1. Predmet, metode in cilji družbenih in kulturnih študij
1. Predmet, metode in cilji družbenih in kulturnih študij znanosti! PREDMET: VZROKI, NAČELA v ospredje svojega epistemološkega zanimanja znanost postavi : EKSPERIMENT MATEMATIČNO OPISOVANJE IZKUSTVENEGA SVETA NARAVE IN NJEGOVO TEHNIČNO IZKORIŠČANJE RELIGIJSKI DEJAVNIK METODE: 1. INTERNALISTIČNI PRISTOP Meja med znanostjo in družbo poteka na način pol-prepustne membrane, kjer gre za ENOSMERNI PRETOK; ZNANOST – DRUŽBA 2. EKSTERNALISTIČNI PRISTOP Poznavanje zgolj ZUNANJIH DRUŽBENIH DEJAVNIKOV (»black box«) 3. PRESEGANJE SOCIOLOŠKEGA INTERNALIZMA IN EKSTERNALIZMA Rekurzivno povezovanje obeh dimenzij znanosti INTERDISCIPLINAREN PRISTOP RAZVOJNA PERSDPEKTIVA RAZLIČNI NIVOJI POVEZANOSTI ZNOTRAJ SISTEMA ZNANOSTI: INSTITUCIJE; AKTIVNOSTI; VPLIVI; VLOGE; NORME a) znanost kot TIP DRUŽBENE PRODUKCIJE novega vedenja, ki poteka skozi daljši zg čas b) ZNANOST = DRUŽBENI POJAV podvržen stalnemu napredku c) ZNANOST = AKTIVNI RAZISKOVALNI PROCES d) ZNANOST = KOMPLEKSNI DRUŽBENI PODSISTEM e) ZNANOST = IDEALNO – TIPSKI MODEL f) ZNANOST = PODSISTEM, ki opravlja specifične funkcije VEDENJE – v produkcijo in delo VEDENJE – k posedovanju oblasti VEDENJE – k osebnemu izpopolnjevanju posameznika oz. družbe VEDENJE – k eshatološkim vprašanjem CILJI: RAZLIČNE DRUŽBENE DIMENZIJE RAZVOJA IN DELOVANJA ZNANOSTI V SOCIO-KULTURNEM IN ZGODOVINSKEM KONTEKSTU in V KONTEKSTU TEMELJNIH VREDNOT SOODVISNOST ZNANOSTI Pride do izraza v času, ko so se pojavili prvi institucionalni zametki moderne znanosti – AKADEMIJE ZNANSTVENEGA VEDENJA IZOGIBANJE SKRAJNEMU REALIZMU IN RELATIVIZMU V INTERPRETACIJI DRUŽBENEGA SISTEMA ZNANOSTI ODPRAVA PREDSTAVE ZNANOSTI V SMISLU »black box«, Kot nekaj, kar je nevidno oz. neznano z vidika delovanja notranjih zakonitosti znanosti 2. Zakaj družbena in kulturna preučevanja znanosti in tehnologije še vedno vzbujajo odpor pri znanstvenikih? a) PRISOTNOST IDEOLOGIJE »SCIENTIZMA« DEJSTVA : VREDNOTE Inherentna ločnica Zahteva po ločitvi: TEORETSKEGA : PRAKTIČNEGA MIŠLJENJA ČISTA ZNANOST : SPEKULATIVNA FILOZOFIJA b) PREDSTAVA O NEOMAJNEM TEHNOLOŠKEM NAPREDKU TEHNIČNO OBVLADOVANJE NARAVE + NAPREDEK TEHNOLOŠKI DETERMINIZEM 3. Naštej in predstavi vse tipe družbenega legitimiranja znanosti skozi njen zgodovinski razvoj. - 1. TEHNIČNA UPORABNOST ZNANSTVENIH SPOZNANJ - znanost nudi ljudem korist - družbeno legitimiranje znanosti v javnosti Tehnična uporabnost najstarejših in najbolj razširjenih načinov legitimiranja (Bacon, Gallileo, Kepler….) vsi utemeljitelji moderne znanosti so poudarjali koristnost znanosti - Znanost v zadnjih 300-letih ni bila tako koristna kot se je hotela predstaviti 19.st. – ZNANSTVENO TEHNIČNA REVOLUCIJA – industrijska revolucija v začetku 19.st. Sklicevali so se na to, da bodo naredili uporabne stroje, tehnologijo 2. RELEVANTNOST »ČISTIH« ZNANSTVENIH SPOZNANJ - bolj kot uporabnost je pomembna »čistost« znanosti, ki temelji na nekem piedestalu »Ni nobene znanosti, ki bi ji lahko rekli uporabna znanost, znanost je kot sadež in drevo« = povezana z uporabo - 19.st. razvoj aplikativne matematike - Astronomija in astrologija 3. DRUŽBENO-REFORMNA VLOGA ZNANOSTI - znanost za razrešitev vsakega družbenega problema - vse je potrebno podrediti znanosti 4. POMEN ZNANOSTI KOT VREDNOTNO NEVTRALNE DEJAVNOSTI - znanost naj bi se zanimala za družbene probleme - raziskovala naj bi le neke objektivne zadeve 5. AVTOREFLEKSIJA ZNANSVENEGA VEDENJA - najti je potrebno sintezo med uporabnostjo in jo skomercializirati - samozavedanje, da je znanost del družbe in je hkrati nekaj zapletenega, kar razume le določena stroka - Obremenjenost naravoslovne filozofije z metafiziko Aristotel- vprašanja, ki niso izkustvenega značaja - Transcendentalna vprašanja V srednjem veku še niso uporabljali pojma »vzročnosti« kot ga poznamo danes, ni bilo kavzalne vzročnosti VZROK – POSLEDICA - V srednjem veku je bilo to prerezano z nadnaravnimi spoznanji - - - ODSOTNOST IZKUSTVENE PRAKSE - Npr. MEDICINA je bila precej razvita že pred nastankom moderne znanosti (že na srednjeveških univerzah) – glavni problem je bil da ni bilo IZKUSTVENE PRAKSE, še vedno so se sklicevali na tradicionalne avtoritete vedenja (religijske forme mišljenja) – bolj se je opirala na preteklost kot pa da bi se razvijala naprej - Leonardo da Vinci samouk ni bil povezan z univerzo 4. Predstavi položaj znanstvenega vedenja v tradicionalnih družbah Kako je prišlo do premika v moderno znanost? Zakaj se znanost v tradicionalnih družbah ne more razviti v tej meri kot v modernih družbah? - ODSOTNOST KONTINUITETE, TRAJANJA ZNANOSTI - POLITIČEN USTROJ DRUŽBE - ODSOTNOST KOMULATIVNOSTI Ni bilo možno da bi se vedenje kopičilo, ni bilo progresa Podpiranje ali zaviranje znanosti (srednji vek) - Indija – astronomija že pred našim štetjem; nastop Budizma zavrne razvoj astronomije - KITAJSKA Monisti in legalisti 5., 6. st. pr.n.št. Razvite znanstvene šole Monisti – logični problemi Legalisti – vloga izkustva EMPIRIJA ZNANOSTI INTELEKTUALNO NAPREDNI ŠOLI, ki ju kasneje religije zatrejo - vodilno vlogo si pridobita konfucionizem, ki se je zanimal za družbo in medčloveške odnose, ne pa za naravo in eksperimentiranje v naravi - NESKLADJE MED OMEJENIMI MOŽNOSTMI TEORIJE IN MNOŽICO IZZIVOV ZA PRAKTIČNO REŠEVANJE NALOG ZNANSTVENA SPOZNANJA NISO NAŠLA DRUŽBENIH POGOJEV ZA PRAKTIČNO UVELJAVITEV - - ZNANSTVENO VEDENJE = KULTURNO POGOJENO Vloga antropologov in etnologov pri poudarjanju pomena znanja v prvobitnih družbah – Kritika EVROPOCENTRIZMA (Malinowski, Evans – Pritcard,…) Antropologi so že v tisti družbi pokazali kako lahko dosežeš naravne zakonitosti ter, da je pomemben tudi KULTURNI KONTEKST - 5. Znanost v antiki in vpliv Aristotelovega pogleda na kasnejši razvoj znanstvene misli Grška kozmologija je bila na svojih začetkih še v sferi mitičnega 6. 7. stoletje se začne prebujati RACIONALNI UM JONSKIH FILOZOFOV - V antiki je bil koncept znanosti kot EPISTEME Pojem znanosti se je vezal na ČLOVEKOVO DRŽO – HABITUS Tako kot človek potrebuje idejo pravičnosti in dobrega, da bi etično živel, tudi znanstvenik potrebuje ABSOLUTNE IDEJE, da bi razumel svet, ki je pogreznjen v minljivost, mnogoterost, kaos. - Četudi naj bi Aristotel v manjši meri kot Platon povezoval temelje človekovega spoznanja s transcendentnimi temelji njegovega krepostnega delovanja, je vendarle obema, pravzaprav antični misli v celoti, skupno, da se jim ARHETIPI NE RAZODEVAJO TOLIKO PO POTI ČUTNEGA SPOZNANJA, TEMVEČ PO POTI UMA - - Prizadevanje za iskanje KONČNIH FORM, ABSOLUTNIH IDEJ oz. UNIVERZALIJ, VEČNO ABSOLUTNGA oz. BOŽJEGA, ARHETIPOV ZMES RACIONALNEGA DISKURZA + MITOLOŠKE IN POETIČNE IMAGINACIJE + ESTETSKA OBČUTENJA - - - V antični epistemologiji se prepletajo elementi LOGIKE, MATEMATIKE, INTUICIJE, ESTETIKE, FANTAZIJE, SPOMINJANJA, IZKUSTVENEGA OPAZOVANJA Tako pri Platonu kot pri Aristotelu sta bili navzoči dve ključni epistemološki predpostavki, ki sta zelo dolgo zaznamovali razvoj okcidentalne intelektualne misli 1. EMPIRIJA ni pomembna kot vir spoznanja in sredstvo preizkušanja znanstvenih trditev - 2. TEORIJA = IDEAL ČLOVEKOVEGA VEDENJA, vendar se z njo (še) ni mogoče dokopati do poslednje modrosti - Če je treba v platonovem razlikovanju »ideje« in »pojava« iskati temelj diference med dokazanim vedenjem (episteme) in mnenjem (doxa), pa ARISTOTELU pripada zasluga dokončno VSEBINSKE UTEMELJITVE POJMA ZNANOSTI, ki je ohranila moč vse do nastanka moderne naravoslovne eksperimentalne znanosti - ČLOVEKOV UM; INTELEKT - - PRECIZNOST SVETA Aristotel je dopuščal znanost o naravi, že zato, ker je, čeprav tako kot Platon »ločil empirično spoznanje od umskega spoznanja«, vendar je dal prvemu več moči in ugleda kot Platon - ARISTOTELOV KONCEPT ZNANOSTI KOT LOČEVANJA TEORETSKEGA OD EMPIRIČNEGA je mogoče rekonstruirati tako iz njegove kategorije habitus intellectus na eni in od PRAKTIČNEGA oz. poetičnega na drugi stani, kot tudi iz njegovega modela večstopenjskega spoznanja: - STOPNJE SPOZNANJA: - 1. ČUTNO SPOZNANJE Estetski užitek - 2. IZKUSTVO Delovanje, reakcije, interakcije - 3. UMETNOST - Komunikacija - Abstrakcija - 3. EPISTEME ZNANOST, ki pozna VZROKE in NAČELA - - FILOZOFIJA - Ne vzroki, ampak PRINCIP BISTVO STVARI, ki ga je mogoče dojeti