
-
-
V antični epistemologiji se prepletajo elementi LOGIKE,
MATEMATIKE, INTUICIJE, ESTETIKE, FANTAZIJE,
SPOMINJANJA, IZKUSTVENEGA OPAZOVANJA
Tako pri Platonu kot pri Aristotelu sta bili navzoči dve ključni
epistemološki predpostavki, ki sta zelo dolgo zaznamovali razvoj
okcidentalne intelektualne misli
1. EMPIRIJA ni pomembna kot vir spoznanja in sredstvo preizkušanja
znanstvenih trditev
-
2. TEORIJA = IDEAL ČLOVEKOVEGA VEDENJA, vendar se z njo (še)
ni mogoče dokopati do poslednje modrosti
-
Če je treba v platonovem razlikovanju »ideje« in »pojava« iskati temelj
diference med dokazanim vedenjem (episteme) in mnenjem (doxa), pa
ARISTOTELU pripada zasluga dokončno VSEBINSKE UTEMELJITVE
POJMA ZNANOSTI, ki je ohranila moč vse do nastanka moderne
naravoslovne eksperimentalne znanosti
-
ČLOVEKOV UM; INTELEKT
-
-
PRECIZNOST SVETA
Aristotel je dopuščal znanost o naravi, že zato, ker je, čeprav tako kot
Platon »ločil empirično spoznanje od umskega spoznanja«, vendar je dal
prvemu več moči in ugleda kot Platon
- ARISTOTELOV KONCEPT ZNANOSTI KOT LOČEVANJA
TEORETSKEGA OD EMPIRIČNEGA je mogoče rekonstruirati tako iz
njegove kategorije habitus intellectus na eni in od PRAKTIČNEGA oz.
poetičnega na drugi stani, kot tudi iz njegovega modela večstopenjskega
spoznanja:
-
STOPNJE SPOZNANJA:
-
1. ČUTNO SPOZNANJE
Estetski užitek
- 2. IZKUSTVO
Delovanje, reakcije, interakcije
- 3. UMETNOST
- Komunikacija
- Abstrakcija
- 3. EPISTEME
ZNANOST, ki pozna VZROKE in NAČELA
-
- FILOZOFIJA
- Ne vzroki, ampak PRINCIP
BISTVO STVARI, ki ga je mogoče dojeti samo v INTELEKTU,
nadrejeno vsakemu konkretnemu čutnemu izkustvu
-
ARISTOTEL LOČI:
»EPISTEME« od »SOPHIE« in »NOUS«
6. Na kratko predstavi spoznavno-teoretske (epistemološki) dejavnike, ki so
imeli odločilni pomen pri nastanku moderne znanosti (znanstvene
zakonitosti, znanstveni eksperiment, ideja znanstvenega napredka)
I. ZAKONITOSTI oz. REGULARNOST PRIRODNEGA SVETA
- odkrivanje naravnih zakonitosti
-
II. ZNANSTVENI EKSPERIMENT
Odkrivanje naravnih zakonitosti po poti eksperimenta
III. IDEJA ZNANSTVENEGA NAPREDKA
I. ZNANSTVENI ZAKON
-
POPOLNI ZAKONI
-
»MATEMATIČNE ZAKONITOSTI«, po katerih je moč razlagati zakone
v prirodnem svetu
-
ZAKON – kot pojem, ki označuje regularnost in ponovljivost dogodkov
(pojavov) v naravi, je z nastopom novoveške mehanicistične paradigme
postal osnovni cilj raziskovanja
-
EMPIRIČNO OPAZOVANJE
HOMOGENOST POJAVA IN REPLIKACIJA
MISELNO OBZORJE PRAKTIKOV – rokodelcev in obrtnikov
-
-
TEOLOŠKA TRADICIJA – obstoj kategorije reda
Vpliv POLITIČNIH in TEOLOŠKIH IDEJ na znanstveno-tehnične
kategorije in koncepte
-
Spoznanje ENOTNIH STRUKTUR sveta
MODERNA ZNANOST = UPOR ZOPER SREDNJEVEŠKO
CERKVENO AVTORITETO
-
-
NAČELO PONOVLJIVOSTI
HUMANIZEM, RAZSVETLJENSTVO, RENESANSA
Pot moderni naravoslovni znanosti je začela utirati sholastična filozofija
Alberta in Akvinskega, ki je ravno zato, ker je začela znova ceniti
Aristotelov nauk o naravi, telesu in razumu, prva začela presegati nauk o
znanosti kot dekli teologije
-
KONCEPT RAZUMA IN ČLOVEŠKE RACIONALNOSTI
Albert je bil prvi srednjeveški mislec, ki je natančno razlikoval med teološkim in
znanstvenim vedenjem.
-
EMPIRIČNO OPAZOVANJE
-
ZNANSTVENO VEDENJE
-
IZKUSTVENI ELEMENT
II. ZNANSTVENI EKSPERIMENT
-
REZULTAT EKSPERIMENTIRANJA
-
PONOVLJIVOST
DOSEČI REZULTAT in ga imeti POD KONTROLO
Epistemološki izvor eksperimenta nima politično-ideološke konotacije.
Zavedanje pomena eksperimenta v procesu spoznanja pomeni ključno
inovacijo moderne znanstvene misli
- NOVO RAZUMEVANJE VZORČNOSTI, KAVZALNOSTI
Prvi korak k odpravi srednjeveškega razumevanja pojma vzročnosti
-
UVAJANJE EKSPERIMENTOV
PARADIGMATIČNI – RAZISKOVALNI ODNOS DO NARAVE
-
IZKUSTVENI PODATKI
III. ZNANSTVENI NAPREDEK
-
POGOJEN S SAMIM DRUŽBENIM NAPREDKOM
-
DRUŽBENA DELITEV DELA
ČLOVEK = TVOREC NAPREDKA
- NAPREDEK = POSLEDICA ČLOVEKOVIH TEHNIČNH IN
ORGANIZACIJSKIH SPOSOBNOSTI, s pomočjo znanosti ga lahko
nadaljuje
7. Vloga znanstvenih zakonov pri nastanku moderne znanosti
V luči moderne oz. novoveške znanosti je:
- NARAVA SESTAVLJENA IZ DELOV, KI SO UREJENI PO NAJVIŠJIH IN
POPOLNIH ZAKONIH
-
GALILEO GALILEI: je bil prvi med modernimi naravoslovci, ki je
verjel v dejansko uresničitev MATEMATIČNIH ZAKONOV V
PRIRODNEM SVETU
-
-
Vsa gibanja in forme so podvržena MATEMATIČNIM
ZAKONITOSTIM
ZAKONITOSTI se danes v znanosti pojavljajo kot nekaj samoumevnega
-
Kot pojem, ki označuje REGULARNOST in PONOVLJIVOST
DOGODKOV (POJAVOV) V NARAVI
-
Strukturne lastnosti:
EMPIRIČNO OPAZOVANA PRAVILNOST POJAVOV
PRIRODNEGA SVETA, KJER PRIDETA DO IZRAZA
HOMOGENOST POJAVA IN NJEGOVA REPLIKACIJA
-
SPOZNANJE ENOTNIH STRUKTUR SVETA
8. Vloga eksperimentov pri nastanku moderne znanosti
- 1. PRIZADEVANJE PRAKTIKOV, DA NA TEMELJU
OBVLADOVANJA PRIRODNIH DEJAVNIKOV USTVARIJO
USTREZNE UČINKE, PRI ČEMER JE POMEMBNA
PONOVLJIVOST TEH UČINKOV
-
2. prispevek k novemu razumevanju koncepta KAVZALNOSTI
-
Razlika med STAROVEŠKO IN NOVOVEŠKO kategorijo znansvtene
kavzalnosti
-
EKSPERIMENT je bil osnova novemu razumevanju VZROČNOSTI,
čeprav ta koncept kavzalnosti, iz katerega so izhajali praktiki, še ni
ustrezal poznejši teoretski (filozofksi) predstavi prirodnih zakonov. Je pa
pomenil prvi korak k odpravi srednjeveškega razumevanja pojma
vzročnosti. V srednjem veku je bil pojem kavzalnosti še vedno močno
prežet z usedlinami animističnih predstav o naravi. Če se je na nebu
pojavil komet, so se ljudje v srednjem veku bolj kot po VZROKIH
spraševali po SMOTRU in SMISLU tega pojava.
-
Vloga ZNANSTVENIH INSTRUMENTOV pri novih
EKSPERIMENTALNIH POSTOPKIH
-
REZULTAT IN PONOVLJIVOST
-
9. Predstavi osnovne socio-kulturne dejavnike nastanka moderne znanosti
-
ZNANSTVENO MIŠLJENJE = KULTURNO POGOJENO
-
-
POJAV RENESANSE IN HUMANIZMA
Socio-kulturne variable, ki so vplivale na nastanek in razvoj
LAPITALISTIČNEGA RACIONALIZMA:
-
DRUŽBENA MOČ + RELIGIJA
Maw Weber: PROTESTANTSKA ETIKA in DUH KAPITALIZMA
-
RAZLIČNOST RELIGIJSKIH STRUKTUR
-
-
PURITANIZEM
RELIGIJSKA ETIKA
RELIGIJSKI MOMENT
PROFESIONALIZACIJA + INSTITUCIONALIZACIJA ZNANOSTI
-
IZNAJDBA TISKA
-
-
KAPITALIZEM
NOVA GEOGRAFSKA ODKRITJA
-
MONOTEIZEM
-
REFORMACIJA
-
Reformacija je utirala pot radikalni prenovi okcidentalne duhovne misli,
s tem ko je svetu odvzela atribut božjega in tako dokončala proces, ki se
je začel s krščanskim odmikom od poganskega animizma
-
POJAV PROTESTANTIZMA je v Evropskem prostoru vsaj došuščal, če
ne že spodbujal znanstveno miščjenje, usmerjeno k opazovanju in
obvladovanju prirodnega sveta.
10. Predstavi poglede, ki so zagovarjali evropocentristično razlago nastanka
in razvoja moderne znanosti in kritike teh evropocentrističnih pogledov
-
OKCIDENTALNI TEMELJI MODERNE ZNANOSTI:
Albert Einstein: »Ni presenetljivo, da se je moderna znanost pojavila v
evropskih in ne v drugih civilizacijah, temveč da se je sploh pojavila«
- RADIKALNA ANTROPOLOŠKA KRITIKA
EVROPOCENTRIČNEGA KONCEPTA ZNANOSTI: zavrača vsak
poskus, postaviti začetek moderne znanosti v evropski prostor, kot
rezultat vulgarnega materialističnega ter evolucionističnega in vsaj
deloma v marksizmu utemeljenega zgodovinopisja
-
V FORMAH MIŠLJENJA DOMORODCEV ODKRIVA ELEMENTE
ZNANSTVENEGA MIŠČLJENJA
-
V svoji klasični študiji o afriških Azandih:
Če izhajamo iz internalistične razlage kulturno-družbenih pojavov,
potem je mišljenje Azandov ravno tako racionalno in koherentno kot
moderno zanstveno mišljenje.
-
-
1. EVANS PRITCHARD:
MEDICINA = V PRIMERJAVI Z MODERNO ZNANOSTJO
KULTURNI RELATIVIZEM: nekatere metode v primitivnih kulturah so
paralelne z modernimi
-
2. GOONATILIKE
Je preučevala dejavnost INDIJANSKIH LJUDSTEV v Severni Ameriki.
Odkrila je, da so severnoindijanska plemena zelo skrbno in analitično
preučevala plazilce. Razvila so celo klasifikacijski sistem, ki ga ne
moremo pojasniti samo v okviru eksistenčne potrebe za preživetjem
(klasifikacija ni imela neposredne utilitaristične potrebe), temveč v okviru
intelektualnega zanimanja za svet (primarna znanstvena radovednost).
Njihovo sistematično opazovanje in klasificiranje ni bilo statično, temveč
je zasnovano na konstantnem eksperimentiranju in razširjanju obstoječe
baze znanja
-
PRINCIP SISTEMATIKE
Odkrivanje instrumentov pomembnih za eksperiment
-
3. LAURA NADLER
»Naked Science: Anthropological Inquiry into Boundaries, Power and
Knowledge«
Primeri etnografskih raziskovanj, ki so v različnih okoljih domorodcev,
vse od polinezijskih otočij do mehiških visokogorij, odkrivali oblike
znanja, ki temeljijo na sistematiki in postopkih dokazovanja
-
-
4. A. E. BERLIN
Razkriva, kako so Mehiški Maji razvili zelo KOMPLEKSEN SISTEM
TRADICIONALNE MEDICINE
-
IZKUSTVENA RAVEN + EKSPERIMENTIRANJE
-
-
OPAZOVANJE + EKSPERIMENT
Ponos, da je znanost proizvod evropskega kulturnega miljeja, je bil dolgo
časa prevladujoč med evropskimi znanstveniki in filozofi.