samo v INTELEKTU, nadrejeno vsakemu konkretnemu čutnemu izkustvu - ARISTOTEL LOČI: »EPISTEME« od »SOPHIE« in »NOUS« 6. Na kratko predstavi spoznavno-teoretske (epistemološki) dejavnike, ki so imeli odločilni pomen pri nastanku moderne znanosti (znanstvene zakonitosti, znanstveni eksperiment, ideja znanstvenega napredka) I. ZAKONITOSTI oz. REGULARNOST PRIRODNEGA SVETA - odkrivanje naravnih zakonitosti - II. ZNANSTVENI EKSPERIMENT Odkrivanje naravnih zakonitosti po poti eksperimenta III. IDEJA ZNANSTVENEGA NAPREDKA I. ZNANSTVENI ZAKON - POPOLNI ZAKONI - »MATEMATIČNE ZAKONITOSTI«, po katerih je moč razlagati zakone v prirodnem svetu - ZAKON – kot pojem, ki označuje regularnost in ponovljivost dogodkov (pojavov) v naravi, je z nastopom novoveške mehanicistične paradigme postal osnovni cilj raziskovanja - EMPIRIČNO OPAZOVANJE HOMOGENOST POJAVA IN REPLIKACIJA MISELNO OBZORJE PRAKTIKOV – rokodelcev in obrtnikov - - TEOLOŠKA TRADICIJA – obstoj kategorije reda Vpliv POLITIČNIH in TEOLOŠKIH IDEJ na znanstveno-tehnične kategorije in koncepte - Spoznanje ENOTNIH STRUKTUR sveta MODERNA ZNANOST = UPOR ZOPER SREDNJEVEŠKO CERKVENO AVTORITETO - - NAČELO PONOVLJIVOSTI HUMANIZEM, RAZSVETLJENSTVO, RENESANSA Pot moderni naravoslovni znanosti je začela utirati sholastična filozofija Alberta in Akvinskega, ki je ravno zato, ker je začela znova ceniti Aristotelov nauk o naravi, telesu in razumu, prva začela presegati nauk o znanosti kot dekli teologije - KONCEPT RAZUMA IN ČLOVEŠKE RACIONALNOSTI Albert je bil prvi srednjeveški mislec, ki je natančno razlikoval med teološkim in znanstvenim vedenjem. - EMPIRIČNO OPAZOVANJE - ZNANSTVENO VEDENJE - IZKUSTVENI ELEMENT II. ZNANSTVENI EKSPERIMENT - REZULTAT EKSPERIMENTIRANJA - PONOVLJIVOST DOSEČI REZULTAT in ga imeti POD KONTROLO Epistemološki izvor eksperimenta nima politično-ideološke konotacije. Zavedanje pomena eksperimenta v procesu spoznanja pomeni ključno inovacijo moderne znanstvene misli - NOVO RAZUMEVANJE VZORČNOSTI, KAVZALNOSTI Prvi korak k odpravi srednjeveškega razumevanja pojma vzročnosti - UVAJANJE EKSPERIMENTOV PARADIGMATIČNI – RAZISKOVALNI ODNOS DO NARAVE - IZKUSTVENI PODATKI III. ZNANSTVENI NAPREDEK - POGOJEN S SAMIM DRUŽBENIM NAPREDKOM - DRUŽBENA DELITEV DELA ČLOVEK = TVOREC NAPREDKA - NAPREDEK = POSLEDICA ČLOVEKOVIH TEHNIČNH IN ORGANIZACIJSKIH SPOSOBNOSTI, s pomočjo znanosti ga lahko nadaljuje 7. Vloga znanstvenih zakonov pri nastanku moderne znanosti V luči moderne oz. novoveške znanosti je: - NARAVA SESTAVLJENA IZ DELOV, KI SO UREJENI PO NAJVIŠJIH IN POPOLNIH ZAKONIH - GALILEO GALILEI: je bil prvi med modernimi naravoslovci, ki je verjel v dejansko uresničitev MATEMATIČNIH ZAKONOV V PRIRODNEM SVETU - - Vsa gibanja in forme so podvržena MATEMATIČNIM ZAKONITOSTIM ZAKONITOSTI se danes v znanosti pojavljajo kot nekaj samoumevnega - Kot pojem, ki označuje REGULARNOST in PONOVLJIVOST DOGODKOV (POJAVOV) V NARAVI - Strukturne lastnosti: EMPIRIČNO OPAZOVANA PRAVILNOST POJAVOV PRIRODNEGA SVETA, KJER PRIDETA DO IZRAZA HOMOGENOST POJAVA IN NJEGOVA REPLIKACIJA - SPOZNANJE ENOTNIH STRUKTUR SVETA 8. Vloga eksperimentov pri nastanku moderne znanosti - 1. PRIZADEVANJE PRAKTIKOV, DA NA TEMELJU OBVLADOVANJA PRIRODNIH DEJAVNIKOV USTVARIJO USTREZNE UČINKE, PRI ČEMER JE POMEMBNA PONOVLJIVOST TEH UČINKOV - 2. prispevek k novemu razumevanju koncepta KAVZALNOSTI - Razlika med STAROVEŠKO IN NOVOVEŠKO kategorijo znansvtene kavzalnosti - EKSPERIMENT je bil osnova novemu razumevanju VZROČNOSTI, čeprav ta koncept kavzalnosti, iz katerega so izhajali praktiki, še ni ustrezal poznejši teoretski (filozofksi) predstavi prirodnih zakonov. Je pa pomenil prvi korak k odpravi srednjeveškega razumevanja pojma vzročnosti. V srednjem veku je bil pojem kavzalnosti še vedno močno prežet z usedlinami animističnih predstav o naravi. Če se je na nebu pojavil komet, so se ljudje v srednjem veku bolj kot po VZROKIH spraševali po SMOTRU in SMISLU tega pojava. - Vloga ZNANSTVENIH INSTRUMENTOV pri novih EKSPERIMENTALNIH POSTOPKIH - REZULTAT IN PONOVLJIVOST - 9. Predstavi osnovne socio-kulturne dejavnike nastanka moderne znanosti - ZNANSTVENO MIŠLJENJE = KULTURNO POGOJENO - - POJAV RENESANSE IN HUMANIZMA Socio-kulturne variable, ki so vplivale na nastanek in razvoj LAPITALISTIČNEGA RACIONALIZMA: - DRUŽBENA MOČ + RELIGIJA Maw Weber: PROTESTANTSKA ETIKA in DUH KAPITALIZMA - RAZLIČNOST RELIGIJSKIH STRUKTUR - - PURITANIZEM RELIGIJSKA ETIKA RELIGIJSKI MOMENT PROFESIONALIZACIJA + INSTITUCIONALIZACIJA ZNANOSTI - IZNAJDBA TISKA - - KAPITALIZEM NOVA GEOGRAFSKA ODKRITJA - MONOTEIZEM - REFORMACIJA - Reformacija je utirala pot radikalni prenovi okcidentalne duhovne misli, s tem ko je svetu odvzela atribut božjega in tako dokončala proces, ki se je začel s krščanskim odmikom od poganskega animizma - POJAV PROTESTANTIZMA je v Evropskem prostoru vsaj došuščal, če ne že spodbujal znanstveno miščjenje, usmerjeno k opazovanju in obvladovanju prirodnega sveta. 10. Predstavi poglede, ki so zagovarjali evropocentristično razlago nastanka in razvoja moderne znanosti in kritike teh evropocentrističnih pogledov - OKCIDENTALNI TEMELJI MODERNE ZNANOSTI: Albert Einstein: »Ni presenetljivo, da se je moderna znanost pojavila v evropskih in ne v drugih civilizacijah, temveč da se je sploh pojavila« - RADIKALNA ANTROPOLOŠKA KRITIKA EVROPOCENTRIČNEGA KONCEPTA ZNANOSTI: zavrača vsak poskus, postaviti začetek moderne znanosti v evropski prostor, kot rezultat vulgarnega materialističnega ter evolucionističnega in vsaj deloma v marksizmu utemeljenega zgodovinopisja - V FORMAH MIŠLJENJA DOMORODCEV ODKRIVA ELEMENTE ZNANSTVENEGA MIŠČLJENJA - V svoji klasični študiji o afriških Azandih: Če izhajamo iz internalistične razlage kulturno-družbenih pojavov, potem je mišljenje Azandov ravno tako racionalno in koherentno kot moderno zanstveno mišljenje. - - 1. EVANS PRITCHARD: MEDICINA = V PRIMERJAVI Z MODERNO ZNANOSTJO KULTURNI RELATIVIZEM: nekatere metode v primitivnih kulturah so paralelne z modernimi - 2. GOONATILIKE Je preučevala dejavnost INDIJANSKIH LJUDSTEV v Severni Ameriki. Odkrila je, da so severnoindijanska plemena zelo skrbno in analitično preučevala plazilce. Razvila so celo klasifikacijski sistem, ki ga ne moremo pojasniti samo v okviru eksistenčne potrebe za preživetjem (klasifikacija ni imela neposredne utilitaristične potrebe), temveč v okviru intelektualnega zanimanja za svet (primarna znanstvena radovednost). Njihovo sistematično opazovanje in klasificiranje ni bilo statično, temveč je zasnovano na konstantnem eksperimentiranju in razširjanju obstoječe baze znanja - PRINCIP SISTEMATIKE Odkrivanje instrumentov pomembnih za eksperiment - 3. LAURA NADLER »Naked Science: Anthropological Inquiry into Boundaries, Power and Knowledge« Primeri etnografskih raziskovanj, ki so v različnih okoljih domorodcev, vse od polinezijskih otočij do mehiških visokogorij, odkrivali oblike znanja, ki temeljijo na sistematiki in postopkih dokazovanja - - 4. A. E. BERLIN Razkriva, kako so Mehiški Maji razvili zelo KOMPLEKSEN SISTEM TRADICIONALNE MEDICINE - IZKUSTVENA RAVEN + EKSPERIMENTIRANJE - - OPAZOVANJE + EKSPERIMENT Ponos, da je znanost proizvod evropskega kulturnega miljeja, je bil dolgo časa prevladujoč med evropskimi znanstveniki in filozofi. - Evropocentristi so se radi sklicevali na znanstveni racionalizem evropskega duhovnega prostora. Iz lastnega samočaščenja je nastal trdo zakoreninjen predsodek o KULTURNI SUPERIORNOSTI, ki mu niso mogla do živega nobena empirična dejstva 11. Naštej in predstavi družbene akterje, ki so odigrali odločilno vlogo pri nastanku moderne znanosti 3 KLJUČNE DRUŽBENE SKUPINE, KI SO PRISPEVALE K NASTANKU IN RAZVOJU MODERNE ZNANOSTI - 1. SKUPINE PRAKTIČNIH IZUMITELJEV, INOVATORJEV - UETNIKI, INŽENIRJI, MEDICINSCI Uvajanje eksperimentalnega raziskovanja - Samouki, brez formalne izobrazbe - - Zavest o napredku, Praktično življenje in opazovanje kot sistematično in sofistično raziskovanje - OPAZOVANJE Leonardo da Vinci Omejen družbeni segment tehničnih inovacij 2. VELIKI RENESANČNI, HUMANISTIČNI MISLECI - Prispevajo k oblikovanju nove družbene filozofije čaščenja posameznika, retorike, pripadnosti svetu antike - Moderna znanost je bila na svojih začetkih integralni del kulture, ki je v ospredje