- Evropocentristi so se radi sklicevali na znanstveni racionalizem
evropskega duhovnega prostora. Iz lastnega samočaščenja je nastal trdo
zakoreninjen predsodek o KULTURNI SUPERIORNOSTI, ki mu niso
mogla do živega nobena empirična dejstva
11. Naštej in predstavi družbene akterje, ki so odigrali odločilno vlogo pri
nastanku moderne znanosti
3 KLJUČNE DRUŽBENE SKUPINE, KI SO PRISPEVALE K NASTANKU IN
RAZVOJU MODERNE ZNANOSTI
-
1. SKUPINE PRAKTIČNIH IZUMITELJEV, INOVATORJEV
-
UETNIKI, INŽENIRJI, MEDICINSCI
Uvajanje eksperimentalnega raziskovanja
-
Samouki, brez formalne izobrazbe
-
-
Zavest o napredku,
Praktično življenje in opazovanje kot sistematično in sofistično
raziskovanje
-
OPAZOVANJE
Leonardo da Vinci
Omejen družbeni segment tehničnih inovacij
2. VELIKI RENESANČNI, HUMANISTIČNI MISLECI
-
Prispevajo k oblikovanju nove družbene filozofije čaščenja posameznika,
retorike, pripadnosti svetu antike
-
Moderna znanost je bila na svojih začetkih integralni del kulture, ki je v
ospredje postavljala RACIONALNOST in ALTRUIZEM
-
Obema vrednotama se je dala prednost pred teološko dogmatiko in
prazno spekulacijo. Spoštovanje se je izkazovalo MORALNIM
NAČELOM, ki niso bili deducirani iz nekih vnaprej danih kodeksov ali
pa so bili vnaprej biblično predpisani, temveč so izvirali iz občutka
osebne dolžnosti
-
-
3. SREDNJEVEŠKI UNIVERZITETNI UČENJAKI
Njihova učenja so bila vse preveč prežeta s sholastiko in spekulacijo
-
RAZISKOVANJE S POUČEVANJEM
12. Prehod v moderno znanost v luči socio-kulturnih razlik med Vzhodom
in Zahodom (Primer evropske in kitajske znanosti)
-
EKONOMSKI USTROJ KITAJSKE IN EVROPSKE DRUŽBE
-
-
POLITIČNI USTROJ KITAJSKE IN EVROPSKE DRUŽBE
RELIGIJSKA STRUKTURA KITAJSKE IN EVROPSKE DRUŽBE
-
-
STRUKTURA JEZIKA
VZHOD : ZAHOD – INTIUTIVNI : DISKURZIVNI TIP MIŠLJENJA
-
-
- 1. HERDER in HEGEL
Sta skušala s sistematičnimi traktati priti do globljih vzrokov, zakaj naj
kitajski intelekt ne bi dosegel veličine evropskega duha.
-
»Narava Kitajcem ni dala daru svobodnega in ustvarjalnega
znanstvenega dela«
o DESPOTSKA NARAVA KITAJSKE DRUŽBE
o DRUŽBENI DESPOTIZEM je že v kali zatrl vse poskuse
cesarskih podložnikov za njihovo morebitno večjo politično
emancipacijo in intelektualno samorealizacijo
o PATRIARHALNA NARAVA kitajskega družbenega despotizma
je vodila k notranji nesvobodi posameznika
o 2. JOSEPH NEEDHAM
o Izrazi ugovor zoper unilateralno povezovanje znanstvenega
mišljenja z OKCIDENTALNIM CIVILIZACIJSKIM
PROSTOROM
o Needhamova monumentalna študija Science and Civilisation In
China je pokazalo, kako upravičeno je KOMPARATIVNO ZG IN
SOCIOLOŠKO PREUČEVANJE NASTANKA MODERNE
ZNANOSTI
o N. uvede pojem »VELIKE TITRACIJE« (razvrstitev svilenih niti),
s katerimi je utemeljeval enakovrednost zaslug vseh civilizacij za
razvoj znanstvenega duha skozi njegovo zgodovino. Po njegovem
mnenju cela vrsta intelektualnih dejavnikov, predvsem
razširjenost TEHNIČNEGA ZNANJA, v času pred 17. st na
Kitajskem ni bilo slabše razvitih od tistih v Evropi
o DRUŽBENO-ZGODOVINSKI DEJAVNIKI, ki so vplivali na to,
da se je MODERNA STRUKTURA ZNANOSTI RAZVILA V
EVROPI
o IDEJNA SFERA –JEZIKA in LOGIKE
o RELIGIJE in FILOZOFIJE
o TEORIJE, GLASBE, HUMANIZMA, ODNOSA DO ČASA in
GIBANJA
o POLITIČNI USTROJ KITAJSKE DRUŽBE
o KITAJSKA = BILA »HIDRAVLIČNA CIVILIZACIJA«
o Da bi si zagotovila ustrezne vodne vire, se je organizirala v
MOČNO CENTRALIZIRANO DRŽAVO
o Obstoj takšne CENTRALIZIRANE BIROKRATSKE
FEVDALNE OBLASTI ni dopuščal pojava NEODVISNEGA
TRGOVSKEGA IN OBRTNIŠKEGA SLOJA, ki bi naj deloval
AVTONOMNO
o MOČ MANDARINOV, VSEMOGOČNE KITAJSKE
BIROKRACIJE, je pomenil RESNO OVIRO DRUŽBENEMU
NAPREDKU DRUGIH DRUŽBENIH SKUPIN IN SLOJEV.
o KITAJSI FEVDALIZEM se je prestrukturiral v
BIROKRATSKEGA
o Razlikovanje Kitajskega in Evropskega fevdalizma poda zadostno
razliko, da lahko na tej osnovi pojasnimo
o ZAKAJ STA KAPITALIZEM IN MODERNA ZNANOST
NASTALA V EVROPI IN NE TUDI NA KITAJSKEM
o Kitajska je bila tik pred dokončno družbeno institucionalizacijo in
profesionalizacijo znanosti v Evropi, praktično še v 15. in 16.
stoletju, vodilna na področju razvoja PRAKTIČNIH INOVACIJ,
islam na področju ALGEBRIČNE MATEMATIKE, Bizanc na
področju OŽIVLJANJA KLASIČNIH MISLI, vendar pa je bil
Zahod tisti, ki je privedel do znanstvenih odkritij brez precedensa
v dotedanji zgodovini človeške misli.
o 3. MAX WEBER
o Odsotnost vsega naravoslovnega vedenja pri Kitajcih vidi v
RELIGIOZNO – ETIČNE VREDNOTNE ORIENTACIJE
KITAJSKE DRUŽBE niso spodbujale procesov modernizacije
o V RELIGIOZNI STRUKTURI kitajske družbe ni bilo nastavkov
za racionalne oblike mišljenja.
o »Notranja predpostavka konfucionistične etike je bila
neprekinjena kontinuiteta ČISTE MAGIČNE RELIGIOZNOSTI,
vezane na čaščenje cesarja, ki naj bi bil s svojimi osebnostnimi
značilnostmi odgovoren za primerno obnašanje duhov
o Na Kitajskem sta imela vodilno vlogo
o KONFUCIONIZEM – ki se je zanimal za družbo in medčloveške
odnose, ne pa za naravo in eksperimentiranje v naravi, usmerjenost k družini in posameznika, ne k naravi
o TAOIZEM – ne stori ničesar, kar je v nasprotju z naravo, zavrača
filozofijo, obvladovanje narave
o Posledica:
o OHRANJANE STATUSA QOU
o PATERNALISTIČNI in PATRIARHALNI TIP DRUŽBE
o IZOBRAŽEVALNI SISTEM, ki vzgaja mandarinsko miselnost in
zatira svobodomiselni in pustolovski duh znanosti
o
13. Zakaj je protestantizem v Evropi odigral pomembno vlogo pri
nastanku in razvoju moderne znanosti
-
MERTON
-
PURITANIZEM nehote prispeva k legitimiranju znanosti kot družbene
institucije
-
Znotraj etosa puritanske religije v Angliji = prispevalo k SPLOŠNEMU
ODOBRAVANJU ZNANOSTI prepričanje, da RAZISKOVANJE
NARAVE kot božje stvaritve služi vsemogočnemu bogu samemu
-
Zveza med VREDNOSTNIM SISTEMOM PURITANIZMA ter razvojem
ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJE
-
RELIGIJSKA ETIKA, ki jo je propagiral PURITANIZEM, je bila
znanstvenoraziskovalni praksi izredno naklonjena
Merton: » PROTESTANSKA ETIKA« se je izražala neposredno prek
prevladujočih vrednot, hkrati je pomenila samostojni vir vedno novih
motivacij za RACIOANLNO DRUŽBENO ŽIVLJENJE.
- Ne samo, da je navajali ljudi tistega časa, da so v svojih dejanjih in
delovanjih SLEDILI ZAČRTANIM CILJEM; silila jih je tudi k temu, da
zastavljene cilje uresničijo s čim večjo vztrajnostjo.
-
V Evropi je prihod PROTESTANTIZMA vplival na odnos človeka do
narave in do njenega tehničnega izkoriščanja
- Novi razred meščanov je gojil pozitivni odnos do znanstvenih
EKSPERIMENTOV, častil DRUŽBENI NAPREDEK in se seveda upiral
tudi obstoječi fevdalni družbeni ureditvi.
14. Predstavi amatersko-obrtniško fazo razvoja moderne znanosti
-
INSTITUCIONALIZACIJA ZNANOSTI
DIFERENCIACIJA ZNANSTVENEGA VEDENJA
Spajanje PRAKTIČNEGA + SPEKULATIVNEGA +
EKSPERIMENTALNEGA + TEORETIČNEGA ZNANJA
-
VLOGA in ZNAČAJ AKADEMIJ ZNANOSTI
- UNIVERZE ? AKADEMIJE ZNANOSTI
Srednjeveške univerze evropske univerze niso sledile duhu sprememb, ki so se
dogajale na prelomu 17.st.
Primanjkovalo jim je praktične usmerjenosti. Zanje je eksperiment pomenil
grožnjo zdravi spekulativni in teološki misli.
-
VISOKA STOPNJA KORPORATIVNE AVTONOMIJE
ZNANSTVENIKOV
-
VISOKA STOPNJA FORMALNE IZOBRAZBE
-
-
VLOGA PROFESIONALNIH ZDRUŽENJ
AKADEMIJE ZNANOSTI SO BOLJ POMEMBNE OD UNIVERZ
NJIHOV CILJ = USTVRAJANJE NOVEGA, predvsem na preizkusu
TEMELJEČEGA VEDENJA
-
1. AKADEMIJA ZNANOSTI = NASTALA V ITALIJI
-
-
POJAVLJAJO SE V RUDIMENTARNI OBLIKI, in predstavljajo neke
vrste MIKROUNIVERZUMA
-
PRIZADEVANJE ZA PRAVICO DO NEODVISNEGA
INTELEKTUALNEGA MIŠLJENJA
-
LONDONSKA AKADEMIJA – ROYAL SOCIETY
1662
-
PARIŠKA AKADEMIJA ZNANOSTI
1666
-
KRAJ PRVEGA DELOVANJA ZNANSTVENIKOV
-
CILJ IN VLOGA PRVIH AKADEMIJ ZNANOSTI
-
-
GEOGRAFSKA RAZPOREDITEV
ZNAČILNOSTI OBNAŠANJA PRVIH ZNANSTVENIKOV
Neformalna-strogo regulirana srečanja
Vloga mecenov
Tipi znanstvene komunikacije
-
KORPORATIVNA AVTONOMIJA
-
-
1. ROYAL SOCIETY – LONDON
VKLJUČENOST V NAPREDNE ZG TOKOVE
-
-
ACCADEMIA DEI LINCEI
LIBERALNA BURŽUAZIJA
ZNANOST = SIMBOL UPORA ZOPER TRADICIJO in AVTORITETO
-
MORALNI, PEDAGOŠKI, POLITIČNI PROGRAMI DRUŽBENIH
REFORM
-
METODE MODERNEGA RAZISKOVANJA
- ZNANOST = PROTOTIP ZA REŠEVANJE POLITIČNIH,
EKONOMSKIH, MORALNIH in TEHNOLOŠKIH PROBLEMOV
-
MECENSTVA BOGATIH POSAMEZNIKOV
-
-
NEODVISNOST OD DRŽAVE
S POMOČJO EKSPERIMENTIRANJA IZBOLJŠA POZNAVANJE
PRIRODNEGA SVETA
-
IDEAL NEVTRALNE ZNANSOTI
PRVI KROŽKI ZNANSTVENIKOV
-
-
INOVATIVNOST, NOV DUH
ZDRUŽEVANJE V SKUPINE – pravila obnašanja, kako pristopati k
stvarem
NEFROMALNOST, STROGA REGULIRANOST (mecenstvo – Medici)
-
KORPORATIVNA AVTONOMIJA
INVENTIVNOST, DRZNOST, TEŽNJA PO SPREMEMBAH
- TIPI ZNANSTVENE KOMUNIKACIJE – SPECIFIKA
KOMUNICIRANJA – ZNANSTVENI ČLANKI PO IZVEDBI TISKA –
GENTLEMENTSKI TIP
-
INSTITUCIONALIZIRANA ZNANOST
-
ACADEMIE des SCIENCES
-
MOČ STARIH FEVDALNIH STRUKTUR in KRALJA = VEČJA
-
17. ST. = VODILNA ZNANSTVENA USTANOVA V SVETU
-
STROG NADZOR DRŽAVE
-
-
PATRONAT NAD ZNANOSTJO
ČLANSTVO = VZVIŠENA DRŽAVNA SLUŽBA
-
-
PRIHODEK, MOČ, PRIVILEGIJ
POLITIČNO TELO – USMERJANJE in NADZOR NOVIH
ZNANSVENIH ODKRITIJ
-
-
STROGA CENZURA
ELITNA ZASNOVA
PROSTOR ORGANIZIRANE OBLIKE MODERNEGA
AKSPERIMENTALNEGA TIPA RAZISKOVANJA
PRIMAT INSTITUCIONALIZACIJE MODERNE ZNANOSTI
INDIVIDUALNO, KOLEKTIVNO MECENSTVO in PATRONATSTVO
-
15. Zakaj so šele akademije znanosti in ne srednjeveške univerze dobile
status prvih modernih znanstvenih institucij
-
UNIVERZE ? AKADEMIJE ZNANOSTI
Srednjeveške univerze evropske univerze NISO SLEDILE DUHU SPREMEMB,
ki so se dogajale na prelomu 17.st.
PRIMANJKOVALO JIM JE PRAKTIČNE USMERJENOSTI
Zanje je EKSPERIMENT pomenil grožnjo zdravi spekulativni in teološki misli.
16. Predstavi akademsko fazo razvoja moderne znanosti
-
KRITERIJ DISCIPLINARNOSTI V ZNANOSTI
-
-
HUMBOLDTOVA UNIVERZA V NEMČIJI
-
RAZLOGI ZA REFORMO UNIVERZ V NEMČIJI
-
ENOTNOST POUČEVANJA IN RAZISKOVANJA
ZNANSTVENO DELO KOT POKLIC NA UNIVERZAH
VLOGA DRŽAVE PRI RAZVOJU UNIVERZITETNE ZNANOSTI
-
ŠIRJENJE RAZISKOVALNIH INSTITUCIJ KOT POSLEDICA
AKADEMSKEGA EKONZERVATIVIZMA
-
-
NASTANEK ZNANSTVENIH DISCIPLIN
NASTANEK PRVIH DRŽAVNIH INSTITUTOV
MODELI ORGANIZIRANOSTI ZNANOSTI IN NJIHOV VPLIV NA
DRUGE DRŽAVE
- HUMBOLTOV TI UNIVERZE:
Udejanji načelo ENOTNOSTI POUČEVANJA IN RAZISKOVANJA
TRADICIJA + INOVACIJA
INTELEKTUALNO GIBANJE V NEMČIJI
Raziskovanje se opravlja za plačilo
AVTONOMIJA + AKADEMSKA SVOBODA UNIVERZITETNIM
UČITELJEM
SVOBODNO RAZISKOVANJE ZNANOSTI
NADZOR DRŽAVE nad pedagoškimi funkcijami (Pruska Birokracija)
PROFANACIJA ZNANSTVENEGA DELA = UTRJEVALA NJEGOVO
LEGITIMNOST
UČITELJ = ZNANSTVENIK
PRIZNANA POKLICNA FUNKCIJA ZNANSTVENIKA KOT DEL
UČITELJISKIH OBVEZNOSTI NA UNIVERZI
- AN + ZDA – 1872
-
NASTANEK NOVIH UNIVERZNIH USTANOV
ARTIKULACIJA PROFESIONALNIH STANDARDOV
-
-
EKSPANZACIJA UNIVERZ
SOCIALNI PROSTOR, KI VODI K NAPREDKU
TRG VISOKO KVALIFICIRANIH RAZISKOVALCEV
-
»KOLEGIALNA KONTROLA« - »PEER REVIEW«
-
ENOTNOST RAZISKOVANJA IN POUČEVANJA
-
UNIVERZA = SVETOVNI CENTER ZNANOSTI
17. Zakaj je konzervativnost nemškega univerzitetnega sistema vplivala na
širitev znanstvenih institucij (str. 55, 56,…)
-
- ZAOSTAJANJE
Nemčija je bila v 18. in v začetku 19. st. družbeno-ekonomsko in politično
bolj zaostala kot njene zahodne sosede, predvsem bolj kot Anglija in
Francija
-
IDEALISTIČNA FILOZOFIJA
- AKADEMSKA REVOLUCIJA – v kateri je prišlo do
INSTITUCIONALIZACIJE MODERNEGA RAZISKOVALNEGA
TIPA UNIVERZE
-
HUMBOLTOV TI UNIVERZE:
Udejanji načelo ENOTNOSTI POUČEVANJA IN RAZISKOVANJA
TRADICIJA + INOVACIJA, kar je nad drugih univerzah manjkalo
POUČEVANJE + RAZISKOVANJE
INTELEKTUALNO GIBANJE V NEMČIJI
Raziskovanje se opravlja za plačilo
AVTONOMIJA + AKADEMSKA SVOBODA UNIVERZITETNIM
UČITELJEM
SVOBODNO RAZISKOVANJE ZNANOSTI
NADZOR DRŽAVE nad pedagoškimi funkcijami (Pruska Birokracija)
PROFANACIJA ZNANSTVENEGA DELA = UTRJEVALA NJEGOVO
LEGITIMNOST
UČITELJ = ZNANSTVENIK – univerzitetni učitelj je že po sami definiciji
znanstvenik
PROFESORSKI ESTABLIŠMENT
PRIZNANA POKLICNA FUNKCIJA ZNANSTVENIKA KOT DEL
UČITELJISKIH OBVEZNOSTI NA UNIVERZI
-
INTELEKTUALNO GIBANJE v Nemčiji, ki so mu pripadali utemeljitelji
in privrženci idealističnega filozofskega nadzora, je kot spiritus movens
teh reform pomenil nekakšen vmesni člen med tradicionalnim,
srednjeveškim in modernim, raziskovalnim konceptom univerze.
18. V čem obstaja temeljna razlika med amatersko-obrtniško in
akademsko fazo razvoja moderne znanosti?
-
V AMATERSKO – OBRTNIŠKI FAZI gre za DIFERENCIACIJO
ZNANSTVENEGA VEDENJE, kar pomeni, da ni nekega enotnega
vedenja
Nastajajo 1. MODERNE ZNANSTVENE USTANOVE, v obliki
VOLUNTERSKIH, LJUBITELJSKIH USTANOV, ki pa še ne temeljijo
na PROFESIONALNOSTI
-
-
V AKADEMSKI FAZI pa nastanejo ZNANSTVENE DISCIPLINE
ZNANOSTI
-
KRITERIJ DISCIPLINARNOSTI V ZNANOSTI
-
Uveljavi se ENOTNOST POUČEVANJA in RAZISKOVANJA
-
DRŽAVA pridobi VLOGO PRI RAZVOJU UNIVERZITETNE
ZNANOSTI
-
-
Znanost v tej fazi ni DISCIPLINARNA
Nastanek prvih DRŽAVNIH INSTITUTOV
ŠIRJENJE RAZISKOVALNIH INSTITUCIJ KOT POSLEDICA
AKADEMSKEGA KONZERVATIZMA
-
MODELI ORGANIZIRANOSTI ZNANOSTI
-
PROFESIONALIZACIJA ZNANOSTI
19. Predstavi industrijsko fazo razvoja znanosti (znanost v 20. stoletju)
-
OBDOBJE »VELIKE« ZNANOSTI – »BIG« SCIENCE
SPREMEMBE V PRODUKCIJI ZNANSTVENEGA VEDENJA
-
DRUGAČNI VZORCI ZNANSTVENE KOMUNIKACIJE
-
-
-
HITRE DRUŽBENE SPREMEMBE
-
INDUSTRIALIZACIJA ZNANOSTI
USMERJENOST K REŠEVANJU PRAKTIČNIH PROBLEMOV
IZGUBA AVTONOMIJE ZNANOSTI – PODREJENOST ZNANOSTI
MILITARISTIČNIM INTERESOM
-
1.sv. vojna – VOJNA KEMIKOV (Fritz Haber)
2.sv. vojna – VOJNA FIZIKOV (Manhattan project)
SPREMEMBA INFORMACIJSKE IN ORGANIZACIJSKE
STRUKTURE V PRODUKCIJI ZNANSTVENEGA VEDENJA:
-
-
1. VELIKI RAZISKOVALNI PROJEKTI
2. TRANNACIONALNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE
-
-
ZNANOST + TEHNOLOGIJA
3. TRANSNACIONALNI RAZISKOVALNI PROJEKTI
4. ZNANSTVENO – TEHNOLOŠKI PARKI, ZNANSTVENA MESTA
(Sillicon Valley)
-
1. SPREMEMBE V INFORMACIJSKI IN ORGANIZACIJSKI
STRUKTURI ZNANOSTI
- Asimetrična porazdeljenost publicistične produktivnosti med
znanstveniki
-
2. SPREMEMBE V DRUŽBENI PROFESIJI ZNANOSTI
- ZNANSTVENIK = MENEDŽER, PODJETNIK
-
Potrebuje organizacijske, menedžerske sposobnosti
- Timsko, znanstveno delo
- Draga oprema + velike laboratorijske naprave
- Veliki raziskovalni kompleksi
- 3. ZNANOST IN TEHNIKA
Zahteva po praktični uporabnosti znanosti
- Sodelovanje DRŽAVE + INDUSTRIJE
- VREDNOTNA ORIENTACIJA ZNANOSTI
- Premik od TRADICIONALNEGA AKADEMSKEGA – K
MODERNEMU PODJETNIŠKEMU ZNANSTVENEMU MIŠLJENJU
Privzemanje vrednost KORPORATIVNE INDUSTRIJSKE KULTURE
-
-
- AKADEMSKA ZNANOST + DRŽAVA + INDUSTRIJA
-
4. RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA POLITIKA
a) VELIKA PODPORA ZNANOSTI – majhno vmešavanje vladnih
politik v znanost
-
b) DRŽAVNA PODPORA ZNANOSTI V FUNKCIJI PODPORE
DRUGIH DRŽAVNIH POLITIK
-
c) OBDOBJE INOVACIJSKE POLITIKE
-
SPREMENJENA POKLICNA VLOGA RAZISKOVALCEV
-
SPREMEMBE V DRUŽBENIH PROCESIH REGULACIJE
RAZISKOVANJA IN RAZVOJA – TIPI ZNANSTVENIH IN
TEHNOLOŠKIH POLITIK
20. Podrejenost znanosti militarističnim interesom - zakaj govorimo o prvi
svetovni vojni kot vojni kemikov in o drugi svetovni vojni kot vojni fizikov
-
INDUSTRIALIZACIJA ZNANOSTI V 20. STOLETJU
-
-
Steve Fuller:
POJAV MNOŽIČNE UPORABE ZNANSTVENIH REZULTATOV PO
DRUGI SVETOVNI VOJNI
-
»BIG SCIENCE« - »VELIKA« ZNANOST
KVALITATIVNA STRUKTURNA SPREMEMBA V DRUŽBENEM
DELOVANJU IN ORGANIZACIJI SODOBNE ZNANOSTI
-
MILITARISTIČNI INTERESI
-
ZNANOST KOT SILA SVETOVNIH VOJN - NJEN OZNAČEVALEC
-
-
Premik se najprej zgodi v ZDA, povezuje pa se največkrat s projektom
»MANHATTAN«
-
Namen tega projekta je bil IZDELAVA ATOMSKE BOMBE
-
Zanimiv pa je predvsem zato, ker je bil pomemben mejnik v
ORGANIZACIJSKI STRUKTURI MODERNE ZNANOSTI
1. = prišlo do presečišča različnih razvojnih linij, povezanih s z družbenim
delovanjem znanosti, ki so dokončno odvzela znanosti ATRIBUT
ORGANIZACIJSKE, KADROVSKE OBVLADLJIVOSTI in
PREDVIDLJIVOSTI, ter NEDOLŽNOSTI
- Pri projektu Manhattan ni prišlo samo do POVEZOVANJA
POLITIČNIH, VOJAŠKIH in ZNANSTVENIH INTERESOV, temveč
tudi do VZAJEMNE PREPLETENOSTI ZNANSTVENEGA RAZVOJA
IN RAZVOJA VISOKIH TEHNOLOGIJ
-
Do izredno KOMPLEKSNIH OBLIK ORGANIZIRANOSTI
ZNANSTVENEGA DELA
Manhattan projekt = še en primer v zgodovinskem razvoju znanosti, ko
so se njena odkritja uporabila V VOJNI ZA MNOŽIČNO UBIJANJE
LJUDI in CELO ODLOČILA IZID VOJNE.