postavljala RACIONALNOST in ALTRUIZEM - Obema vrednotama se je dala prednost pred teološko dogmatiko in prazno spekulacijo. Spoštovanje se je izkazovalo MORALNIM NAČELOM, ki niso bili deducirani iz nekih vnaprej danih kodeksov ali pa so bili vnaprej biblično predpisani, temveč so izvirali iz občutka osebne dolžnosti - - 3. SREDNJEVEŠKI UNIVERZITETNI UČENJAKI Njihova učenja so bila vse preveč prežeta s sholastiko in spekulacijo - RAZISKOVANJE S POUČEVANJEM 12. Prehod v moderno znanost v luči socio-kulturnih razlik med Vzhodom in Zahodom (Primer evropske in kitajske znanosti) - EKONOMSKI USTROJ KITAJSKE IN EVROPSKE DRUŽBE - - POLITIČNI USTROJ KITAJSKE IN EVROPSKE DRUŽBE RELIGIJSKA STRUKTURA KITAJSKE IN EVROPSKE DRUŽBE - - STRUKTURA JEZIKA VZHOD : ZAHOD – INTIUTIVNI : DISKURZIVNI TIP MIŠLJENJA - - - 1. HERDER in HEGEL Sta skušala s sistematičnimi traktati priti do globljih vzrokov, zakaj naj kitajski intelekt ne bi dosegel veličine evropskega duha. - »Narava Kitajcem ni dala daru svobodnega in ustvarjalnega znanstvenega dela« o DESPOTSKA NARAVA KITAJSKE DRUŽBE o DRUŽBENI DESPOTIZEM je že v kali zatrl vse poskuse cesarskih podložnikov za njihovo morebitno večjo politično emancipacijo in intelektualno samorealizacijo o PATRIARHALNA NARAVA kitajskega družbenega despotizma je vodila k notranji nesvobodi posameznika o 2. JOSEPH NEEDHAM o Izrazi ugovor zoper unilateralno povezovanje znanstvenega mišljenja z OKCIDENTALNIM CIVILIZACIJSKIM PROSTOROM o Needhamova monumentalna študija Science and Civilisation In China je pokazalo, kako upravičeno je KOMPARATIVNO ZG IN SOCIOLOŠKO PREUČEVANJE NASTANKA MODERNE ZNANOSTI o N. uvede pojem »VELIKE TITRACIJE« (razvrstitev svilenih niti), s katerimi je utemeljeval enakovrednost zaslug vseh civilizacij za razvoj znanstvenega duha skozi njegovo zgodovino. Po njegovem mnenju cela vrsta intelektualnih dejavnikov, predvsem razširjenost TEHNIČNEGA ZNANJA, v času pred 17. st na Kitajskem ni bilo slabše razvitih od tistih v Evropi o DRUŽBENO-ZGODOVINSKI DEJAVNIKI, ki so vplivali na to, da se je MODERNA STRUKTURA ZNANOSTI RAZVILA V EVROPI o IDEJNA SFERA –JEZIKA in LOGIKE o RELIGIJE in FILOZOFIJE o TEORIJE, GLASBE, HUMANIZMA, ODNOSA DO ČASA in GIBANJA o POLITIČNI USTROJ KITAJSKE DRUŽBE o KITAJSKA = BILA »HIDRAVLIČNA CIVILIZACIJA« o Da bi si zagotovila ustrezne vodne vire, se je organizirala v MOČNO CENTRALIZIRANO DRŽAVO o Obstoj takšne CENTRALIZIRANE BIROKRATSKE FEVDALNE OBLASTI ni dopuščal pojava NEODVISNEGA TRGOVSKEGA IN OBRTNIŠKEGA SLOJA, ki bi naj deloval AVTONOMNO o MOČ MANDARINOV, VSEMOGOČNE KITAJSKE BIROKRACIJE, je pomenil RESNO OVIRO DRUŽBENEMU NAPREDKU DRUGIH DRUŽBENIH SKUPIN IN SLOJEV. o KITAJSI FEVDALIZEM se je prestrukturiral v BIROKRATSKEGA o Razlikovanje Kitajskega in Evropskega fevdalizma poda zadostno razliko, da lahko na tej osnovi pojasnimo o ZAKAJ STA KAPITALIZEM IN MODERNA ZNANOST NASTALA V EVROPI IN NE TUDI NA KITAJSKEM o Kitajska je bila tik pred dokončno družbeno institucionalizacijo in profesionalizacijo znanosti v Evropi, praktično še v 15. in 16. stoletju, vodilna na področju razvoja PRAKTIČNIH INOVACIJ, islam na področju ALGEBRIČNE MATEMATIKE, Bizanc na področju OŽIVLJANJA KLASIČNIH MISLI, vendar pa je bil Zahod tisti, ki je privedel do znanstvenih odkritij brez precedensa v dotedanji zgodovini človeške misli. o 3. MAX WEBER o Odsotnost vsega naravoslovnega vedenja pri Kitajcih vidi v RELIGIOZNO – ETIČNE VREDNOTNE ORIENTACIJE KITAJSKE DRUŽBE niso spodbujale procesov modernizacije o V RELIGIOZNI STRUKTURI kitajske družbe ni bilo nastavkov za racionalne oblike mišljenja. o »Notranja predpostavka konfucionistične etike je bila neprekinjena kontinuiteta ČISTE MAGIČNE RELIGIOZNOSTI, vezane na čaščenje cesarja, ki naj bi bil s svojimi osebnostnimi značilnostmi odgovoren za primerno obnašanje duhov o Na Kitajskem sta imela vodilno vlogo o KONFUCIONIZEM – ki se je zanimal za družbo in medčloveške odnose, ne pa za naravo in eksperimentiranje v naravi, usmerjenost k družini in posameznika, ne k naravi o TAOIZEM – ne stori ničesar, kar je v nasprotju z naravo, zavrača filozofijo, obvladovanje narave o Posledica: o OHRANJANE STATUSA QOU o PATERNALISTIČNI in PATRIARHALNI TIP DRUŽBE o IZOBRAŽEVALNI SISTEM, ki vzgaja mandarinsko miselnost in zatira svobodomiselni in pustolovski duh znanosti o 13. Zakaj je protestantizem v Evropi odigral pomembno vlogo pri nastanku in razvoju moderne znanosti - MERTON - PURITANIZEM nehote prispeva k legitimiranju znanosti kot družbene institucije - Znotraj etosa puritanske religije v Angliji = prispevalo k SPLOŠNEMU ODOBRAVANJU ZNANOSTI prepričanje, da RAZISKOVANJE NARAVE kot božje stvaritve služi vsemogočnemu bogu samemu - Zveza med VREDNOSTNIM SISTEMOM PURITANIZMA ter razvojem ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJE - RELIGIJSKA ETIKA, ki jo je propagiral PURITANIZEM, je bila znanstvenoraziskovalni praksi izredno naklonjena Merton: » PROTESTANSKA ETIKA« se je izražala neposredno prek prevladujočih vrednot, hkrati je pomenila samostojni vir vedno novih motivacij za RACIOANLNO DRUŽBENO ŽIVLJENJE. - Ne samo, da je navajali ljudi tistega časa, da so v svojih dejanjih in delovanjih SLEDILI ZAČRTANIM CILJEM; silila jih je tudi k temu, da zastavljene cilje uresničijo s čim večjo vztrajnostjo. - V Evropi je prihod PROTESTANTIZMA vplival na odnos človeka do narave in do njenega tehničnega izkoriščanja - Novi razred meščanov je gojil pozitivni odnos do znanstvenih EKSPERIMENTOV, častil DRUŽBENI NAPREDEK in se seveda upiral tudi obstoječi fevdalni družbeni ureditvi. 14. Predstavi amatersko-obrtniško fazo razvoja moderne znanosti - INSTITUCIONALIZACIJA ZNANOSTI DIFERENCIACIJA ZNANSTVENEGA VEDENJA Spajanje PRAKTIČNEGA + SPEKULATIVNEGA + EKSPERIMENTALNEGA + TEORETIČNEGA ZNANJA - VLOGA in ZNAČAJ AKADEMIJ ZNANOSTI - UNIVERZE ? AKADEMIJE ZNANOSTI Srednjeveške univerze evropske univerze niso sledile duhu sprememb, ki so se dogajale na prelomu 17.st. Primanjkovalo jim je praktične usmerjenosti. Zanje je eksperiment pomenil grožnjo zdravi spekulativni in teološki misli. - VISOKA STOPNJA KORPORATIVNE AVTONOMIJE ZNANSTVENIKOV - VISOKA STOPNJA FORMALNE IZOBRAZBE - - VLOGA PROFESIONALNIH ZDRUŽENJ AKADEMIJE ZNANOSTI SO BOLJ POMEMBNE OD UNIVERZ NJIHOV CILJ = USTVRAJANJE NOVEGA, predvsem na preizkusu TEMELJEČEGA VEDENJA - 1. AKADEMIJA ZNANOSTI = NASTALA V ITALIJI - - POJAVLJAJO SE V RUDIMENTARNI OBLIKI, in predstavljajo neke vrste MIKROUNIVERZUMA - PRIZADEVANJE ZA PRAVICO DO NEODVISNEGA INTELEKTUALNEGA MIŠLJENJA - LONDONSKA AKADEMIJA – ROYAL SOCIETY 1662 - PARIŠKA AKADEMIJA ZNANOSTI 1666 - KRAJ PRVEGA DELOVANJA ZNANSTVENIKOV - CILJ IN VLOGA PRVIH AKADEMIJ ZNANOSTI - - GEOGRAFSKA RAZPOREDITEV ZNAČILNOSTI OBNAŠANJA PRVIH ZNANSTVENIKOV Neformalna-strogo regulirana srečanja Vloga mecenov Tipi znanstvene komunikacije - KORPORATIVNA AVTONOMIJA - - 1. ROYAL SOCIETY – LONDON VKLJUČENOST V NAPREDNE ZG TOKOVE - - ACCADEMIA DEI LINCEI LIBERALNA BURŽUAZIJA ZNANOST = SIMBOL UPORA ZOPER TRADICIJO in AVTORITETO - MORALNI, PEDAGOŠKI, POLITIČNI PROGRAMI DRUŽBENIH REFORM - METODE MODERNEGA RAZISKOVANJA - ZNANOST = PROTOTIP ZA REŠEVANJE POLITIČNIH, EKONOMSKIH, MORALNIH in TEHNOLOŠKIH PROBLEMOV - MECENSTVA BOGATIH POSAMEZNIKOV - - NEODVISNOST OD DRŽAVE S POMOČJO EKSPERIMENTIRANJA IZBOLJŠA POZNAVANJE PRIRODNEGA SVETA - IDEAL NEVTRALNE ZNANSOTI PRVI KROŽKI ZNANSTVENIKOV - - INOVATIVNOST, NOV DUH ZDRUŽEVANJE V SKUPINE – pravila obnašanja, kako pristopati k stvarem NEFROMALNOST, STROGA REGULIRANOST (mecenstvo – Medici) - KORPORATIVNA AVTONOMIJA INVENTIVNOST, DRZNOST, TEŽNJA PO SPREMEMBAH - TIPI ZNANSTVENE KOMUNIKACIJE – SPECIFIKA KOMUNICIRANJA – ZNANSTVENI ČLANKI PO IZVEDBI TISKA – GENTLEMENTSKI TIP - INSTITUCIONALIZIRANA ZNANOST - ACADEMIE des SCIENCES - MOČ STARIH FEVDALNIH STRUKTUR in KRALJA = VEČJA - 17. ST. = VODILNA ZNANSTVENA USTANOVA V SVETU - STROG NADZOR DRŽAVE - - PATRONAT NAD ZNANOSTJO ČLANSTVO = VZVIŠENA DRŽAVNA SLUŽBA - - PRIHODEK, MOČ, PRIVILEGIJ POLITIČNO TELO – USMERJANJE in NADZOR NOVIH ZNANSVENIH ODKRITIJ - - STROGA CENZURA ELITNA ZASNOVA PROSTOR ORGANIZIRANE OBLIKE MODERNEGA AKSPERIMENTALNEGA TIPA RAZISKOVANJA PRIMAT INSTITUCIONALIZACIJE MODERNE ZNANOSTI INDIVIDUALNO, KOLEKTIVNO MECENSTVO in PATRONATSTVO - 15. Zakaj so šele akademije znanosti in ne srednjeveške univerze dobile status prvih modernih znanstvenih institucij - UNIVERZE ? AKADEMIJE ZNANOSTI Srednjeveške univerze evropske univerze NISO SLEDILE DUHU SPREMEMB, ki so se dogajale na prelomu 17.st. PRIMANJKOVALO JIM JE PRAKTIČNE USMERJENOSTI Zanje je EKSPERIMENT pomenil grožnjo zdravi spekulativni in teološki misli. 