-
-
1. sv. Vojna – VOJNA KEMIKOV
- Vojni strupi
- Uvajanje na področju kemije
- Nemci razvijajo orožja – umetna gnojila, kmetijstvo
Izdelava bojnih strupov, brez etičnih zadržkov, izguba avtonomije
znanosti
Fritz Haber: svoje raziskovalno laboratorijsko delo v celoti podredi
MILITARISTIČNIM INTERESOM PRUSKEGA CESARSTVA
-
= IZUMITELJ SINTEZE AMONIAKA
- 2. sv. Vojna – VOJNA FIZIKOV
- Izdelava ATOMSKE BOMBE v vojaške namene
- Manhattan projekt = vzor vsem drugim projektom – cepljenje atomov
- A. EINSTEIN 2. avgusta 1939 piše Rooseveltu o možnosti uporabe
jedrske energije, ameriški predsednik odobri manjši raziskovalni projekt
- Organizacija enega največjih raziskovalnih projektov v zgodovini
znanosti – PROJEKT MANHATTAN
21. Kateri so temeljni družbeni izzivi znanosti na začetku 21 stoletja
-
VEČJA USMERJENOST V APLIKACIJO
o INTERDISCIPLINARNOST – TRANSDISCIPLINARNOST
o KOGNITIVNA + DRUŽBENA HETEROGENOST
o ORGANIZACIJSKA HIERARHIČNOST
o EKSTERNI + INTERNI NADOR
o PRAKTIČNA UPORABA ZNANSOTI
o Komercialne + tržne zahteve
o Premik spoznavnega interesa znanosti
o DRUŽBENA RELEVANCA ZNANOSTI
o VERIŽNI INOVSACIJSKI MODELI, ki presegajo LINEARNE
o LINEARNI MODEL INOVACIJSKEGA PROCESA:
o RAZISKOVANJE – RAZVOJ – PROIZVODNJA – TRŽIŠČE
(SCIENCE PUSH MODEL : MARKET PUSH MODEL)
o SCIENCE PUSH MODEL:
o Poganjanje odkritja samega, znanstveno odkritje je usmerjeno
samo po sebi in je sebi tudi namenjeno, fundamentalno odkritje ,
inovacija
o MARKET PUSH MODEL:
o Končni razsodnik ali bo iz znanstvenega odkritja nastal uporaben
produkt
o TRG = KLJUČNI SEKTOR
o LINEARNA LOGIKA MIŠLJENJA = ZASTARELA,
predpostavlja soslednje faz, prestopanje iz ene faze v drugo
o MODERNI NAČIN MIŠLJENJA = VERIŽNI MODEL
o Ni več začetka kot izhodišče točke, ampak se razteza preko vseh
faz
o Vodoravna shema, ki se med sabo povezuje
o Fleksibilna povezava, večja povezanost končne faze s prvo, ki
mora biti prisotna tudi že na začetku
o Četudi se v novih VERIŽNIH MODELIH INOVACIJ, daje
posebni poudarek (potencialnemu) tržišču kot gibalu razvoja
inovacij daje posebni poudarek (potencialnemu) tržišču kot gibalu
razvoja inovacij, je enaka oz. še bolj pomembna vloga pripisana
BAZIČNI ZNANOSTI. To se ne obravnava samo kot vir
inventivnih idej, temveč kot strategija reševanja problemov, na
katero se je mogoče obračati v vsakem trenutku uvajanja
inovativne proizvodnje
o
o
5 GLAVNIH POTI INOVACIJSKEGA PROCESA:
o
1. INVENCIJA – KONSTRUKCIJA – RAZVOJ –
PRODUKCIJA – TRŽENJE
o 2. SERIJA POVRATNIH ZVEZ V VSAKI IZMED STOPENJ
PREDHODNE PRVE LINIJE
o 3. Povezuje znanost, ki se deli v RAZISKOVANJE in ZNANJE, z
vsemi stopnjami prve linije. Znanost se ne pojavlja samo na
vstopni fazi (invencija), temveč vzdolž celotnega razvojnega
procesa. Ključna poteza te linije inovacijskega procesa je, da
skušajo eksperti priti do razrešitve problemov v okviru
obstoječega (bazičnega) vedenja
o 4. USVARJANJE NOVEGA ZNANJA V OPISNEM MODELU, V
OBSTOJEČEM – BAZIČNEM – VEDENJU
o 5. POVRATNA ZVEZA OD INOVACIJE K ZNANOSTI
o NOVI, IZBOLJŠANI ANALITSKI INSTRUMENT
o REDEFINICIJA KLASIČNIH KATEGORIJ
o DRUŽBENA ODGOVORNOST ZNANSTVENIKOV
-
POSTMODERNA PARADIGMA, ZNANOST V POSTMODERNI
AGORI
o » ne gre več za stabilni in predvidljivi trikotnik DRŽAVA –
ZNANOST – INDUSTRIJA, ki je imel moč v desetletjih po drugi
svetovni vojni in znotraj katerega so se fizikom pripisovale
posebne zasluge, zato so imeli tudi tako veliko moč znotraj
znanstvene skupnosti. Danes se je kontekst produkcije
znanstvenega vedenja razširil do neprepoznavnosti. Prišlo je do
FRAGMENTACIJE, kjer se prepletata obe ravni: LOKALNA in
GLOBALNA.
o Do skrajnosti se je povečala stopnja KOMPLEKSNOSTI,
NEPREDVIDLJIVOSTI, DINAMIČNOSTI
o RAZNOVRSTNA PUBLIKA
o PLURALNE INSTITUCIJE
o MNOŽIČNI MEDIJI
o KOMPLEKSNE BIROKRATSKE in ADMINISTRATIVNE
STRUKTURE
o MEDIJI + MOČ
o REDEFINICIJA KLASIČNI KATEGORIJ
o ZAČASNE PROJEKTNE SKUPINE
o NOVE OBLIKE ZNANSTVENIH OMREŽIJ
o Str. 68-69
22. Predstavi osnovne značilnosti novih načinov produkcije (Mode 2)
-
NOVI NAČINI USTVARJANJA ZNANSTVENEGA VEDENJA
o TROJNA SPIRALA
o POST- AKADEMSKA ZNANOST
o 1. KONTEKST APLIKACIJE
o Znanost = usmerjena v smer UPORABNOSTI, TRŽNOSTI,
KOMERCIALNOSTI
o 2. TRANSDISCIPLINARNA ZNANOST
o Širjenje disciplin, poddisciplin, subdisciplin
o Diferenciacija znanosti
o Interdisciplinarni tip vedenja
o Povezovanje različnih horizontov in nivojev
o 3. ORGANIZACIJSKA HETEROGENOST IN RAZLIČNOST
o HETERARHIČNE OBLIKE INSTITUCIONALNIH
ZNANSTVENIH POVEZAV
o 4. NOV TIP DRUŽBENE ODGOVORNOSTI
RAZISKOVALCEV
o 5. PREMIK OD NOTRANJA (PEER REVIEW) K ZUNANJI
(RAZLIČNI DRUŽBENI AKTERJI) KONTROLI KVALITETE
IN UČINKOVITOSTI ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA
o PEER REVIEW – vrednotenje znanosti od kolegov, drugih
znanstvenikov
o Kolegialni tip znanosti
o Notranja kontrola v znanosti
o Mnenje ljudi in okolice, ki so laiki
o Stališče celotne javnosti
o Znanost = povezana interesi industrije, inovacije, patenti
o 6. ZNANOST V POSTMODERNI AGORI (Helga Nowotny)
o BIOZNANOST
o NANOZNANOST
o INFORMACIJSKO – KOMUNIKACIJSKE ZNANOSTI
o Vnašajo novo revolucijo med znanostjo in družbo
o Horizontalno, sočasno vplivajo na vse druge družbene sektorje
o » ne gre več za stabilni in predvidljivi trikotnik DRŽAVA –
ZNANOST – INDUSTRIJA, ki je imel moč v desetletjih po drugi
svetovni vojni in znotraj katerega so se fizikom pripisovale
posebne zasluge, zato so imeli tudi tako veliko moč znotraj
znanstvene skupnosti. Danes se je kontekst produkcije
znanstvenega vedenja razširil do neprepoznavnosti. Prišlo je do
FRAGMENTACIJE, kjer se prepletata obe ravni: LOKALNA in
GLOBALNA.
o Do skrajnosti se je povečala stopnja KOMPLEKSNOSTI,
NEPREDVIDLJIVOSTI, DINAMIČNOSTI
o RAZNOVRSTNA PUBLIKA
o PLURALNE INSTITUCIJE
o MNOŽIČNI MEDIJI
o KOMPLEKSNE BIROKRATSKE in ADMINISTRATIVNE
STRUKTURE
o MEDIJI + MOČ
o REDEFINICIJA KLASIČNI KATEGORIJ
o ZAČASNE PROJEKTNE SKUPINE
o NOVE OBLIKE ZNANSTVENIH OMREŽIJ
o Str. 68-69
o * ZNAČILNOSTI PRODUKCIJE ZNANJA MODE 1 *
o DRUŽBENA ODGOVORNOST ZA SVOJA DEJANJA
o DEFINIRANJE IN REŠEVANJE PROBLEMOV V
KONTEKSTU, KI GA URAVNAVA AKADEMSKA SKUPNOST
o DISCIPLINARNOST
o HOMOGENOST PRODUCENTOV
o HIERARHIČNOST IN KONTINUITETA
o KVALITETA KONTROLE NA TEMELJU PEER REVIEW
o POUDAREK NA INDIVIDUALNI KREATIVNOSTI
o *
23. Predstavi družbene dejavnike tveganj, ki so povezani z razvojem
bioznanosti in nanoznanosti
-
NASTOP NOVIH GENERIČNIH ZNANOSTI
o BIOZNANOST, NANOZNANOST, ICT, BIOINFORMATIKA,
BIOTEHNOLOGIJA
o ODPIRANJE PROSTORA K NAPREDKU
o PROIZVODNE IN PROCESNE INOVACIJE
o PRIMER TVEGANJ V BIOTEHNOLOGIJI:
o EVGENIKA
o KLONIRANJE
o PATENTIRANJE GENOMOV
o VARNOST GENSKO MODIFICIRANE HRANE
o UPORABA ČLOVEŠKIH ZARODNIH CELIC
o ZASEBNOST GENSKIH PROFILOV
o BIOLOŠKA OROŽJA
o EKOLOGIJA
o PREIMER TVEGANJ V NANOTEHNOLOGIJI:
o TOTALNI NADZOR Z NANOKAMERAMI in
SAMOGENERARIJOČIMI ROBOTI
o DEJAVNIKI TVEGANJ NA PODROČJU BIOTEHNOLOGIJE
o 1. KOMPLEKSNA NARAVA TVEGANJ:
o GENETSKO SPREMENJENE RASTLINE povečajo pridelek,
vendar to lahko ogrozi ekološko raznovrstnost vegetacije
o 2. GLOBALNI ZNAČAJ TVEGANJ:
o Tveganje na področju BIOTEHNOLOGIJE prestopajo državne
meje
o
o 3. KONFLIKTNOST in POLITIZIRANOST TVEGANJ:
o Vključevanje nadnacionalnih interesnih skupin (multinacionalka
Monsato in Green Peace)
o 4. KONTEKSTUALNOST
o Posamezni družbeni KONTEKST vpliva na oceno tveganj
o 5. KOMERCIALIZACIJA in KODIFIKACIJA
BIOTEHNOLOGIJE:
o Težave v zvezi z rekrutiranjem uglednih znanstvenikov za
prevzem vloge neodvisnih ekspertov pri raznovrstnih evalvacijskih
postopkov, ki potekajo v okviru EU
24. Pricova logistična krivulja rasti znanosti
-
MODEL LOGISTIČNE S – RIVULJE
o NOVO VEDENJE NADGRAJUJE STARO
o LAŽE = PREITI OD KVANTITAVNIH K KVALITATIVNIM
ŠTUDIJAM
o ZNANOST EKSPONENTNO RASTE ŽE 300 LET
o EKSPONENTNA RAST
FAZA SATURACIJE
LINEARNA RAST
o STOPNJA SPREMLJANJA ZNANOSTI
o ŠIRŠA UPORABA KVANTITAVNINEGA MERJENJA
o REZ RAZVOJA ZNANOSTI
o PODATKI ZA 300-LET NAZAJ
o KOLIKO = BILO RAZISKOVALCEV NA SVETU
o ZNANOST SE JE NA ZAČETKU V PRVIH FAZAH
RAZVIJALA EKSPONENTN, potem je počasi prešla V
LINERANO FAZO RAZVOJA, in nato v FAZO NASIČENOSTI
– SATURACIJE
o SINTAGMA VELIKE ZNANOSTI – »BIG SCIENCE«
o EKSPONENTNA RAST – v obdobjih se hitro ponovi, podvoji,
podvojitev v zelo kratkih časih
o Če bi se EKSPONENTNA RAST ohranila skozi ves čas, bi prišlo
do nenaravnega pojava – Moralo bi biti več znanstvenikov, kot je
ljudi, zato se preusmeri v bolj umirjeno rast - LINEARNO RAST
– 20.st., v 60. in 90. letih se znanost razvija LINEARNO – FAZA
OSCIALCIJ
o Čim večja je stopnja znanstvenega razvoja, tem več sredstev
moramo vložiti vanjo, da dosežemo isto stopnjo rasti
o 1. ESKALACIJA
o Merjenje novega pojava, ki zagotavlja nadaljevanje krivulje
o Nova logistična krivulja
o 2. KONEC, ODMRTJE
o Srednji fazi – sledi smrt
o Konec, kolaps
o 3. DIVERGENTNA OSCILACIJA
o Vedno večja fluktacija okrog logistične krivulje v fazi saturacije
o 4. KONVENCIONALNA OSCILACIJA
o Vedno manjša fluktacija okrog logistične krivulje v fazi saturacije
25. Etos znanosti po Robertu Mertonu in nekatere dileme, ki so povezane z
opredelitivjo njegovih profesionalnih etičnih načel
VREDNOTE V SISTEMU ZNANOSTI
- NOTRANJI RAZLOGI:
- Usmerjanje pozornosti od kvantitavnih preučevanj k kvalitativnim
preučevanjem
- KVALITATIVNE ANALIZE delovanja znanstvenega dela – PEER
REVIEW
- Kvalitativne ocene v znanosti predpostavljajo obstoj določenih norm
(vrednotnih načel), po katerih naj bi se ravnali znanstveniki
- ZUNANJI RAZLOGI
- Razne oblike deviantnih načinov obnašanja v znanosti
- ? o delovanju družbenih vrednot oz. norm v sistemu znanosti
-
MERTONOV KONCEPT PROFESIONALNEGA ETOSA ZNANOSTI
o VPRAŠANJE DRUŽBENIH NORM
o DRUŽBENO – REGULATIVNA FUNKCIJA NORM
o VNAŠANJE NEGOTOVOSTI V DELOVANJE SISTEMA
ZNANOSTI
o PRIMERI GOLJUFIJ, PREVAR, SPORI O PRIORITETAH V
ZNANOSTI, DISKONTINUITETE V ZNANOSTI
o MERTON: ZBIR VREDNOT oz. NORM, KI V ZNANSTVENI
SKUPNOSTI NISO KODIFICIRANE, vendar v posameznih
situacijah aktivno opredeljujejo ravnanje članov znanstvene
skupnosti
o OBRAZCI, VZORCI DELOVANJA V SISTEMU ZNANOSTI, KI
NE MORE BITI ISTI, kot vzorec birokratskega delovanja
o VPRAŠANJA VREDNOTNEGA USTROJA DRŽB
o ? SVOBODNEGA DELOVANJA ZNANSTVENE SKUPNOSTI V
DEMOKRATIČNIH DRUŽBAH
o VPLIV – VREDNOST PROTESTANTIZMA NA NASTANEK
MODERNE ZNANOSTI – po demokratičnem redu
o GROŽNJA TOTALITARNIH PLOTIČNIH SISTEMOV
SVOBODI ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA
o MERTON = PRISTAŠ KLASIČNE FUNKCIONALISTIČNE
PARADIGME
o MERTON:
o Znanost kot družbeno institucijo opredeljuje ETOS –
UČINKOVIT USKLAJEN KOMPLEKS VREDNOT IN NORM,
katerim naj bi znanstveniki bili zavezani
o NORME se izražajo na način:
o
o
o
o
PRESKRIPCIJ
PROSKRIPCIJ
PREFERENC
DOPUSTITEV
o INTERNALIZIRAN, SOCIALIZIRAN SISTEM VREDNOT
Sprejemane načel, ki se jih znanstveniki držijo, zaradi sankcij
o MORALNI KONSENZ ZNANSTVENIKOV – šege, navade,
množica spisov o znanstvenem duhu in moralna ogorčenja ob
kršitvi etosa
o Funkcija KUMULATIVNE RASTI ZNANSTVENEGA
VEDENJA
o PROCES SOCIALIZACIJE – PROFESIONALIZACIJE
o NAGRAJEVANJE in KAZNOVANJE V ZNANOSTI
o DELOVANJE RECENZIJSKIH SISTEMOV :
o KOLEGIALNA KONTROLA – »PEER REVIEW«
o KONTROLERJI VSTOPNIH INFORMACIJ –
»GATEKEEPERS« , KI SKRBIJO, DA NE BI SKOZI
NASTAVLJENE MREŽE PREBILA KAKŠNA NEHOTENA
NAPAKA ali CELO ZAVESTNA PREVARA
o DILEME:
o SOOČANJE VREDNOT Z MOŽNIMI SPODBIJANIMI
PROTIPRIMERI
o DRUGE TENDENCE ZNANOSTI
UNIVERZALNOST
PARTIKULARNOST
KOMUNALNOST
LASTNINSKI ODNOSI
NEPRISTRANOST
OSEBNI INTERES
ORGANIZIRANI
SKEPTICIZEM
SKROMNOST
AKCEPTIRANA
NUJNOST
PREVZETNOST
IZVIRNOST
ORIGINALNOST
EPIGONSTVO
Posnemanje
o
o ETOS ZNANOSTI TVORIJO PO MERTONU NASLEDNJA
TEMELJNA NAČELA:
o 1. UNIVERZALNOST
o Ne obstajajo PRIVILIGIRANI VIRI ZNANSTVENEGA
VEDENJA
o Ocenjevanje na podlagi INTERNIH PRAVIL in ne rasnih,
religijskih, ideoloških, nacionalnih, spolnih, starostnih ali
profesionalno-statusnih opredeljenosti posameznega raziskovalca
o 2. KOMUNALNOST
o ZNANOST = JAVNO VEDENJE
o REZULTATI RAZISKOVANJA NE PRIPADAJO
POSAMEZNIM ZNANSTVENIKOM, TEMVEČ ČLOVEŠTVU
NASPLOH
o OBJAVLJANJE DEL V JAVNOSTI
o Predstav o znanosti kot dobrobiti človeštva
o Vpliv na ohranjanje KVALITETE znanosti
o 3. NEPRISTRANOST
o ZNANOST SLUŽI SAMA SEBI
o Znanstveniki naj bi raziskovali in posedovali REZULTATE z enim
samim namenom: DA S TEM DOPRINESEJO K
ZNANSTVENEMU NAPREDKU ZNANSTVENEGA VEDENJA
in DELOVANJA
o STROKOVNI ZNANSTVENI KRITERIJI
o 4. SISTEMATIČNI – ORGANIZIRANI SKEPTICIZEM
o ZNANSTVENO VEDENJE SE MORA KONTINUIRANO
NADZOROVATI – zaradi možnih napačnih dejstev ali
nekonsistentnih argumentov
o NENEHNO PREVERJANJE
o VZPOSTAVLJENOST INSTITUCIONALIZIRANIH
MEHANIZMOV
o KRITIČNO PREVERJANJE in TESTIRANJE
o + 5. SKROMNOST
o »FAIR PLAY«
o INTELEKTUALNI DOLG PREDHODNIKOM
o PODOBA ZNANSTVENIKA
o ZASLUGE PREDHODNIKOM
o SISTEM VREDNOT – V praksi se sistem vrednot sooča z
izključujočimi tendencami
o + 6. IZVIRNOST
o Neomajna pripadnost KREATIVNOSTI in NOVITETAM
o POGOJI:
o a) DEMOKRATIČEN USTROJ DRUŽBE
o b) ODPOVED KULTURNEGA RELATIVIZMA
o c) KAPITALIZACIJA ZNANOSTI
o OČITEK: ločevanje epistemoloških načel znanstvenega spoznanja
in družbenih norm
26. Tipi znanstvenih prevar, njihove pojavne oblike v praksi in razlogi za
to, zakaj se pojavljajo
o POJAV »VELIKE« ZNANOST – »BIG« SCIENCE
o »INTELEKTUALNA NEPOŠTENOST«
o ZNANSTVENIK = ZAŠČITNIK OBJEKTIVNE RESENICE
o SODOBNI ZNANSTVENI SISTEM – temelji predvsem na tem, da
PRODUCIRAŠ ČIM VEČ, biti za vsako ceno BOLJŠI, bolj
uspešen od drugega
o KVANTITETA = POMEMBNEJŠA OD KVALITETE
o DRUŽBENO KRIMINALNO DEJANJE
o ZNANSTVENI NEKONFORMIZEM
o STALNA NAPETOST
o BOJ MED TRADICIJO IN INOVACIJO sta ključni predpostavki
znanstvenega napredka po poti znanstvene revolucije
o 1. PUBLISH OR PERISH – prekomerno usmerjanje v znanstveni
produktivizem
o DAJANJE REZULTATOV, OBJAVLJANJE
o 2. GRANT OR GET GOING
o Dobiti nagrado ali biti izključen, močna tekmovalnost, dobiti vse
ali biti poražen
o 3. SPORI O ZNANSTVENIH PRIORITETAH
o Problemi odklonov, velik poudarek na izvirnost in relevantnost
znanstvenega odkritja
o POJAV VELIKE ZNANOSTI
o ODKLON V ZNANOSTI
o ZNANSTVENI ODKLON
o ANOMALIJE
o ODKLON OD ETABLIRANIH ZNANSTVENIH PARADIGME
o TIPOLOGIJE PREVAR:
o 1. SAMOPREVARA
o VIZUALNO OPAZOVANJE, NENATANČNOST
o NI ZAVESTNA
o 2. PODTAKNJENA PREVARA
o PRIKRITA OBLIKA PSIHOLOŠKEGA PRITISKA
o STALNO IZRAŽENJE PRIČAKOVANJ, DA MORA
ZNANSTVENA RAZISAKVA DATI NEKI KREDIBILEN
REZULTAT
o MEDICINA
o 3. ZAVESTNE PREVARE
o PREMIŠLJENO FABRICIRANJE, PONAREJANJE
EKSPERIMENTALNIH PREIZKUSOV
o a) FABRICIRANJE PODATKOV – ponarejanje, forging
o b) MANIPULACIJA PODATKOV – Precejanje, trimming
o c) UTAJA PODATKOV – odmik od etičnega principa
NEPRISTRANOSTI in ORGANIZIRANEGA –
SISTEMATIČNEGA SKEPTICIZMA
o PIAGIATI
o KRAJA TEKSTOV, IDEJ, DOKAZOV
o KRAJA INTELEKTUALNE LASTNINE
o ODMIK OD SOCIALNE NORME KOMUNALNOSTI in
UNIVERZALNOSTI
27. Predstavi dva nasprotujoča si pogleda na pojav znanstvenih prevar in
goljufij: tistega, ki trdi, da goljufije v znanosti niso pogoste in tistega, ki trdi,
da so odkrite prevare samo vrh ledene gore
-
1. TENDENCIOZNO POROČANJE O GOLJUFIJAH
o ZA AFERAŠTVO SKRBIJO MEDIJI
o MEDIJSKO POROČANJE
o Zlonamerna tendencioznost in razpihovanje afer
o DOMNEVA
o GOVORICE
o Pretirava se z navajanjem št. Goljufij
o Goljufije v znanosti sploh naj ne bi bile tako pogoste
o NAMERNO POROČANJE
o MENS REA:
o PREMIŠLJENOST (zavestnost)
o POZNAVANJE
o NEPREMIŠLJENOST
o MALOMARNOST
o Martin BRIDGSTOCK: 15. od štirinajstih eksperimentov
o DILEMA GIBANJA V SIVIH CONAH – vedno je težko definirati,
kaj je dobra in slaba znanost (good and bad science)
o ZNANSTVENO DELO = V VEČINI KOLEKTIVNO
o PODROČJE EKSPERIMENTIRANJA
o EN MOMENT ODLOČI O TEM, KAJ JE GOLJUFIJA ali
PREVARA
o Znanost se uspešno spopada s pojavom znanstvenih goljufij in
prevar
o 2. ODKRITJE GOLJUFIJ = SAMO VRH LEDENE GORE
o GOLJUFIJA = VSAKDANJI POJAV
o NEODKRITE PREVARE
o 100 : 1000
o PREVELIKA VERA V OBJEKTIVNOST IN POŠTENOST
ZNANSTVENIKOV
o KRIRTIKA MEHANIZMOV DELOVANJE KONTROLE V
SISTEMU ZNANOSTI (Peer-review; gate-keepers)
o 1. IDENTIFIKACIJA ZNANSTVENE ZLORABE = MOŽNA
ZNOTRAJ, NE ZUNAJ ZNANOSTI
o 2. LOGIČNI PARADOKS LAŽNIVCA
o 3. ZNANSTVENIKI, KI SO SE ZNAŠLI V VLOGI GOLJUFOV,
NISO SAMO NEKE VRSTE CINIČNI PREVARANTI
o RAZLOGI GOLJUFIJE V ZNANOSTI, ZA POJAV
DEVIANTNIH OBNAŠANJ V ZNANOSTI:
o 1. TEORIJA SOCIALNE ANOMIJE V ZNANOSTI
o SISTEMSKOST
o VELIKA TEKMOVALNOST
o USPETI NA VSAK NAČIN
o
UPORABA NEDOVOLJENIH SREDSTEV
o 2. TERIJA PSIHOPATOLOŠKEGA OBNAŠANJA POSAMEZNIH
ZNANSTVENIKOV
o DEVIANTNOST = POSLEDICA INDIVIDUALNE
PSIHOPATOLOGIJE
o PATOLOŠKO SAMOSLEPILO
o 3. TEORIJA DRUŽBENE ODTUJENOSTI, ALINEACIJE
PRODUCENTOV ZNANJA
o DEVIANTNOST = REZULTAT INDUSTRIALIZACIJE
ZNANOSTI V VELIKIH KORPORACIJAH in VELIKIH
RAZISKOVALNIH LABORATORIJIH
o VISOKA STOPNJA ODTUJENOSTI
o ZNANSTVENIK = KOT KARIZMATIČNA OSEBNOST
ODTUJEN V SVOJIH RAZISKOVANJIH – »BIG SCIENCE«
o STRUKTURNI SOCIOLOŠKI VIDIK – SISTEM –
KOLEKTIVNOST
28. Predstavi Baltimore-Imanishijevo prevaro kot primer ene najbolj
spornih in razvpitih prevar v znanosti
-
ODBORI in KOMISIJE SO VES ČAD SPREMINJALI DEFINICIJO
TEGA KAJ = IN KAJ NI ZAVESTNA GOLJUFIJA V ZNANOSTI
o B. – I. afera je pokazala, koliko težav v zvezi z OPREDELITVIJO
ZNANSTVENIH GOLJUFIJ IN NJIHOVIM
RAZČIŠČEVANJEM se pojavi, koliko se začno vmešavati zunanje
institucije!