16. Predstavi akademsko fazo razvoja moderne znanosti - KRITERIJ DISCIPLINARNOSTI V ZNANOSTI - - HUMBOLDTOVA UNIVERZA V NEMČIJI - RAZLOGI ZA REFORMO UNIVERZ V NEMČIJI - ENOTNOST POUČEVANJA IN RAZISKOVANJA ZNANSTVENO DELO KOT POKLIC NA UNIVERZAH VLOGA DRŽAVE PRI RAZVOJU UNIVERZITETNE ZNANOSTI - ŠIRJENJE RAZISKOVALNIH INSTITUCIJ KOT POSLEDICA AKADEMSKEGA EKONZERVATIVIZMA - - NASTANEK ZNANSTVENIH DISCIPLIN NASTANEK PRVIH DRŽAVNIH INSTITUTOV MODELI ORGANIZIRANOSTI ZNANOSTI IN NJIHOV VPLIV NA DRUGE DRŽAVE - HUMBOLTOV TI UNIVERZE: Udejanji načelo ENOTNOSTI POUČEVANJA IN RAZISKOVANJA TRADICIJA + INOVACIJA INTELEKTUALNO GIBANJE V NEMČIJI Raziskovanje se opravlja za plačilo AVTONOMIJA + AKADEMSKA SVOBODA UNIVERZITETNIM UČITELJEM SVOBODNO RAZISKOVANJE ZNANOSTI NADZOR DRŽAVE nad pedagoškimi funkcijami (Pruska Birokracija) PROFANACIJA ZNANSTVENEGA DELA = UTRJEVALA NJEGOVO LEGITIMNOST UČITELJ = ZNANSTVENIK PRIZNANA POKLICNA FUNKCIJA ZNANSTVENIKA KOT DEL UČITELJISKIH OBVEZNOSTI NA UNIVERZI - AN + ZDA – 1872 - NASTANEK NOVIH UNIVERZNIH USTANOV ARTIKULACIJA PROFESIONALNIH STANDARDOV - - EKSPANZACIJA UNIVERZ SOCIALNI PROSTOR, KI VODI K NAPREDKU TRG VISOKO KVALIFICIRANIH RAZISKOVALCEV - »KOLEGIALNA KONTROLA« - »PEER REVIEW« - ENOTNOST RAZISKOVANJA IN POUČEVANJA - UNIVERZA = SVETOVNI CENTER ZNANOSTI 17. Zakaj je konzervativnost nemškega univerzitetnega sistema vplivala na širitev znanstvenih institucij (str. 55, 56,…) - - ZAOSTAJANJE Nemčija je bila v 18. in v začetku 19. st. družbeno-ekonomsko in politično bolj zaostala kot njene zahodne sosede, predvsem bolj kot Anglija in Francija - IDEALISTIČNA FILOZOFIJA - AKADEMSKA REVOLUCIJA – v kateri je prišlo do INSTITUCIONALIZACIJE MODERNEGA RAZISKOVALNEGA TIPA UNIVERZE - HUMBOLTOV TI UNIVERZE: Udejanji načelo ENOTNOSTI POUČEVANJA IN RAZISKOVANJA TRADICIJA + INOVACIJA, kar je nad drugih univerzah manjkalo POUČEVANJE + RAZISKOVANJE INTELEKTUALNO GIBANJE V NEMČIJI Raziskovanje se opravlja za plačilo AVTONOMIJA + AKADEMSKA SVOBODA UNIVERZITETNIM UČITELJEM SVOBODNO RAZISKOVANJE ZNANOSTI NADZOR DRŽAVE nad pedagoškimi funkcijami (Pruska Birokracija) PROFANACIJA ZNANSTVENEGA DELA = UTRJEVALA NJEGOVO LEGITIMNOST UČITELJ = ZNANSTVENIK – univerzitetni učitelj je že po sami definiciji znanstvenik PROFESORSKI ESTABLIŠMENT PRIZNANA POKLICNA FUNKCIJA ZNANSTVENIKA KOT DEL UČITELJISKIH OBVEZNOSTI NA UNIVERZI - INTELEKTUALNO GIBANJE v Nemčiji, ki so mu pripadali utemeljitelji in privrženci idealističnega filozofskega nadzora, je kot spiritus movens teh reform pomenil nekakšen vmesni člen med tradicionalnim, srednjeveškim in modernim, raziskovalnim konceptom univerze. 18. V čem obstaja temeljna razlika med amatersko-obrtniško in akademsko fazo razvoja moderne znanosti? - V AMATERSKO – OBRTNIŠKI FAZI gre za DIFERENCIACIJO ZNANSTVENEGA VEDENJE, kar pomeni, da ni nekega enotnega vedenja Nastajajo 1. MODERNE ZNANSTVENE USTANOVE, v obliki VOLUNTERSKIH, LJUBITELJSKIH USTANOV, ki pa še ne temeljijo na PROFESIONALNOSTI - - V AKADEMSKI FAZI pa nastanejo ZNANSTVENE DISCIPLINE ZNANOSTI - KRITERIJ DISCIPLINARNOSTI V ZNANOSTI - Uveljavi se ENOTNOST POUČEVANJA in RAZISKOVANJA - DRŽAVA pridobi VLOGO PRI RAZVOJU UNIVERZITETNE ZNANOSTI - - Znanost v tej fazi ni DISCIPLINARNA Nastanek prvih DRŽAVNIH INSTITUTOV ŠIRJENJE RAZISKOVALNIH INSTITUCIJ KOT POSLEDICA AKADEMSKEGA KONZERVATIZMA - MODELI ORGANIZIRANOSTI ZNANOSTI - PROFESIONALIZACIJA ZNANOSTI 19. Predstavi industrijsko fazo razvoja znanosti (znanost v 20. stoletju) - OBDOBJE »VELIKE« ZNANOSTI – »BIG« SCIENCE SPREMEMBE V PRODUKCIJI ZNANSTVENEGA VEDENJA - DRUGAČNI VZORCI ZNANSTVENE KOMUNIKACIJE - - - HITRE DRUŽBENE SPREMEMBE - INDUSTRIALIZACIJA ZNANOSTI USMERJENOST K REŠEVANJU PRAKTIČNIH PROBLEMOV IZGUBA AVTONOMIJE ZNANOSTI – PODREJENOST ZNANOSTI MILITARISTIČNIM INTERESOM - 1.sv. vojna – VOJNA KEMIKOV (Fritz Haber) 2.sv. vojna – VOJNA FIZIKOV (Manhattan project) SPREMEMBA INFORMACIJSKE IN ORGANIZACIJSKE STRUKTURE V PRODUKCIJI ZNANSTVENEGA VEDENJA: - - 1. VELIKI RAZISKOVALNI PROJEKTI 2. TRANNACIONALNE RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE - - ZNANOST + TEHNOLOGIJA 3. TRANSNACIONALNI RAZISKOVALNI PROJEKTI 4. ZNANSTVENO – TEHNOLOŠKI PARKI, ZNANSTVENA MESTA (Sillicon Valley) - 1. SPREMEMBE V INFORMACIJSKI IN ORGANIZACIJSKI STRUKTURI ZNANOSTI - Asimetrična porazdeljenost publicistične produktivnosti med znanstveniki - 2. SPREMEMBE V DRUŽBENI PROFESIJI ZNANOSTI - ZNANSTVENIK = MENEDŽER, PODJETNIK - Potrebuje organizacijske, menedžerske sposobnosti - Timsko, znanstveno delo - Draga oprema + velike laboratorijske naprave - Veliki raziskovalni kompleksi - 3. ZNANOST IN TEHNIKA Zahteva po praktični uporabnosti znanosti - Sodelovanje DRŽAVE + INDUSTRIJE - VREDNOTNA ORIENTACIJA ZNANOSTI - Premik od TRADICIONALNEGA AKADEMSKEGA – K MODERNEMU PODJETNIŠKEMU ZNANSTVENEMU MIŠLJENJU Privzemanje vrednost KORPORATIVNE INDUSTRIJSKE KULTURE - - - AKADEMSKA ZNANOST + DRŽAVA + INDUSTRIJA - 4. RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA POLITIKA a) VELIKA PODPORA ZNANOSTI – majhno vmešavanje vladnih politik v znanost - b) DRŽAVNA PODPORA ZNANOSTI V FUNKCIJI PODPORE DRUGIH DRŽAVNIH POLITIK - c) OBDOBJE INOVACIJSKE POLITIKE - SPREMENJENA POKLICNA VLOGA RAZISKOVALCEV - SPREMEMBE V DRUŽBENIH PROCESIH REGULACIJE RAZISKOVANJA IN RAZVOJA – TIPI ZNANSTVENIH IN TEHNOLOŠKIH POLITIK 20. Podrejenost znanosti militarističnim interesom - zakaj govorimo o prvi svetovni vojni kot vojni kemikov in o drugi svetovni vojni kot vojni fizikov - INDUSTRIALIZACIJA ZNANOSTI V 20. STOLETJU - - Steve Fuller: POJAV MNOŽIČNE UPORABE ZNANSTVENIH REZULTATOV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI - »BIG SCIENCE« - »VELIKA« ZNANOST KVALITATIVNA STRUKTURNA SPREMEMBA V DRUŽBENEM DELOVANJU IN ORGANIZACIJI SODOBNE ZNANOSTI - MILITARISTIČNI INTERESI - ZNANOST KOT SILA SVETOVNIH VOJN - NJEN OZNAČEVALEC - - Premik se najprej zgodi v ZDA, povezuje pa se največkrat s projektom »MANHATTAN« - Namen tega projekta je bil IZDELAVA ATOMSKE BOMBE - Zanimiv pa je predvsem zato, ker je bil pomemben mejnik v ORGANIZACIJSKI STRUKTURI MODERNE ZNANOSTI 1. = prišlo do presečišča različnih razvojnih linij, povezanih s z družbenim delovanjem znanosti, ki so dokončno odvzela znanosti ATRIBUT ORGANIZACIJSKE, KADROVSKE OBVLADLJIVOSTI in PREDVIDLJIVOSTI, ter NEDOLŽNOSTI - Pri projektu Manhattan ni prišlo samo do POVEZOVANJA POLITIČNIH, VOJAŠKIH in ZNANSTVENIH INTERESOV, temveč tudi do VZAJEMNE PREPLETENOSTI ZNANSTVENEGA RAZVOJA IN RAZVOJA VISOKIH TEHNOLOGIJ - Do izredno KOMPLEKSNIH OBLIK ORGANIZIRANOSTI ZNANSTVENEGA DELA Manhattan projekt = še en primer v zgodovinskem razvoju znanosti, ko so se njena odkritja uporabila V VOJNI ZA MNOŽIČNO UBIJANJE LJUDI in CELO ODLOČILA IZID VOJNE. - - 1. sv. Vojna – VOJNA KEMIKOV - Vojni strupi - Uvajanje na področju kemije - Nemci razvijajo orožja – umetna gnojila, kmetijstvo Izdelava bojnih strupov, brez etičnih zadržkov, izguba avtonomije znanosti Fritz Haber: svoje raziskovalno laboratorijsko delo v celoti podredi MILITARISTIČNIM INTERESOM PRUSKEGA CESARSTVA - = IZUMITELJ SINTEZE AMONIAKA - 2. sv. Vojna – VOJNA FIZIKOV - Izdelava ATOMSKE BOMBE v vojaške namene - Manhattan projekt = vzor vsem drugim projektom – cepljenje atomov - A. EINSTEIN 2. avgusta 1939 piše Rooseveltu o možnosti uporabe jedrske energije, ameriški predsednik odobri manjši raziskovalni projekt - Organizacija enega največjih raziskovalnih projektov v zgodovini znanosti – PROJEKT MANHATTAN 21. Kateri so temeljni družbeni izzivi znanosti na začetku 21 stoletja - VEČJA USMERJENOST V APLIKACIJO o INTERDISCIPLINARNOST – TRANSDISCIPLINARNOST o KOGNITIVNA + DRUŽBENA HETEROGENOST o ORGANIZACIJSKA HIERARHIČNOST o EKSTERNI + INTERNI NADOR o PRAKTIČNA UPORABA ZNANSOTI o Komercialne + tržne zahteve o Premik spoznavnega interesa znanosti o DRUŽBENA RELEVANCA ZNANOSTI o VERIŽNI INOVSACIJSKI MODELI, ki presegajo LINEARNE o LINEARNI