o SENZACIONALISTIČNI MEDIJI
o APRIL 1986
o DOKAZOVANJE KAKO VSADITEV TUJEGA GENA V
ORGANIZEM MIŠI (transgenska transplantacija) POVEČA
NJIHOV IMUNSKI SISTEM
o V MIŠI PRENESEN GEN DELUJE KOT ANTITELO, ki se
obnaša drugače kot antitelo, ki se producira izvrno v telesu
o TEORIJA MIMIKRIJE
o IDEJA MOLEKULARNE MIMIKRIJE
o
NESKLADNOST MED PODATKI IN OBJAVO
o DUH ČASA = POTREBOVAL ŽRTEV
o GOVOR O ZAVESTNI GOLJUFIJI
o KASNEJE – ČLANEK O PREVELIKEM »POUDARJANJEM«
SPECIFILNOSTI CENTRALNEGA REGENTA, IN DA STA
NASEDLA SAMOPREVARI
o MAREC 1991: DRUGO POROČILO NIH-ja : PRI B.-I. = JE ŠLO
ZA ZAVESTNO PRIREJANJE PODATKOV
o STOPNJA SUMNIČAVOSTI = V BIOMEDICINI ZNANOSTI V
ZDA MOČNO NARASLA
o
29. Predstavi osnovne paradokse glede pojava goljufij v znanosti in
osnovne teorije, ki razlagajo, zakaj naj bi do goljufij v moderni znanosti
prišlo
o RAZLOGI GOLJUFIJE V ZNANOSTI, ZA POJAV
DEVIANTNIH OBNAŠANJ V ZNANOSTI – TEORIJE :
o 1. TEORIJA SOCIALNE ANOMIJE V ZNANOSTI
o SISTEMSKOST
o VELIKA TEKMOVALNOST
o USPETI NA VSAK NAČIN
o
UPORABA NEDOVOLJENIH SREDSTEV
o Ponarejanje evidenc, kraja tujih idej in del
o GOLJUFIJA = NADALJEVANJE ZNANSTVENEGA
DELOVANJA NA BOLJ RADIKALNI in DRASTIČEN NAČIN
o 2. TERIJA PSIHOPATOLOŠKEGA OBNAŠANJA POSAMEZNIH
ZNANSTVENIKOV
o DEVIANTNOST = POSLEDICA INDIVIDUALNE
PSIHOPATOLOGIJE
o ZNANSTVENIKOVE KARAKTERNE LASTNOSTI
o PATOLOŠKO SAMOSLEPILO – znanstveniki verjamejo, da so
njihove ideje korektne in dokazi bi jih naj podprli, če bi le-ti bili
pravilno izpeljani
o S TEM SE NE PROBLEMATIZIRAJO SOCIALNI
MEHANIZMI DELOVANJA ZNANSTVENE SKUPNOSTI
o MOČNA MOTIVACIJA
o MOČNA EMOCIONALNO PODPRTA AMBICIJA
o 3. TEORIJA DRUŽBENE ODTUJENOSTI, ALINEACIJE
PRODUCENTOV ZNANJA
o DEVIANTNOST = REZULTAT INDUSTRIALIZACIJE
ZNANOSTI V VELIKIH KORPORACIJAH in VELIKIH
RAZISKOVALNIH LABORATORIJIH
o VISOKA STOPNJA ODTUJENOSTI
o ZNANSTVENIK = KOT KARIZMATIČNA OSEBNOST
ODTUJEN V SVOJIH RAZISKOVANJIH – »BIG SCIENCE«
o STRUKTURNI SOCIOLOŠKI VIDIK – SISTEM –
KOLEKTIVNOST
o POHOD VELIKE ZNANOSTI, NJENA BIROKRATIZACIJA,
NASTANEK VELIKIH LABORATORIJEV in MEGA
FINANČNIH RAZISKOVALNIH PROJEKTOV
o EROZIJA SKUPINSKEGA DUHA
o ODTUJEVANJE ZNOTRAJ SISTEMA ZNANOSTI in
NEGATIVNE POSLEDICE TEGA
o
PARADOKSI DEVIANTNEGA OBNAŠANJA V ZNANOSTI
-
1. IDENTIFIKACIJA ZLORABE JE MOŽNA ZNOTRAJ, NE ZUNAJ
ZNANOSTI
o OMREŽJA ZNOTRAJ SISTEMA ZNANOSTI
o NUJNOST SOCIALNE BLIŽINE
o Možnost, da bi zlorabo identificirali »zunanji opazovalci«, je
vedno bolj odvisna od INFORMACIJ ZNOTRAJ TEGA
OZKEGA PODROČJA ZNANOSTI
o Večina zlorab se ne ugotovi v okviru
RECENZIJSKEGA SISTEMA ali pa na
temelju PONAVLJANJA ISTEGA
RAZISKOVALNEGA POSTOPKA, temveč s
pomočjo STROKOVNJAKOV, ki delujejo
zelo blizu predmetnemu področju
raziskovanja
o SOCIALNA BLIŽINA = POGOJ ZA OPAZOVANJE GOLJUFIJ,
hkrati pa tudi primanjkljaj za JAVNO POROČANJE O TEH
ISTIH GOLJUFIJAH
o 2. LOGIČNI PARADOKS LAŽNIVCA
o EPIMEDOV PARADOKS:
o »Vsi Krečani so lažnivci.«
o SITUACIJA NEODLOČITVE
o 2 NASPROTUJOČI SI RESNICI, OD KATERIH SE NE MORE
NOBENA ENOZNAČNA IZKLJUČITI
o TAKOJ, KO SE ODLOČIMO ZA ENO TRDITEV, SE ŽE
ZNAJDEMO PRI DRUGI, KI JE TEJ PRVI NASPROTNA
o KAR = NAPAČNO = RESNIČNO
o PROBLEM SAMOREFERENČNOSTI IN DIFERENCE
o Trditev hoče hkrati izhajati iz dveh predpostavk: univerzalnosti
(samoreferenčnosti) in diference
o ODNOS GOLJUFIVOSTI in NEGOLJUFIVOSTI
o V ZNANOSTI = VSE GOLJUFIJA
o UGOTAVLJANJE GOLJUFIJ V ZNANOSTI SE TOREJ NE
SME SPREMENITI V PROTIZNANSTVENO RETORIKO, kajti
prav odkrivanje goljufij je znak, da znanost kot takšna deluje
o NAČELO INTEGRITETE ZNANSTVENEGA SISTEMA
o Str. 97
o 3. Peter MEDAWAR – ZNANSTVENIKI, KI SO SE ZNAŠLI V
VLOGI GOLJUFOV, NISO SAMO NEKE VRSTE CINIČNI
PREVARANTI
o Najpomembnejši dejavnik goljufij = STRASTNO PREPRIČANJE
POSAMEZNEGA ZNANSTVENIKA V SVOJ PRAV, čeprav so
nad to »resnico« znanstveni kolegi največkrat šokirani
o
30. Moč znanosti v družbi in družbena moč v znanosti
-
SIMBOLNE ZNANSTVENE KOMUNIKACIJE + SOCIALNE
STRATIFIKACIJE V SISTEMU ZNANOSTI
o MOČ SE POVEZUJE S TIPI KOMUNIKACIJ ODNOSOVM, KI
SO LAHKO FORMALNI ali NEFORMALNI
o VSAKA ANALIZA DRUŽBENE MOČI ZNANOSTI MORA
IZHAJATI IZ ANALIZE FORMALNEGA IN
NEFORMALNEGA TIPA ZNANSTVENIH KOMUNIKACIJ
o DANES: imamo ETNOGRAFSKO, KVALITATIVNO
preučevanje znanosti – usmerjeno v NEFORMALNE TIPE
o Kaj se dogaja za zidovi znanstvenih institucij, MIKRO RAVEN,
VSAKDANJE ŽIVLJENJE
o NEFORMALNI PRISTOP: - ETNOGRAFSKI –
ANTROPOLOŠKI
o SOCIOLOŠKE ANALIZE – PUBLICISTIČNI TIPI
o Znanstveni kongresi, med-institucionalno raziskovanje –
FORMALNI TIPI
o DRUŽBENA MOČ V SISTEMU ZNANOSTI IN NE MOČ
ZNANOSTI V DRUŽBI
o DRUŽBENA MOČ V ZNANOSTI
o KOMUNIKACIJA MED ZNANOSTJO – DRUŽBO
o KOMUNIKACIJA MED ZNANOSTJO – NARAVO
o SIMBOLNE + SOCIALNE STRATIFIKACIJE V ZNANOSTI
o PRIDOBIVANJE UGLEDA V ZNANSTVENI SKUPNOSTI
o 1. ? SOCIALNE STRATIFIKACIJE
o 2. RAZPRAVE O ZNANSTVENIH ODKRITJIH
o POVEČEVANJE SIMBOLNEGA KAPITALA
o »ZNANSTVENI KAPITALIZEM«
o »REPRODUKCIJA ZARADI PRODUKCIJE«
o OBJAVA ZNANSTVENIH REZULTATOV V JAVNOSTI
o PRIDOBIVANJE ZUNANJEGA UGLEDA
o SIMBOLNI UGLED ZNANSTVENIKOV
o FENOMEN MOČI = prepleten s – SPECIFIČNIM SISTEMOM
VREDNOT
o ZASLUŽITI SI
o PODELITEV »OD ZGORAJ«
o ZNANOST TEMELJI NA ELITIZMU
o UNIVERZA – velika koncentracija družbene moči
o AKADEMSKA SKUPNOST ZNANSTVENIKOV
o KARIZMA, INTELEKTUALNI STATUS
o PATERNALIZEM
o PATRONIZIRANJE
o KARIZMA
o INTELEKTUALNI STATUS
o OLIGARHIJA – zasedba položajev v raznih odborih
o ASIMETRIČNA DISTRIBUCIJA MOČI – PRIMARIUS
ORDINARIUS
o 1. DRUŽBENA MOČ ZNANOSTI KOT OSREDNJE
DRUŽBENE INSTITUCIJE V MODERNIH DRUŽBAH
o 2. DISTRIBUCIJA MOČI ZNOTRAJ DRUŽBENEGA
PODSISTEMA ZNANOSTI:
o a) SISTEMA PRIDOBIVANJA IN PORAZDELITEV
ZNANSTVENIH NAGRAD IN UGLEDA
o b) DRUŽBENA STRATIFIKACIJA V DRUŽBENEM SISTEMU
ZNANOSTI
o c) MATEJEV EFEKT
o DRUŽBENA MOČ ZNANOSTI
o Znanost kot CENTRALNA OS DELOVANJA MODERNIH
DRUŽB
o PORAZDELITEV UGLEDA in MOČI
o ALI OBSTAJA NEK SISTEM DRUŽBENE STRATIFIKACIJE
o ODNOS MED ZNANOSTJO IN SISTEMOM
o MOČ se v znanosti oblikuje zelo ohlapno in ni tako
FORMALIZIRANA kot v nekaterih družbenih podsistemih
o Preko NEFORMALNIH OBLIK – PATERNALIZMA
o DISTRIBUCIJA MOČI V DRUŽBENEM SISTEMU ZNANOSTI
o 1. PIERE BORDIEU:
o Moč v znanosti temelji na prepričanju:
o IMETI MOČ POMENI SI JO ZASLUŽENO PRIDOBITI
o HOMO ACADEMIUS
o Kako so posamezniki pozicionirani
o Retorični diskurz – močno poudarjanje razlik
o Problem MOČI v znanosti
o MOČ temelji na predpostavki, da si jo nekdo pridobi in jo
uveljavlja
o SISTEM ELITIZMA
o Sistem znanosti zaradi tekmovalnosti
o 2. JOHN ZIMAN:
o Socialni odnosi v sistemu znanosti so v osnovi utemeljeni V
NEDEMOKRATIČNIH ODNOSIH (npr. nagrade se vedno
podeljujejo OD ZGORAJ in ne od spodaj)
o Tisti, ki so ZGORAJ imajo KOMPETENCO ODLOČANJA
o NAČELO MERITOKRACIJE
o
o 3. ULRICH KARL MAYER
o Instrumenti doseganja moči v akademski znanstveni skupnosti :
INTELEKTUALNI STATUS
= odvisen od karizme znanstvenikov
-
DINAMIKA GENERACIJ V RAZISKOVANJU
o NAČELA IN SPLOŠNI PROBLEMI
o RAZLIČNI INŠTRUMENTI DOSEGANJA MOČI
o PATERNALIZEM
o Patronizirani odnosi med mentorjem in mladim znanstvenikom
o OLIGARHIJA
o Vsi v znanosti so zainteresirani, da zavzamejo v znanosti
pomembne položaje
o KADROVSKI MONOPOL
o Prepuščanje v znanosti
o Napredovanje
31. Modeli pojasnjevanja družbene moči v znanosti
o MODELI POJASNEVANJA DRUŽBENE MOČI V ZNANOSTI :
o 1. HARMONIČNI (ARHAIČNI MODEL) POJASNEVANJA
PRIDOBIVANJA ZNANSTVENEGA UGLEDA in DRUŽBENE
MOČI
o Obstoj znanstvene kompetitivnosti
o Rast znanstvenega vedenja
o Pridobivanje znanstvenega ugleda, oz. nagrad
o Pravična izmenjava znanstvenih nagrad in znanstvenega ugleda
o Pred-kapitalistični ekonomski model
o Zastarel zaradi arhaičnosti
o Obstoj znanstvenega vedenja v znanosti brez negativnih posledic
o Izmenjava znanstvenih dobrin
o Socialni sistem v znanosti = pridobivanje časti, ugleda, moči
o
o 2. ANTAGONISTIČEN ( TRŽNO-KAPITALISTIČEN) MODEL
POJASNEVANJA PRIDOBIVANJA ZNANSTVENEGA
UGLEDA
o Model znanstvenega kapitalizma: cilj posameznih znanstvenikov
je, da na antagonističnem trgu znanosti v konkurenčnem boju
povečujejo svoj SIMBOLNI KAPITAL
o CILJ = prikazan kot BORBA za pridobivanje SIMBOLNEGA
KAPITALA, ki se pretvori v MATERIALNE RESURSE
o Ustrezne strategije doseganja čim večje moči
o Prizorišče stalne borbe TRŽNEGA KAPITALIZMA
o V konkurenčnem boju pridobivanje SIMBOLNEGA KAPITALA
o Specifični monopol moči – ZNANSTVENA AVTORITETA –
KOGNITIVNA SPOSOBNOST + SOCIALNA MOČ
o Rast znanstvenega vedenja z AKUMULACIJO
o INTELEKTUALNA KOMPETENCA Ć+
o SOCIALNI PRESTIŽ
o KOGNITIVNA + SOCIALNA MREŽA , ki dajeta pravico
posameznikom, ki delujejo na področju znanosti, da se prerinejo
na vrh ali pa ostanejo v ozadju
o PRIDOBIVANJE ZNANSTVENEGA PRESTIŽA
o PROBLEM OBLIKOVANJA MOČI
o 3. DRUŽBENO – SISTEMSKI MODEL POJASNEVANJA
PRIDOBIVANJA ZNANSTVENEGA UGLEDA IN DRUŽBENE
MOČI
o SISTEMI so vendarle vpeti v prostor – uravnavajo ga zunanji
procesi
o a) ZNANOST KOT AVTONOMNI POL: Gre za
brezkompromisno borbo za doseganje SIMBOLNEGA
KAPITALA
o b) ZNANOST KOT HETERONOMNI POL: Uravnavajo ga
zunanji (ekonomski, politični interesi)
o * Steven WOOLGAR + Bruno LATOUR
o Znanstvenikov več ne zanima RESNICA, ampak gre za
EKSPANZIJO REPRODUKCIJSKIH INFORMACIJ za
pridobivanje čim boljših pozicij
o Zanemarita kognitivne in socialne kompetence
o V sistemu znanosti = vrsta mehanizmov, da se znanstvenik izogne
konkurenčni borbi z izborom glavne teme, ki pa je dosti blizu
mainstreama, da si pridobijo priznanje, obenem pa so dosti daleč,
da raziskujejo sami.
o Strategije izogibanja ODPRTE BORBE med znanstveniki pod
posebnimi pogoji
o
32. Matejev efekt v znanosti – ROBERT MERTON
-
POJAV KOMULATIVNIH PREDNOSTI
o Nekdo lahko v znanosti pridobi vedno VEČ NAGRAD, ker na to
neodvisno od dejanskih dosežkov vplivajo PREDHODNE
NAGRADE
o
Znanstveniki z velik ugledom dobijo NESORAZMERNO VEČJI
UGLED za znanstveni dosežek
o Razmeroma manj znani znanstveniki pa imajo
NESORMAZNMERNO MANJŠI UGLED ZA ZNANSTVENI
DOSEŽEK ISTE VELJAVE
o NEENAKOMERNA ALOKACIJA
o ASIMETRIČNA PORAZDELITEV NAGRAD in UGLEDA V
ZNANOSTI
o »Vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima,
se bo vzelo še to, kar ima«
o SISTEM ZNANOSTI = izredno PRISTRANSKI
o PRAVILA UNIVERZALNOSTI in NEPRISTRANSKOSTI ne
obstojijo v znanosti
o STAREJŠI POBEREJO VEČINA SEDEŽEV
o TISTI, KI ŽE IMA, BO IMEL ŠE VEČ, TISTI, IMAJO ŽE
VNAPREJ PREDNOST
o Vsi se obračajo na ljudi, ki že imajo REPUTACIJO, nek
pomemben UGLED
o SISTEMSKO DELOVANJE
o OHRANJANJE OBSTOJA SISTEMA
o
33. Predstavi osnovne značilnosti in dileme kvantitativnih merjenj razvoja in
uspešnosti znanosti
KVANTITATIVNI – BIBLIOMETRIČNI KAZALCI (št. Publikacij, stopnja
citiranosti, dejavnik vpliva)
Niso povsem neproblematični in enkrat za vselej določene merske enote. Že po
svoji temeljni definiciji
-
NE MOREJO ZAOBSEČI VSEH RAZSEŽNOSTI RAZISKOVANJA IN
RAZVOJA
-
NJIHOVA VELJAVNOST IN ZANESLJIVOST STA ODVISNI OD
TEGA KJE, KDAJ IN KAKO JIH UPORABLJAMO
- POMEMBNA JE USTREZNA UMESTITEV KVANTITATIVNIH
KAZALCEV V SPLOŠNI TEORETSKI OKVIR DRUŽBENIH ŠTUDIJ
ZNANOSTI
-
-
-
SKRBNA TEORETSKA INTERPRETACIJA KVANTITATIVNIH
MEREJENJ = UČINKOVITOST RAZVOJA oz. KAKOVOSTI V
ZANANOSTI
-
Kvantitativni kazalci merjenja raziskovalne in razvojne dejavnosti se
danes najpogosteje uporabljajo za namene ZNANSTVENE POLITIKE
med predstavniki VLADNIH MINISTRSTEV, AGENCIJ in
INDUSTRIJSKEGA SEKTORJA
KVANTITATIVNI KAZALCI veljavneje merijo USPOSOBLJENOST
RAZISKOVALNE SKUPINE ZA IZVAJANJE PROJEKTA oz.
VERJETNOST, da bo RAZISKOVALNA SKUPINA REALIZIRALA
PREDLAGANI PROJEKT,
kot pa KAKOVOST RAZISKOVALCA ali RAZISKOVALNE SKUPINE
34. Kratki zgodovinski oris nastopa in razvoja kvantitativnih in kvalitativnih
vrednotenj znanstvenih rezultatov v znanosti
KVANTITATIVNE EKSPERTNE OCENE V ZNANOSTI
-
ZAČETEK PREJŠNEGA STOLETJA
-
COLE in EALES –prva , ki sta uporabljala publikacije z namenom
upodobiti kvantitativno sliko rasti nekega znanstvenega področja
-
HULME – utre pot moderni metodologiji v preučevanju zg znanosti
-
DRUŽBENI NAPREDEK = meril na način preučevanja koleracije med
patenti in znanstveno literaturo
-
LOTKA – zakon asimetrične distribucije znanstvene produktivnosti
-
Kvantitativni kazalci so se začeli najprej uporabljati v akademski sferi,
glavna gonilna sila njihovega nadaljnjega razvoja pa je nastala ravno s
potrebo znanstvenih politik za »objektivnimi« podatki oz. »specifičnimi
manipulacijami podatkov«
-
V 70. in 80., ko so se države končno odločile, da bodo aktivno posegale v
upravljanje in usmerjanje znanosti, postane uporaba kvantitativnih
kazalcev za namene znanstvene politike bolj običajna.
-
Niso bili povsem prepričani, da so kvantitativni kazalci najbolj eksaktni
tipi informacij, ki jih lahko ponudimo politikom v procesih odločanja,
čeprav so ti iz postopkov vrednotenja znanosti vedno bolj izpodrivali
kvalitativne ekspertne ocene.
KVALITATIVNE EKSPERTNE OCENE V ZNANOSTI
-
ROYAL SOCIETY V ANGLIJI V 17. st.
-
MEHANIZMI NAGRAJEVANJA IN NAPREDOVANJA TER
PRIDOBIVANJA ZNANSTVENEGA UGLEDA KOT TEMELJNI
MOTIVACIJSKI DEJAVNIK V SOCIALNEM SISTEMU ZNANOSTI
-
OHRANJANJE AVTONOMIJE IN PROFESIONALNEGA ETOSA
ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJE
-
VREDNOTE UNIVERZALNOSTI, KOMUNALNOSTI,
NEPRISTRANOSTI, ORGANIZIRANEGA SKPTICIZMA,
IZVIRNOSTI, SKROMNOSTI
35. Predstavi zgodovinsko funkcijo citatov v znanosti in razloži, kakšno
spremembo je vnesel v spremljanje znanstvenih citatov ustanovitev SCI -ja
CITIRANJE = PRETOK INFORMACIJ
- SREDNJEVEŠKI PISCI
Sklicevanje na Biblijo, Koran, Aristotela
Takrat uporaba reference še ni imela značaja modernih citatov
- ZNANOST 18. st.
Neformalna, personalna komunikacija
Še ni profesionalnih oblik citiranja
Avtorji se sklicujejo na pisma
- ZNANOST 19. st.
Proces INSTITUCIONALIZACIJE ZNANOSTI
Institucionalizacija znanstvenih komunikacij
Znanstveni tekst zahteva navajanje virov, vstavljenih v nek kontekst
- 1800 vzorec sistematičnih in DEPERSONALIZIRANIH komunikacij
Znanstvena komunikacija poteka vedno bolj preko PUBLICISTIČNIH
KANALOV (tekstov)
- ZNANOST 19.st.
Strogo sklicevanje na avtorje, ne pa tudi točna navedba vira
- ZNANSTVENI CITATI 20.st.
CITAT = KOD in medij komunikacije
-
po letu 1910 = moderni citat specifična strukturalna komponenta
moderne znanstvene komunikacije v in med teksti
Citati se obravnavajo v smislu konceptov – simbolov, ne pa sklicevanj na
posameznikovo »veličino«
SCI
ANALITIČNO CITIRANJE se je v znanosti začelo šele z ustanovitvijo
INDEKSA ZNANSTVENIH CITATOV
3 dejavniki za nastanek:
-
POTREBA PO ČASOVNO in STROŠKOVNO učinkovitem arhiviranju
in indeksiranju znanstvene literature
-
NEZADOVOLJSTVO v znanstveni srenji nad klasičnimi metodami
arhiviranja in indeksiranja znanstvenih informacij
-
Povečana vloga AVTOMATIZACIJE in KOMPJUTERIZACIJE v
bibliotekarstvu
-
-
EUGEN GARFIELD = ustanovitelj SCI-ja v okviru Inštituta za
znanstvene informacije (ISC-ja)
1958
Pri znanstvenem citiranju ne gre samo za funkcijo, ki izhaja iz analogije
po pravu: znanstvenik ne citira predhodne študije ne samo zato, da bi
pokazal, na kaj se opira (zaradi tega, da bi bil prepričljiv) temveč tudi
zato, da bi pokazal razliko:
-
Ne gre samo za prepričljivost temveč tudi originalnost
S pomočjo indeksa znanstvenih citatov lahko pridemo do analitičnega izseka
informacijskih tokov, ki se dogajajo znotraj sistema znanosti
36. Vloga znanstvenih citatov kot mera kvalitete znanosti - Naštej in
predstavi vse dileme in odprta vprašanja
Razumevanje znanstvenega citiranja kot delovanja notranjih socialnih
mehanizmov v sistemu znanosti!