MODEL INOVACIJSKEGA PROCESA: o RAZISKOVANJE – RAZVOJ – PROIZVODNJA – TRŽIŠČE (SCIENCE PUSH MODEL : MARKET PUSH MODEL) o SCIENCE PUSH MODEL: o Poganjanje odkritja samega, znanstveno odkritje je usmerjeno samo po sebi in je sebi tudi namenjeno, fundamentalno odkritje , inovacija o MARKET PUSH MODEL: o Končni razsodnik ali bo iz znanstvenega odkritja nastal uporaben produkt o TRG = KLJUČNI SEKTOR o LINEARNA LOGIKA MIŠLJENJA = ZASTARELA, predpostavlja soslednje faz, prestopanje iz ene faze v drugo o MODERNI NAČIN MIŠLJENJA = VERIŽNI MODEL o Ni več začetka kot izhodišče točke, ampak se razteza preko vseh faz o Vodoravna shema, ki se med sabo povezuje o Fleksibilna povezava, večja povezanost končne faze s prvo, ki mora biti prisotna tudi že na začetku o Četudi se v novih VERIŽNIH MODELIH INOVACIJ, daje posebni poudarek (potencialnemu) tržišču kot gibalu razvoja inovacij daje posebni poudarek (potencialnemu) tržišču kot gibalu razvoja inovacij, je enaka oz. še bolj pomembna vloga pripisana BAZIČNI ZNANOSTI. To se ne obravnava samo kot vir inventivnih idej, temveč kot strategija reševanja problemov, na katero se je mogoče obračati v vsakem trenutku uvajanja inovativne proizvodnje o o 5 GLAVNIH POTI INOVACIJSKEGA PROCESA: o 1. INVENCIJA – KONSTRUKCIJA – RAZVOJ – PRODUKCIJA – TRŽENJE o 2. SERIJA POVRATNIH ZVEZ V VSAKI IZMED STOPENJ PREDHODNE PRVE LINIJE o 3. Povezuje znanost, ki se deli v RAZISKOVANJE in ZNANJE, z vsemi stopnjami prve linije. Znanost se ne pojavlja samo na vstopni fazi (invencija), temveč vzdolž celotnega razvojnega procesa. Ključna poteza te linije inovacijskega procesa je, da skušajo eksperti priti do razrešitve problemov v okviru obstoječega (bazičnega) vedenja o 4. USVARJANJE NOVEGA ZNANJA V OPISNEM MODELU, V OBSTOJEČEM – BAZIČNEM – VEDENJU o 5. POVRATNA ZVEZA OD INOVACIJE K ZNANOSTI o NOVI, IZBOLJŠANI ANALITSKI INSTRUMENT o REDEFINICIJA KLASIČNIH KATEGORIJ o DRUŽBENA ODGOVORNOST ZNANSTVENIKOV - POSTMODERNA PARADIGMA, ZNANOST V POSTMODERNI AGORI o » ne gre več za stabilni in predvidljivi trikotnik DRŽAVA – ZNANOST – INDUSTRIJA, ki je imel moč v desetletjih po drugi svetovni vojni in znotraj katerega so se fizikom pripisovale posebne zasluge, zato so imeli tudi tako veliko moč znotraj znanstvene skupnosti. Danes se je kontekst produkcije znanstvenega vedenja razširil do neprepoznavnosti. Prišlo je do FRAGMENTACIJE, kjer se prepletata obe ravni: LOKALNA in GLOBALNA. o Do skrajnosti se je povečala stopnja KOMPLEKSNOSTI, NEPREDVIDLJIVOSTI, DINAMIČNOSTI o RAZNOVRSTNA PUBLIKA o PLURALNE INSTITUCIJE o MNOŽIČNI MEDIJI o KOMPLEKSNE BIROKRATSKE in ADMINISTRATIVNE STRUKTURE o MEDIJI + MOČ o REDEFINICIJA KLASIČNI KATEGORIJ o ZAČASNE PROJEKTNE SKUPINE o NOVE OBLIKE ZNANSTVENIH OMREŽIJ o Str. 68-69 22. Predstavi osnovne značilnosti novih načinov produkcije (Mode 2) - NOVI NAČINI USTVARJANJA ZNANSTVENEGA VEDENJA o TROJNA SPIRALA o POST- AKADEMSKA ZNANOST o 1. KONTEKST APLIKACIJE o Znanost = usmerjena v smer UPORABNOSTI, TRŽNOSTI, KOMERCIALNOSTI o 2. TRANSDISCIPLINARNA ZNANOST o Širjenje disciplin, poddisciplin, subdisciplin o Diferenciacija znanosti o Interdisciplinarni tip vedenja o Povezovanje različnih horizontov in nivojev o 3. ORGANIZACIJSKA HETEROGENOST IN RAZLIČNOST o HETERARHIČNE OBLIKE INSTITUCIONALNIH ZNANSTVENIH POVEZAV o 4. NOV TIP DRUŽBENE ODGOVORNOSTI RAZISKOVALCEV o 5. PREMIK OD NOTRANJA (PEER REVIEW) K ZUNANJI (RAZLIČNI DRUŽBENI AKTERJI) KONTROLI KVALITETE IN UČINKOVITOSTI ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA o PEER REVIEW – vrednotenje znanosti od kolegov, drugih znanstvenikov o Kolegialni tip znanosti o Notranja kontrola v znanosti o Mnenje ljudi in okolice, ki so laiki o Stališče celotne javnosti o Znanost = povezana interesi industrije, inovacije, patenti o 6. ZNANOST V POSTMODERNI AGORI (Helga Nowotny) o BIOZNANOST o NANOZNANOST o INFORMACIJSKO – KOMUNIKACIJSKE ZNANOSTI o Vnašajo novo revolucijo med znanostjo in družbo o Horizontalno, sočasno vplivajo na vse druge družbene sektorje o » ne gre več za stabilni in predvidljivi trikotnik DRŽAVA – ZNANOST – INDUSTRIJA, ki je imel moč v desetletjih po drugi svetovni vojni in znotraj katerega so se fizikom pripisovale posebne zasluge, zato so imeli tudi tako veliko moč znotraj znanstvene skupnosti. Danes se je kontekst produkcije znanstvenega vedenja razširil do neprepoznavnosti. Prišlo je do FRAGMENTACIJE, kjer se prepletata obe ravni: LOKALNA in GLOBALNA. o Do skrajnosti se je povečala stopnja KOMPLEKSNOSTI, NEPREDVIDLJIVOSTI, DINAMIČNOSTI o RAZNOVRSTNA PUBLIKA o PLURALNE INSTITUCIJE o MNOŽIČNI MEDIJI o KOMPLEKSNE BIROKRATSKE in ADMINISTRATIVNE STRUKTURE o MEDIJI + MOČ o REDEFINICIJA KLASIČNI KATEGORIJ o ZAČASNE PROJEKTNE SKUPINE o NOVE OBLIKE ZNANSTVENIH OMREŽIJ o Str. 68-69 o * ZNAČILNOSTI PRODUKCIJE ZNANJA MODE 1 * o DRUŽBENA ODGOVORNOST ZA SVOJA DEJANJA o DEFINIRANJE IN REŠEVANJE PROBLEMOV V KONTEKSTU, KI GA URAVNAVA AKADEMSKA SKUPNOST o DISCIPLINARNOST o HOMOGENOST PRODUCENTOV o HIERARHIČNOST IN KONTINUITETA o KVALITETA KONTROLE NA TEMELJU PEER REVIEW o POUDAREK NA INDIVIDUALNI KREATIVNOSTI o * 23. Predstavi družbene dejavnike tveganj, ki so povezani z razvojem bioznanosti in nanoznanosti - NASTOP NOVIH GENERIČNIH ZNANOSTI o BIOZNANOST, NANOZNANOST, ICT, BIOINFORMATIKA, BIOTEHNOLOGIJA o ODPIRANJE PROSTORA K NAPREDKU o PROIZVODNE IN PROCESNE INOVACIJE o PRIMER TVEGANJ V BIOTEHNOLOGIJI: o EVGENIKA o KLONIRANJE o PATENTIRANJE GENOMOV o VARNOST GENSKO MODIFICIRANE HRANE o UPORABA ČLOVEŠKIH ZARODNIH CELIC o ZASEBNOST GENSKIH PROFILOV o BIOLOŠKA OROŽJA o EKOLOGIJA o PREIMER TVEGANJ V NANOTEHNOLOGIJI: o TOTALNI NADZOR Z NANOKAMERAMI in SAMOGENERARIJOČIMI ROBOTI o DEJAVNIKI TVEGANJ NA PODROČJU BIOTEHNOLOGIJE o 1. KOMPLEKSNA NARAVA TVEGANJ: o GENETSKO SPREMENJENE RASTLINE povečajo pridelek, vendar to lahko ogrozi ekološko raznovrstnost vegetacije o 2. GLOBALNI ZNAČAJ TVEGANJ: o Tveganje na področju BIOTEHNOLOGIJE prestopajo državne meje o o 3. KONFLIKTNOST in POLITIZIRANOST TVEGANJ: o Vključevanje nadnacionalnih interesnih skupin (multinacionalka Monsato in Green Peace) o 4. KONTEKSTUALNOST o Posamezni družbeni KONTEKST vpliva na oceno tveganj o 5. KOMERCIALIZACIJA in KODIFIKACIJA BIOTEHNOLOGIJE: o Težave v zvezi z rekrutiranjem uglednih znanstvenikov za prevzem vloge neodvisnih ekspertov pri raznovrstnih evalvacijskih postopkov, ki potekajo v okviru EU 24. Pricova logistična krivulja rasti znanosti - MODEL LOGISTIČNE S – RIVULJE o NOVO VEDENJE NADGRAJUJE STARO o LAŽE = PREITI OD KVANTITAVNIH K KVALITATIVNIM ŠTUDIJAM o ZNANOST EKSPONENTNO RASTE ŽE 300 LET o EKSPONENTNA RAST FAZA SATURACIJE LINEARNA RAST o STOPNJA SPREMLJANJA ZNANOSTI o ŠIRŠA UPORABA KVANTITAVNINEGA MERJENJA o REZ RAZVOJA ZNANOSTI o PODATKI ZA 300-LET NAZAJ o KOLIKO = BILO RAZISKOVALCEV NA SVETU o ZNANOST SE JE NA ZAČETKU V PRVIH FAZAH RAZVIJALA EKSPONENTN, potem je počasi prešla V LINERANO FAZO RAZVOJA, in nato v FAZO NASIČENOSTI – SATURACIJE o SINTAGMA VELIKE ZNANOSTI – »BIG SCIENCE« o EKSPONENTNA RAST – v obdobjih se hitro ponovi, podvoji, podvojitev v zelo kratkih časih o Če bi se EKSPONENTNA RAST ohranila skozi ves čas, bi prišlo do nenaravnega pojava – Moralo bi biti več znanstvenikov, kot je ljudi, zato se preusmeri v bolj umirjeno rast - LINEARNO RAST – 20.st., v 60. in 90. letih se znanost razvija LINEARNO – FAZA OSCIALCIJ o Čim večja je stopnja znanstvenega razvoja, tem več sredstev moramo vložiti vanjo, da dosežemo isto stopnjo rasti o 1. ESKALACIJA o Merjenje novega pojava, ki zagotavlja nadaljevanje krivulje o Nova logistična krivulja o 2. KONEC, ODMRTJE o Srednji fazi – sledi smrt o Konec, kolaps o 3. DIVERGENTNA OSCILACIJA o Vedno večja fluktacija okrog logistične krivulje v fazi saturacije o 4. KONVENCIONALNA OSCILACIJA o Vedno manjša fluktacija okrog logistične krivulje v fazi saturacije 25. Etos znanosti po Robertu Mertonu in nekatere dileme, ki so povezane z opredelitivjo njegovih profesionalnih etičnih načel VREDNOTE V SISTEMU ZNANOSTI - NOTRANJI RAZLOGI: - Usmerjanje pozornosti od kvantitavnih preučevanj k kvalitativnim preučevanjem - KVALITATIVNE ANALIZE delovanja znanstvenega dela – PEER REVIEW - Kvalitativne ocene v znanosti predpostavljajo obstoj določenih norm (vrednotnih načel), po katerih naj bi se ravnali znanstveniki - ZUNANJI RAZLOGI - Razne oblike deviantnih načinov obnašanja v znanosti - ? o delovanju družbenih vrednot oz. norm v sistemu znanosti - MERTONOV KONCEPT PROFESIONALNEGA ETOSA ZNANOSTI o VPRAŠANJE DRUŽBENIH NORM o DRUŽBENO – REGULATIVNA FUNKCIJA NORM o VNAŠANJE NEGOTOVOSTI V DELOVANJE SISTEMA ZNANOSTI o PRIMERI GOLJUFIJ, PREVAR, SPORI O PRIORITETAH V ZNANOSTI, DISKONTINUITETE V ZNANOSTI o MERTON: ZBIR VREDNOT oz. NORM, KI V ZNANSTVENI SKUPNOSTI NISO KODIFICIRANE, vendar v posameznih situacijah aktivno opredeljujejo ravnanje članov znanstvene skupnosti o OBRAZCI, VZORCI DELOVANJA V SISTEMU ZNANOSTI, KI NE MORE BITI ISTI, kot vzorec birokratskega delovanja o VPRAŠANJA VREDNOTNEGA USTROJA DRŽB o ? SVOBODNEGA DELOVANJA ZNANSTVENE SKUPNOSTI V DEMOKRATIČNIH DRUŽBAH o VPLIV – VREDNOST PROTESTANTIZMA NA NASTANEK MODERNE ZNANOSTI – po demokratičnem redu o GROŽNJA TOTALITARNIH PLOTIČNIH SISTEMOV SVOBODI ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA o MERTON = PRISTAŠ KLASIČNE FUNKCIONALISTIČNE PARADIGME o MERTON: o Znanost kot družbeno institucijo opredeljuje ETOS – UČINKOVIT USKLAJEN KOMPLEKS VREDNOT IN NORM, katerim naj bi znanstveniki bili zavezani o NORME se izražajo na način: o o o o PRESKRIPCIJ PROSKRIPCIJ PREFERENC DOPUSTITEV o INTERNALIZIRAN, SOCIALIZIRAN SISTEM VREDNOT Sprejemane načel, ki se jih znanstveniki držijo, zaradi sankcij o MORALNI KONSENZ ZNANSTVENIKOV – šege, navade, množica spisov o znanstvenem duhu in moralna ogorčenja ob kršitvi etosa o Funkcija KUMULATIVNE RASTI ZNANSTVENEGA VEDENJA o PROCES SOCIALIZACIJE – PROFESIONALIZACIJE o NAGRAJEVANJE in KAZNOVANJE V ZNANOSTI o DELOVANJE RECENZIJSKIH SISTEMOV : o KOLEGIALNA KONTROLA – »PEER REVIEW« o KONTROLERJI VSTOPNIH INFORMACIJ – »GATEKEEPERS« , KI SKRBIJO, DA NE BI SKOZI NASTAVLJENE MREŽE PREBILA KAKŠNA NEHOTENA NAPAKA ali CELO ZAVESTNA PREVARA o DILEME: o SOOČANJE VREDNOT Z MOŽNIMI SPODBIJANIMI PROTIPRIMERI o DRUGE TENDENCE ZNANOSTI UNIVERZALNOST PARTIKULARNOST KOMUNALNOST LASTNINSKI ODNOSI NEPRISTRANOST OSEBNI INTERES ORGANIZIRANI SKEPTICIZEM SKROMNOST AKCEPTIRANA NUJNOST PREVZETNOST IZVIRNOST ORIGINALNOST EPIGONSTVO Posnemanje o o ETOS ZNANOSTI TVORIJO PO MERTONU NASLEDNJA TEMELJNA NAČELA: o 1. UNIVERZALNOST o Ne obstajajo PRIVILIGIRANI VIRI ZNANSTVENEGA VEDENJA o Ocenjevanje na podlagi INTERNIH PRAVIL in ne rasnih, religijskih, ideoloških, nacionalnih, spolnih, starostnih ali profesionalno-statusnih opredeljenosti posameznega raziskovalca o 2. KOMUNALNOST o ZNANOST = JAVNO VEDENJE o REZULTATI RAZISKOVANJA NE PRIPADAJO POSAMEZNIM ZNANSTVENIKOM, TEMVEČ ČLOVEŠTVU NASPLOH o OBJAVLJANJE DEL V JAVNOSTI o Predstav o znanosti kot dobrobiti človeštva o Vpliv na ohranjanje KVALITETE znanosti o 3. NEPRISTRANOST o ZNANOST SLUŽI SAMA SEBI o Znanstveniki naj bi raziskovali in posedovali REZULTATE z enim samim namenom: DA S TEM DOPRINESEJO K ZNANSTVENEMU NAPREDKU ZNANSTVENEGA VEDENJA in DELOVANJA o STROKOVNI ZNANSTVENI KRITERIJI o 4. SISTEMATIČNI – ORGANIZIRANI SKEPTICIZEM o ZNANSTVENO VEDENJE SE MORA KONTINUIRANO NADZOROVATI – zaradi možnih napačnih dejstev ali nekonsistentnih argumentov o NENEHNO PREVERJANJE o VZPOSTAVLJENOST INSTITUCIONALIZIRANIH MEHANIZMOV o KRITIČNO PREVERJANJE in TESTIRANJE o + 5. SKROMNOST o »FAIR PLAY« o INTELEKTUALNI DOLG PREDHODNIKOM o PODOBA ZNANSTVENIKA o ZASLUGE PREDHODNIKOM o SISTEM VREDNOT – V praksi se sistem vrednot sooča z izključujočimi tendencami o + 6. IZVIRNOST o Neomajna pripadnost KREATIVNOSTI in NOVITETAM o POGOJI: o a) DEMOKRATIČEN USTROJ DRUŽBE o b) ODPOVED KULTURNEGA RELATIVIZMA o c) KAPITALIZACIJA ZNANOSTI o OČITEK: ločevanje epistemoloških načel znanstvenega spoznanja in družbenih norm 26. Tipi znanstvenih prevar, njihove pojavne oblike v praksi in razlogi za to, zakaj se pojavljajo o POJAV »VELIKE« ZNANOST – »BIG« SCIENCE o »INTELEKTUALNA NEPOŠTENOST« o ZNANSTVENIK = ZAŠČITNIK OBJEKTIVNE RESENICE o SODOBNI ZNANSTVENI SISTEM – temelji predvsem na tem, da PRODUCIRAŠ ČIM VEČ, biti za vsako ceno BOLJŠI, bolj uspešen od drugega o KVANTITETA = POMEMBNEJŠA OD KVALITETE o DRUŽBENO KRIMINALNO DEJANJE o ZNANSTVENI NEKONFORMIZEM o STALNA NAPETOST o BOJ MED TRADICIJO IN INOVACIJO sta ključni predpostavki znanstvenega napredka po poti znanstvene revolucije o 1. PUBLISH OR PERISH – prekomerno usmerjanje v znanstveni produktivizem o DAJANJE REZULTATOV, OBJAVLJANJE o 2. GRANT OR GET GOING o Dobiti nagrado ali biti izključen, močna tekmovalnost, dobiti vse ali biti poražen o 3. SPORI O ZNANSTVENIH PRIORITETAH o Problemi odklonov, velik poudarek na izvirnost in relevantnost znanstvenega odkritja o POJAV VELIKE ZNANOSTI o ODKLON V ZNANOSTI o ZNANSTVENI ODKLON o ANOMALIJE o ODKLON OD ETABLIRANIH ZNANSTVENIH PARADIGME o TIPOLOGIJE PREVAR: o 1. SAMOPREVARA o VIZUALNO OPAZOVANJE, NENATANČNOST o NI ZAVESTNA o 2. PODTAKNJENA PREVARA o PRIKRITA OBLIKA PSIHOLOŠKEGA PRITISKA o STALNO IZRAŽENJE PRIČAKOVANJ, DA MORA ZNANSTVENA RAZISAKVA DATI NEKI KREDIBILEN REZULTAT o MEDICINA o 3. ZAVESTNE PREVARE o PREMIŠLJENO FABRICIRANJE, PONAREJANJE EKSPERIMENTALNIH PREIZKUSOV o a) FABRICIRANJE PODATKOV – ponarejanje, forging o b) MANIPULACIJA PODATKOV – Precejanje, trimming o c) UTAJA PODATKOV – odmik od etičnega principa NEPRISTRANOSTI in ORGANIZIRANEGA – SISTEMATIČNEGA SKEPTICIZMA o PIAGIATI o KRAJA TEKSTOV, IDEJ, DOKAZOV o KRAJA INTELEKTUALNE LASTNINE o ODMIK OD SOCIALNE NORME KOMUNALNOSTI in UNIVERZALNOSTI 27. Predstavi dva nasprotujoča si pogleda na pojav znanstvenih prevar in goljufij: tistega, ki trdi, da goljufije v znanosti niso pogoste in tistega, ki trdi, da so odkrite prevare samo vrh ledene gore - 1. TENDENCIOZNO POROČANJE O GOLJUFIJAH o ZA AFERAŠTVO SKRBIJO MEDIJI o MEDIJSKO POROČANJE o Zlonamerna tendencioznost in razpihovanje afer o DOMNEVA o GOVORICE o Pretirava se z navajanjem št. Goljufij o Goljufije v znanosti sploh naj ne bi bile tako pogoste o NAMERNO POROČANJE o MENS REA: o PREMIŠLJENOST (zavestnost) o POZNAVANJE o NEPREMIŠLJENOST o MALOMARNOST o Martin BRIDGSTOCK: 15. od štirinajstih eksperimentov o DILEMA GIBANJA V SIVIH CONAH – vedno je težko definirati, kaj je dobra in slaba znanost (good and bad science) o ZNANSTVENO DELO = V VEČINI KOLEKTIVNO o PODROČJE EKSPERIMENTIRANJA o EN MOMENT ODLOČI O TEM, KAJ JE GOLJUFIJA ali PREVARA o Znanost se uspešno spopada s pojavom znanstvenih goljufij in prevar o 2. ODKRITJE GOLJUFIJ = SAMO VRH LEDENE GORE o GOLJUFIJA = VSAKDANJI POJAV o NEODKRITE PREVARE o 100 : 1000 o PREVELIKA VERA V OBJEKTIVNOST IN POŠTENOST ZNANSTVENIKOV o KRIRTIKA MEHANIZMOV DELOVANJE KONTROLE V SISTEMU ZNANOSTI (Peer-review; gate-keepers) o 1. IDENTIFIKACIJA ZNANSTVENE ZLORABE = MOŽNA ZNOTRAJ, NE ZUNAJ ZNANOSTI o 2. LOGIČNI PARADOKS LAŽNIVCA o 3. ZNANSTVENIKI, KI SO SE ZNAŠLI V VLOGI GOLJUFOV, NISO SAMO NEKE VRSTE CINIČNI PREVARANTI o RAZLOGI GOLJUFIJE V ZNANOSTI, ZA POJAV DEVIANTNIH OBNAŠANJ V ZNANOSTI: o 1. TEORIJA SOCIALNE ANOMIJE V ZNANOSTI o SISTEMSKOST o VELIKA TEKMOVALNOST o USPETI NA VSAK NAČIN o UPORABA NEDOVOLJENIH SREDSTEV o 2. TERIJA PSIHOPATOLOŠKEGA OBNAŠANJA POSAMEZNIH ZNANSTVENIKOV o DEVIANTNOST = POSLEDICA INDIVIDUALNE PSIHOPATOLOGIJE o PATOLOŠKO SAMOSLEPILO o 3. TEORIJA DRUŽBENE ODTUJENOSTI, ALINEACIJE PRODUCENTOV ZNANJA o DEVIANTNOST = REZULTAT INDUSTRIALIZACIJE ZNANOSTI V VELIKIH KORPORACIJAH in VELIKIH RAZISKOVALNIH LABORATORIJIH o VISOKA STOPNJA ODTUJENOSTI o ZNANSTVENIK = KOT KARIZMATIČNA OSEBNOST ODTUJEN V SVOJIH RAZISKOVANJIH – »BIG SCIENCE« o STRUKTURNI SOCIOLOŠKI VIDIK – SISTEM – KOLEKTIVNOST 28. Predstavi Baltimore-Imanishijevo prevaro kot primer ene najbolj spornih in razvpitih prevar v znanosti - ODBORI in KOMISIJE SO VES ČAD SPREMINJALI DEFINICIJO TEGA KAJ = IN KAJ NI ZAVESTNA GOLJUFIJA V ZNANOSTI o B. – I. afera je pokazala, koliko težav v zvezi z OPREDELITVIJO ZNANSTVENIH GOLJUFIJ IN NJIHOVIM RAZČIŠČEVANJEM se pojavi, koliko se začno vmešavati zunanje institucije! o SENZACIONALISTIČNI MEDIJI o APRIL 1986 o DOKAZOVANJE KAKO VSADITEV TUJEGA GENA V ORGANIZEM MIŠI (transgenska transplantacija) POVEČA NJIHOV IMUNSKI SISTEM o V MIŠI PRENESEN GEN DELUJE KOT ANTITELO, ki se obnaša drugače kot antitelo, ki se producira izvrno v telesu o TEORIJA MIMIKRIJE o IDEJA MOLEKULARNE MIMIKRIJE o NESKLADNOST MED PODATKI IN OBJAVO o DUH ČASA = POTREBOVAL ŽRTEV o GOVOR O ZAVESTNI GOLJUFIJI o KASNEJE – ČLANEK O PREVELIKEM »POUDARJANJEM« SPECIFILNOSTI CENTRALNEGA REGENTA, IN DA STA NASEDLA SAMOPREVARI o MAREC 1991: DRUGO POROČILO NIH-ja : PRI B.