CITIRANJE = KOGNITIVNI PRETOK ZNANSTVENIH INFORMACIJ IN
SPOZNANJ
+ SOCIALNA INTERAKCIJA MED ZNANSTVENIKI
-
SOCIOLOŠKI PRISTOPI:
- 1. NORMATIVNA TEORIJA CITIRANJA
Intelektualni dolg tistim, od katerih črpaš vedenje
Norma ideal v znanosti
Skromnost, intelektualni dolg
- 2. RETORIČNA TEORIJA
Vojna besed, individualna strategija
Prepričevanje drug drugega o veljavnosti svojih trditev
Doseganje prevladujočega položaja v skupnosti
-
3. SIMBOLNA STRTEGIJA CITIRANJA
Konstruktivistične in kontekstualne lastnost
Reference kot sredstvo prepričevanja
Eksplicitno citiranje vira za podkrepitev lastne trditve še bolj poveča stanje
negotovosti
Uporabljanje citatov kot KVALITETNE MERE
DILEME:
a) – NEGATIVNO CITIRANJE
ali gre pri citiranju za izražanje soglasja s prispevkom
analiza citata znotraj konteksta in vsebine
b) – POLITIČNO DIRIGIRANO CITIRANJE
citiranje po partijski liniji – Sovjetska zveza
primer Brežnjevih političnih spisov
c) – NEVARNOST SAMOCITIRANJA
manipulacija z indeksom znanstvenih citatov
SKLENJEN KROG CITIRANJA znotraj posameznih raziskovalnih skupin,
ki se strukturno ne razlikuje od samocitiranja
Dogovorjena oblika medsebojnega citiranja
Dogovorjeni postopki vzajemnih citiranj
Publikacije istega znanstvenega rezultata z majhnimi spremembami
d) – NEZMOŽNOST IDENTIFIKACIJE PREZGODAJ ZRELIH DEL
dela, ki so izrednega pomena, vendar odstopajo od obstoječih vedenjskih
»norm« znanstvene skupnosti, da ostanejo neopazna
e) IZBRISANJE POSAMEZNEGA ZNANSTVENEGA DELA V
POSTOPKIH CITIRANJA
takšna splošna sprejetost, da ga njegovi »uporabniki« sploh več eksplicitno
ne navajajo
f) JEZIKOVNA PRISTRANOST
g) RAZLIKE V PRAKSI CITIRANJA MED POSAMEZNIMI
ZNANSTVENIMI SPECIALNOSTMI
37. Predstavi osnovne značilnosti ekspertnih oziroma kvalitativnih
ocenjevanj v znanosti
-
KOLEGIALNA KONTROLA – PEER REVIEW MED
ZNANSTVENIKI SAMIMI
o Kolegi po isti stroki oz. kompetencah naj bi čim bolj
NEPRISTRANSKO OCENJEVALI primernost predloga RR
PROJEKTOV, tekstov za objavo v znanstvenih revijah in
založbah, itd.
o LJUDJE SAMI PRESOJAJO
o OBEJKTIVNOST + NEVTRALNOST
o OCENJEVANJE DRUGEGA : BITI OCENJEN SAM
o Oceniti nekoga slabo ali dobro
o 1. NEVTRALNE SODBE
o EVALVACIJA V ZNANOSTI = POLITIČNA SODBA
o »KOLEGIALNA KONTROLA« = NORMA + PRAKTIČNI
POSTOPEK
o »KARTOGRAFIRANJE« - uporaba večjega števila medsebojno
povezanih družboslovnih tehnik in tehnik za KONSTRUKCIJO
KAZALCEV
o STROGO KVANTITATIVNO OCENJEVANJE ne morejo
zaobjeti delujočih učinkov pristranosti v postopkih ekspertnega
ocenjevanja znanosti
o MEHANIZMI IZBIRE PREDLOGOV RAZISKOVALNO –
RAZVOJNIH PROJEKTOV
o PREPOZNAVANJE DELA DRUGIH
o BRANJE, ANALIZA
38. Kaj predstavlja dilema ujetnika v okviru kvalitativnih ocenjevanj v
znanosti
Znanstveniki obenem opravljajo vlogo kontrolnih mehanizmov v znanosti, ko
pregledujejo in nadzirajo delo ali raziskave ostalih kolegov.
Znanstveniki so tako producentje in uporabniki znanstvenega vedenja. Vsakič se
znajdejo ali v eni ali pa v drugi vlogi. Zato ta pojav, ki bi naj označeval dogajanje
znotraj tega zaprtega kroga imenujemo
ZAPORNIKOVA DILEMA
Pri čemer velja soodvisnost v postopkih in obnašanjih recenzentov.
Medtem ko I-recenzira delo znanstvenika X,
Znanstvenik X recenzira delo znanstvenika Y,
Znanstvenik Y recenzira delo znanstvenika Z,
Znanstvenik Z pa recenzira delo znansvenika I!
Po analogiji zapornikove dileme je recenzent tvojega prispevka, ker je praviloma
tudi tvoj konkurent na tvojem raziskovalnem področju, kaj hitro pripravljen
razvrednotiti dosežke stanovskih kolegov.
Če bi namreč eden izmed znanstvenikov v verigi (umišljenih) recenzijskih
postopkov skušal zase pridobiti večji ugled, bi lahko svojemu poklicnemu kolegu,
čigar delo ocenjuje, dal slabšo oceno, kot si jo dejansko zasluži.
Na ta način bi si pridobil določeno prednost, vendar samo začasno.
Prej ali slej bi se takšna strategija izkazala kot škodljiva tudi zanj, saj gre prav na
področju znanosti v vseh oblikah medsebojnih interakcij volj kot kjerkoli drugje
za specifično izmenjavo znanstvenih dobrin.
V tej izmenjavi se znanstvenik pojavlja v trojni vlogi, kot:
RECENZENT
PRODUCENT
KONZUMENT
39. Družbena tveganja moderne znanosti
Racionalna podstat modernih družb izgublja lastnosti gotovosti in rutiniranosti.
V kompleksnih družbenih strukturah se tehnokratski koncepti enosmernega
družbenoekonomskega razvoja ter njegove popolne predvidljivosti in
manipulabilnosti, ki izhajajo iz poenostavljenih premis družbene tehnizacije in
scientizacije izgubljajo.
SODOBNA DRUŽBA = DRUŽBA TVEGANJ + NEGOTOVOSTI
TVEGANJA
NEGOTOVOST
NEVARNOST
so značilnosti moderne družbe in stališče večine teoretikov. Ulrich Beck, Anthony
Giddens, Scott Lash
DRUŽBA = ZNANSTVENI LABORATORIJ
NEPREDVIDLJIVE POSLEDICE
TEŽEK NADZOR
Ne živimo več v svetu vrhovne avtoritete znanosti.
Obstaja razlika med pojmom TVEGANJA IN NEVARNOSTI!
Tako pri tveganju in nevarnosti gre za možnost pojava škodljivih posledic, in to z
večjo ali manjšo verjetnostjo.
NEVARNOST – možni dogodek, ki se zgodi (ali ne) neodvisno od nas.
TVEGANJE – vsebuje dejanje odločitve. V okviru katerega zavestno
vzamemo v zakup možne škodljive posledice, vse z nameno da pridemo do
hotenih ciljev.
40. Intermediarne strukture znanosti
Funkcionalna DIFERENCIACIJA modernih družb postavljajo pred sistem
znanosti zahtevo po oblikovanju ustreznih
INTERMEDIARNIH ZNANSTVENIH STRUKTUR!
-
Danes noben posamični družbeni subjekt nima vsega znanja ali
informacij, ki so potrebne za reševanje kompleksnih problemov
družbenega upravljanja znanosti in tehnologije.
- v MODERNIH, FUNKCIONALNO DIFERENCIRANIH in
POLITKONTEKSTUALNO ter HIERARHIČNO organiziranih družbah
narašča potreba po
- VZAJEMNEM POVEZOVANJU in UČINKOVANJU VSEH NJENIH
DELOV
-
intermedirane znanstvene strukture = REFLEKSIVNI MEHANIZMI
POVEZOVANJA
-
= IZRAZ SVOJSTVENE DIALEKTIKE FUNKCIOANLNE
DIFERENCIACIJE in INTEGRACIJE MODERNIH DRUŽB
V modernih družbah ne obstaja več neki VRHOVNI CENTER, ki bi
urejal celoto družbenih razmerij
MULTICENTRIČNOST – je osnovno načelo delovanja idej v modernih
družbah
41. Predstavi osnovne dileme, ki spremljajo družbeno regulacijo in razvoj
znanosti v Evropski uniji (predavanja ali F. Mali: Odprta vprašanja in
dileme inovacijske politike EU, Teorija in praksa, Letn. 41, št.3-4, (2004), str.
486-506)
-
NOVA INOVACIJSKA PARADIGMA
o VPRAŠANJE SPODBUJANJA PODJETNIŠKIH NALOŽB
o PREMIK OD TRADICIONALNIH – K NOVIM
INSTRUMENTOM INOVACIJSKE POLITIKE
o Sodobni družbeni in ekonomski razvoj ne temelji več toliko na
KAPITALU + DELU , temveč v ZNANJU in INOVACIJAH
o INFORMACIJSKA + KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA
o BIOTEHNOLOGIJA, NANOTEHNOLOGIJA, TEHNOLOGIJA
NOVIH MATERIALOV
o SPREMEMBA OD TRADICIONALNEGA »VLADANJA« »GOVERNANCE« K NOVEMU »UPRAVLJANJU« »GOVERNMENT«
o VISOKA STOPNJA NEPREDVIDLJIVOSTI V ODNOSIH MED
VSEMI VKLJUČENIMI AKTERJI
o STOPNJA KOMPLAKSNOSTI in NEPREDVIDLJIVOSTI SE
LE ŠE STOPNJUJETA
o »DECENTRALNO KONTEKSTUALNO DRUŽBENO
USMERJANJE«
o »tu ni več v ospredju prizadevanje za integracijo na način vsiljevanja
poenotenih kalupov od zunaj, temveč pristop, ki izhaja predvsem iz
metod prepričevanja, dialoške izmenjave stališč, strategije inkluzije«
o PRVI NOSILCI SPREMEMB – Finska, Švedska, Nizozemska,
Danska
o VELIKA RAZDROBLJENOST in NEPOVEZANOST znotraj
posameznih članic EU
o DUH CENTRALIZMA – poenoteno obravnavanje posameznih
raziskovalno-razvojnih vprašanj
o UNIFIKACIJA
o SPREMEMBA NAČELA SUBSIDIARNOSTI – prevzemanje
tistih aktivnosti, ki se lahko bolj učinkovito izvajajo na nivoju
Unije kot njenih posameznih članic
o POUDARJEN PRISTOP »OD ZGORAJ NAVZDOL«
o »ODPRTE METODE KOORDINACIJE«
o ZBIROKRATIZIRAN PROCES
o NEKOMPETENTNOST BRUSELJSKIH KADROV
o NEGOSPODARSKO VODENJE, NEPOTIZEM,
FAVORITIZEM, GOLJUFIJE
o »PRAVIČNA DELITEV«
o 2 TIPA KONFLIKTOV GLEDE DISTRIBUCIJE FINANČNIH
SREDSTEV:
o 1. KONFLIKT MED POMEMBNIMI AKTERJI ZNOTRAJ
SISTEMA
o 2. VSESKOZI NAVZOČ KONFLIKT MED NACIONALNIMI
DRŽAVAMI KOT IGRALCI V DISTRIBUTIVNIH
PREIGRAVANJIH
o DOSEGANJE ČIM VEČJE STOPNJE KOMERCIALIZACIJE in
KOMODIFIKACIJE REZULTATOV ZNANSTVENEGA
RAZISKOVANJA
o ENOTNA TRŽNA REGULACIJA V EVROPSKIH OKVIRJIH
o »EVROPSKI PARADOKS«
o Stari kontinent je bil sicer vedno uspešen v »pretakanju denarja v
raziskave«, ne pa tudi obratno »raziskave v denar«. Evropa
zaostaja za ZDA na področju znanosti in inovacije
o FINANCIRANJE ZNANOSTI = ODGOVORNOST
POSAMEZNIH DRŽAV
o