-I. = JE ŠLO ZA ZAVESTNO PRIREJANJE PODATKOV o STOPNJA SUMNIČAVOSTI = V BIOMEDICINI ZNANOSTI V ZDA MOČNO NARASLA o 29. Predstavi osnovne paradokse glede pojava goljufij v znanosti in osnovne teorije, ki razlagajo, zakaj naj bi do goljufij v moderni znanosti prišlo o RAZLOGI GOLJUFIJE V ZNANOSTI, ZA POJAV DEVIANTNIH OBNAŠANJ V ZNANOSTI – TEORIJE : o 1. TEORIJA SOCIALNE ANOMIJE V ZNANOSTI o SISTEMSKOST o VELIKA TEKMOVALNOST o USPETI NA VSAK NAČIN o UPORABA NEDOVOLJENIH SREDSTEV o Ponarejanje evidenc, kraja tujih idej in del o GOLJUFIJA = NADALJEVANJE ZNANSTVENEGA DELOVANJA NA BOLJ RADIKALNI in DRASTIČEN NAČIN o 2. TERIJA PSIHOPATOLOŠKEGA OBNAŠANJA POSAMEZNIH ZNANSTVENIKOV o DEVIANTNOST = POSLEDICA INDIVIDUALNE PSIHOPATOLOGIJE o ZNANSTVENIKOVE KARAKTERNE LASTNOSTI o PATOLOŠKO SAMOSLEPILO – znanstveniki verjamejo, da so njihove ideje korektne in dokazi bi jih naj podprli, če bi le-ti bili pravilno izpeljani o S TEM SE NE PROBLEMATIZIRAJO SOCIALNI MEHANIZMI DELOVANJA ZNANSTVENE SKUPNOSTI o MOČNA MOTIVACIJA o MOČNA EMOCIONALNO PODPRTA AMBICIJA o 3. TEORIJA DRUŽBENE ODTUJENOSTI, ALINEACIJE PRODUCENTOV ZNANJA o DEVIANTNOST = REZULTAT INDUSTRIALIZACIJE ZNANOSTI V VELIKIH KORPORACIJAH in VELIKIH RAZISKOVALNIH LABORATORIJIH o VISOKA STOPNJA ODTUJENOSTI o ZNANSTVENIK = KOT KARIZMATIČNA OSEBNOST ODTUJEN V SVOJIH RAZISKOVANJIH – »BIG SCIENCE« o STRUKTURNI SOCIOLOŠKI VIDIK – SISTEM – KOLEKTIVNOST o POHOD VELIKE ZNANOSTI, NJENA BIROKRATIZACIJA, NASTANEK VELIKIH LABORATORIJEV in MEGA FINANČNIH RAZISKOVALNIH PROJEKTOV o EROZIJA SKUPINSKEGA DUHA o ODTUJEVANJE ZNOTRAJ SISTEMA ZNANOSTI in NEGATIVNE POSLEDICE TEGA o PARADOKSI DEVIANTNEGA OBNAŠANJA V ZNANOSTI - 1. IDENTIFIKACIJA ZLORABE JE MOŽNA ZNOTRAJ, NE ZUNAJ ZNANOSTI o OMREŽJA ZNOTRAJ SISTEMA ZNANOSTI o NUJNOST SOCIALNE BLIŽINE o Možnost, da bi zlorabo identificirali »zunanji opazovalci«, je vedno bolj odvisna od INFORMACIJ ZNOTRAJ TEGA OZKEGA PODROČJA ZNANOSTI o Večina zlorab se ne ugotovi v okviru RECENZIJSKEGA SISTEMA ali pa na temelju PONAVLJANJA ISTEGA RAZISKOVALNEGA POSTOPKA, temveč s pomočjo STROKOVNJAKOV, ki delujejo zelo blizu predmetnemu področju raziskovanja o SOCIALNA BLIŽINA = POGOJ ZA OPAZOVANJE GOLJUFIJ, hkrati pa tudi primanjkljaj za JAVNO POROČANJE O TEH ISTIH GOLJUFIJAH o 2. LOGIČNI PARADOKS LAŽNIVCA o EPIMEDOV PARADOKS: o »Vsi Krečani so lažnivci.« o SITUACIJA NEODLOČITVE o 2 NASPROTUJOČI SI RESNICI, OD KATERIH SE NE MORE NOBENA ENOZNAČNA IZKLJUČITI o TAKOJ, KO SE ODLOČIMO ZA ENO TRDITEV, SE ŽE ZNAJDEMO PRI DRUGI, KI JE TEJ PRVI NASPROTNA o KAR = NAPAČNO = RESNIČNO o PROBLEM SAMOREFERENČNOSTI IN DIFERENCE o Trditev hoče hkrati izhajati iz dveh predpostavk: univerzalnosti (samoreferenčnosti) in diference o ODNOS GOLJUFIVOSTI in NEGOLJUFIVOSTI o V ZNANOSTI = VSE GOLJUFIJA o UGOTAVLJANJE GOLJUFIJ V ZNANOSTI SE TOREJ NE SME SPREMENITI V PROTIZNANSTVENO RETORIKO, kajti prav odkrivanje goljufij je znak, da znanost kot takšna deluje o NAČELO INTEGRITETE ZNANSTVENEGA SISTEMA o Str. 97 o 3. Peter MEDAWAR – ZNANSTVENIKI, KI SO SE ZNAŠLI V VLOGI GOLJUFOV, NISO SAMO NEKE VRSTE CINIČNI PREVARANTI o Najpomembnejši dejavnik goljufij = STRASTNO PREPRIČANJE POSAMEZNEGA ZNANSTVENIKA V SVOJ PRAV, čeprav so nad to »resnico« znanstveni kolegi največkrat šokirani o 30. Moč znanosti v družbi in družbena moč v znanosti - SIMBOLNE ZNANSTVENE KOMUNIKACIJE + SOCIALNE STRATIFIKACIJE V SISTEMU ZNANOSTI o MOČ SE POVEZUJE S TIPI KOMUNIKACIJ ODNOSOVM, KI SO LAHKO FORMALNI ali NEFORMALNI o VSAKA ANALIZA DRUŽBENE MOČI ZNANOSTI MORA IZHAJATI IZ ANALIZE FORMALNEGA IN NEFORMALNEGA TIPA ZNANSTVENIH KOMUNIKACIJ o DANES: imamo ETNOGRAFSKO, KVALITATIVNO preučevanje znanosti – usmerjeno v NEFORMALNE TIPE o Kaj se dogaja za zidovi znanstvenih institucij, MIKRO RAVEN, VSAKDANJE ŽIVLJENJE o NEFORMALNI PRISTOP: - ETNOGRAFSKI – ANTROPOLOŠKI o SOCIOLOŠKE ANALIZE – PUBLICISTIČNI TIPI o Znanstveni kongresi, med-institucionalno raziskovanje – FORMALNI TIPI o DRUŽBENA MOČ V SISTEMU ZNANOSTI IN NE MOČ ZNANOSTI V DRUŽBI o DRUŽBENA MOČ V ZNANOSTI o KOMUNIKACIJA MED ZNANOSTJO – DRUŽBO o KOMUNIKACIJA MED ZNANOSTJO – NARAVO o SIMBOLNE + SOCIALNE STRATIFIKACIJE V ZNANOSTI o PRIDOBIVANJE UGLEDA V ZNANSTVENI SKUPNOSTI o 1. ? SOCIALNE STRATIFIKACIJE o 2. RAZPRAVE O ZNANSTVENIH ODKRITJIH o POVEČEVANJE SIMBOLNEGA KAPITALA o »ZNANSTVENI KAPITALIZEM« o »REPRODUKCIJA ZARADI PRODUKCIJE« o OBJAVA ZNANSTVENIH REZULTATOV V JAVNOSTI o PRIDOBIVANJE ZUNANJEGA UGLEDA o SIMBOLNI UGLED ZNANSTVENIKOV o FENOMEN MOČI = prepleten s – SPECIFIČNIM SISTEMOM VREDNOT o ZASLUŽITI SI o PODELITEV »OD ZGORAJ« o ZNANOST TEMELJI NA ELITIZMU o UNIVERZA – velika koncentracija družbene moči o AKADEMSKA SKUPNOST ZNANSTVENIKOV o KARIZMA, INTELEKTUALNI STATUS o PATERNALIZEM o PATRONIZIRANJE o KARIZMA o INTELEKTUALNI STATUS o OLIGARHIJA – zasedba položajev v raznih odborih o ASIMETRIČNA DISTRIBUCIJA MOČI – PRIMARIUS ORDINARIUS o 1. DRUŽBENA MOČ ZNANOSTI KOT OSREDNJE DRUŽBENE INSTITUCIJE V MODERNIH DRUŽBAH o 2. DISTRIBUCIJA MOČI ZNOTRAJ DRUŽBENEGA PODSISTEMA ZNANOSTI: o a) SISTEMA PRIDOBIVANJA IN PORAZDELITEV ZNANSTVENIH NAGRAD IN UGLEDA o b) DRUŽBENA STRATIFIKACIJA V DRUŽBENEM SISTEMU ZNANOSTI o c) MATEJEV EFEKT o DRUŽBENA MOČ ZNANOSTI o Znanost kot CENTRALNA OS DELOVANJA MODERNIH DRUŽB o PORAZDELITEV UGLEDA in MOČI o ALI OBSTAJA NEK SISTEM DRUŽBENE STRATIFIKACIJE o ODNOS MED ZNANOSTJO IN SISTEMOM o MOČ se v znanosti oblikuje zelo ohlapno in ni tako FORMALIZIRANA kot v nekaterih družbenih podsistemih o Preko NEFORMALNIH OBLIK – PATERNALIZMA o DISTRIBUCIJA MOČI V DRUŽBENEM SISTEMU ZNANOSTI o 1. PIERE BORDIEU: o Moč v znanosti temelji na prepričanju: o IMETI MOČ POMENI SI JO ZASLUŽENO PRIDOBITI o HOMO ACADEMIUS o Kako so posamezniki pozicionirani o Retorični diskurz – močno poudarjanje razlik o Problem MOČI v znanosti o MOČ temelji na predpostavki, da si jo nekdo pridobi in jo uveljavlja o SISTEM ELITIZMA o Sistem znanosti zaradi tekmovalnosti o 2. JOHN ZIMAN: o Socialni odnosi v sistemu znanosti so v osnovi utemeljeni V NEDEMOKRATIČNIH ODNOSIH (npr. nagrade se vedno podeljujejo OD ZGORAJ in ne od spodaj) o Tisti, ki so ZGORAJ imajo KOMPETENCO ODLOČANJA o NAČELO MERITOKRACIJE o o 3. ULRICH KARL MAYER o Instrumenti doseganja moči v akademski znanstveni skupnosti : INTELEKTUALNI STATUS = odvisen od karizme znanstvenikov - DINAMIKA GENERACIJ V RAZISKOVANJU o NAČELA IN SPLOŠNI PROBLEMI o RAZLIČNI INŠTRUMENTI DOSEGANJA MOČI o PATERNALIZEM o Patronizirani odnosi med mentorjem in mladim znanstvenikom o OLIGARHIJA o Vsi v znanosti so zainteresirani, da zavzamejo v znanosti pomembne položaje o KADROVSKI MONOPOL o Prepuščanje v znanosti o Napredovanje 31. Modeli pojasnjevanja družbene moči v znanosti o MODELI POJASNEVANJA DRUŽBENE MOČI V ZNANOSTI : o 1. HARMONIČNI (ARHAIČNI MODEL) POJASNEVANJA PRIDOBIVANJA ZNANSTVENEGA UGLEDA in DRUŽBENE MOČI o Obstoj znanstvene kompetitivnosti o Rast znanstvenega vedenja o Pridobivanje znanstvenega ugleda, oz. nagrad o Pravična izmenjava znanstvenih nagrad in znanstvenega ugleda o Pred-kapitalistični ekonomski model o Zastarel zaradi arhaičnosti o Obstoj znanstvenega vedenja v znanosti brez negativnih posledic o Izmenjava znanstvenih dobrin o Socialni sistem v znanosti = pridobivanje časti, ugleda, moči o o 2. ANTAGONISTIČEN ( TRŽNO-KAPITALISTIČEN) MODEL POJASNEVANJA PRIDOBIVANJA ZNANSTVENEGA UGLEDA o Model znanstvenega kapitalizma: cilj posameznih znanstvenikov je, da na antagonističnem trgu znanosti v konkurenčnem boju povečujejo svoj SIMBOLNI KAPITAL o CILJ = prikazan kot BORBA za pridobivanje SIMBOLNEGA KAPITALA, ki se pretvori v MATERIALNE RESURSE o Ustrezne strategije doseganja čim večje moči o Prizorišče stalne borbe TRŽNEGA KAPITALIZMA o V konkurenčnem boju pridobivanje SIMBOLNEGA KAPITALA o Specifični monopol moči – ZNANSTVENA AVTORITETA – KOGNITIVNA SPOSOBNOST + SOCIALNA MOČ o Rast znanstvenega vedenja z AKUMULACIJO o INTELEKTUALNA KOMPETENCA Ć+ o SOCIALNI PRESTIŽ o KOGNITIVNA + SOCIALNA MREŽA , ki dajeta pravico posameznikom, ki delujejo na področju znanosti, da se prerinejo na vrh ali pa ostanejo v ozadju o PRIDOBIVANJE ZNANSTVENEGA PRESTIŽA o PROBLEM OBLIKOVANJA MOČI o 3. DRUŽBENO – SISTEMSKI MODEL POJASNEVANJA PRIDOBIVANJA ZNANSTVENEGA UGLEDA IN DRUŽBENE MOČI o SISTEMI so vendarle vpeti v prostor – uravnavajo ga zunanji procesi o a) ZNANOST KOT AVTONOMNI POL: Gre za brezkompromisno borbo za doseganje SIMBOLNEGA KAPITALA o b) ZNANOST KOT HETERONOMNI POL: Uravnavajo ga zunanji (ekonomski, politični interesi) o * Steven WOOLGAR + Bruno LATOUR o Znanstvenikov več ne zanima RESNICA, ampak gre za EKSPANZIJO REPRODUKCIJSKIH INFORMACIJ za pridobivanje čim boljših pozicij o Zanemarita kognitivne in socialne kompetence o V sistemu znanosti = vrsta mehanizmov, da se znanstvenik izogne konkurenčni borbi z izborom glavne teme, ki pa je dosti blizu mainstreama, da si pridobijo priznanje, obenem pa so dosti daleč, da raziskujejo sami. o Strategije izogibanja ODPRTE BORBE med znanstveniki pod posebnimi pogoji o 32. Matejev efekt v znanosti – ROBERT MERTON - POJAV KOMULATIVNIH PREDNOSTI o Nekdo lahko v znanosti pridobi vedno VEČ NAGRAD, ker na to neodvisno od dejanskih dosežkov vplivajo PREDHODNE NAGRADE o Znanstveniki z velik ugledom dobijo NESORAZMERNO VEČJI UGLED za znanstveni dosežek o Razmeroma manj znani znanstveniki pa imajo NESORMAZNMERNO MANJŠI UGLED ZA ZNANSTVENI DOSEŽEK ISTE VELJAVE o NEENAKOMERNA ALOKACIJA o ASIMETRIČNA PORAZDELITEV NAGRAD in UGLEDA V ZNANOSTI o »Vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima« o SISTEM ZNANOSTI = izredno PRISTRANSKI o PRAVILA UNIVERZALNOSTI in NEPRISTRANSKOSTI ne obstojijo v znanosti o STAREJŠI POBEREJO VEČINA SEDEŽEV o TISTI, KI ŽE IMA, BO IMEL ŠE VEČ, TISTI, IMAJO ŽE VNAPREJ PREDNOST o Vsi se obračajo na ljudi, ki že imajo REPUTACIJO, nek pomemben UGLED o SISTEMSKO DELOVANJE o OHRANJANJE OBSTOJA SISTEMA o 33. Predstavi osnovne značilnosti in dileme kvantitativnih merjenj razvoja in uspešnosti znanosti KVANTITATIVNI – BIBLIOMETRIČNI KAZALCI (št. Publikacij, stopnja citiranosti, dejavnik vpliva) Niso povsem neproblematični in enkrat za vselej določene merske enote. Že po svoji temeljni definiciji - NE MOREJO ZAOBSEČI VSEH RAZSEŽNOSTI RAZISKOVANJA IN RAZVOJA - NJIHOVA VELJAVNOST IN ZANESLJIVOST STA ODVISNI OD TEGA KJE, KDAJ IN KAKO JIH UPORABLJAMO - POMEMBNA JE USTREZNA UMESTITEV KVANTITATIVNIH KAZALCEV V SPLOŠNI TEORETSKI OKVIR DRUŽBENIH ŠTUDIJ ZNANOSTI - - - SKRBNA TEORETSKA INTERPRETACIJA KVANTITATIVNIH MEREJENJ = UČINKOVITOST RAZVOJA oz. KAKOVOSTI V ZANANOSTI - Kvantitativni kazalci merjenja raziskovalne in razvojne dejavnosti se danes najpogosteje uporabljajo za namene ZNANSTVENE POLITIKE med predstavniki VLADNIH MINISTRSTEV, AGENCIJ in INDUSTRIJSKEGA SEKTORJA KVANTITATIVNI KAZALCI veljavneje merijo USPOSOBLJENOST RAZISKOVALNE SKUPINE ZA IZVAJANJE PROJEKTA oz. VERJETNOST, da bo RAZISKOVALNA SKUPINA REALIZIRALA PREDLAGANI PROJEKT, kot pa KAKOVOST RAZISKOVALCA ali RAZISKOVALNE SKUPINE 34. Kratki zgodovinski oris nastopa in razvoja kvantitativnih in kvalitativnih vrednotenj znanstvenih rezultatov v znanosti KVANTITATIVNE EKSPERTNE OCENE V ZNANOSTI - ZAČETEK PREJŠNEGA STOLETJA - COLE in EALES –prva , ki sta uporabljala publikacije z namenom upodobiti kvantitativno sliko rasti nekega znanstvenega področja - HULME – utre pot moderni metodologiji v preučevanju zg znanosti - DRUŽBENI NAPREDEK = meril na način preučevanja koleracije med patenti in znanstveno literaturo - LOTKA – zakon asimetrične distribucije znanstvene produktivnosti - Kvantitativni kazalci so se začeli najprej uporabljati v akademski sferi, glavna gonilna sila njihovega nadaljnjega razvoja pa je nastala ravno s potrebo znanstvenih politik za »objektivnimi« podatki oz. »specifičnimi manipulacijami podatkov« - V 70. in 80., ko so se države končno odločile, da bodo aktivno posegale v upravljanje in usmerjanje znanosti, postane uporaba kvantitativnih kazalcev za namene znanstvene politike bolj običajna. - Niso bili povsem prepričani, da so kvantitativni kazalci najbolj eksaktni tipi informacij, ki jih lahko ponudimo politikom v procesih odločanja, čeprav so ti iz postopkov vrednotenja znanosti vedno bolj izpodrivali kvalitativne ekspertne ocene. KVALITATIVNE EKSPERTNE OCENE V ZNANOSTI - ROYAL SOCIETY V ANGLIJI V 17. st. - MEHANIZMI NAGRAJEVANJA IN NAPREDOVANJA TER PRIDOBIVANJA ZNANSTVENEGA UGLEDA KOT TEMELJNI MOTIVACIJSKI DEJAVNIK V SOCIALNEM SISTEMU ZNANOSTI - OHRANJANJE AVTONOMIJE IN PROFESIONALNEGA ETOSA ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJE - VREDNOTE UNIVERZALNOSTI, KOMUNALNOSTI, NEPRISTRANOSTI, ORGANIZIRANEGA SKPTICIZMA, IZVIRNOSTI, SKROMNOSTI 35. Predstavi zgodovinsko funkcijo citatov v znanosti in razloži, kakšno spremembo je vnesel v spremljanje znanstvenih citatov ustanovitev SCI -ja CITIRANJE = PRETOK INFORMACIJ - SREDNJEVEŠKI PISCI Sklicevanje na Biblijo, Koran, Aristotela Takrat uporaba reference še ni imela značaja modernih citatov - ZNANOST 18. st. Neformalna, personalna komunikacija Še ni profesionalnih oblik citiranja Avtorji se sklicujejo na pisma - ZNANOST 19. st. Proces INSTITUCIONALIZACIJE ZNANOSTI Institucionalizacija znanstvenih komunikacij Znanstveni tekst zahteva navajanje virov, vstavljenih v nek kontekst - 1800 vzorec sistematičnih in DEPERSONALIZIRANIH komunikacij Znanstvena komunikacija poteka vedno bolj preko PUBLICISTIČNIH KANALOV (tekstov) - ZNANOST 19.st. Strogo sklicevanje na avtorje, ne pa tudi točna navedba vira - ZNANSTVENI CITATI 20.st. CITAT = KOD in medij komunikacije - po letu 1910 = moderni citat specifična strukturalna komponenta moderne znanstvene komunikacije v in med teksti Citati se obravnavajo v smislu konceptov – simbolov, ne pa sklicevanj na posameznikovo »veličino« SCI ANALITIČNO CITIRANJE se je v znanosti začelo šele z ustanovitvijo INDEKSA ZNANSTVENIH CITATOV 3 dejavniki za nastanek: - POTREBA PO ČASOVNO in STROŠKOVNO učinkovitem arhiviranju in indeksiranju znanstvene literature - NEZADOVOLJSTVO v znanstveni srenji nad klasičnimi metodami arhiviranja in indeksiranja znanstvenih informacij - Povečana vloga AVTOMATIZACIJE in KOMPJUTERIZACIJE v bibliotekarstvu - - EUGEN GARFIELD = ustanovitelj SCI-ja v okviru Inštituta za znanstvene informacije (ISC-ja) 1958 Pri znanstvenem citiranju ne gre samo za funkcijo, ki izhaja iz analogije po pravu: znanstvenik ne citira predhodne študije ne samo zato, da bi pokazal, na kaj se opira (zaradi tega, da bi bil prepričljiv) temveč tudi zato, da bi pokazal razliko: - Ne gre samo za prepričljivost temveč tudi originalnost S pomočjo indeksa znanstvenih citatov lahko pridemo do analitičnega izseka informacijskih tokov, ki se dogajajo znotraj sistema znanosti 36. Vloga znanstvenih citatov kot mera kvalitete znanosti - Naštej in predstavi vse dileme in odprta vprašanja Razumevanje znanstvenega citiranja kot delovanja notranjih socialnih mehanizmov v sistemu znanosti! CITIRANJE = KOGNITIVNI PRETOK ZNANSTVENIH INFORMACIJ IN SPOZNANJ + SOCIALNA INTERAKCIJA MED ZNANSTVENIKI - SOCIOLOŠKI PRISTOPI: - 1. NORMATIVNA TEORIJA CITIRANJA Intelektualni dolg tistim, od katerih črpaš vedenje Norma ideal v znanosti Skromnost, intelektualni dolg - 2. RETORIČNA TEORIJA Vojna besed, individualna strategija Prepričevanje drug drugega o veljavnosti svojih trditev Doseganje prevladujočega položaja v skupnosti - 3. SIMBOLNA STRTEGIJA CITIRANJA Konstruktivistične in kontekstualne lastnost Reference kot sredstvo prepričevanja Eksplicitno citiranje vira za podkrepitev lastne trditve še bolj poveča stanje negotovosti Uporabljanje citatov kot KVALITETNE MERE DILEME: a) – NEGATIVNO CITIRANJE ali gre pri citiranju za izražanje soglasja s prispevkom analiza citata znotraj konteksta in vsebine b) – POLITIČNO DIRIGIRANO CITIRANJE citiranje po partijski liniji – Sovjetska zveza primer Brežnjevih političnih spisov c) – NEVARNOST SAMOCITIRANJA manipulacija z indeksom znanstvenih citatov SKLENJEN KROG CITIRANJA znotraj posameznih raziskovalnih skupin, ki se strukturno ne razlikuje od samocitiranja Dogovorjena oblika medsebojnega citiranja Dogovorjeni postopki vzajemnih citiranj Publikacije istega znanstvenega rezultata z majhnimi spremembami d) – NEZMOŽNOST IDENTIFIKACIJE PREZGODAJ ZRELIH DEL dela, ki so izrednega pomena, vendar odstopajo od obstoječih vedenjskih »norm« znanstvene skupnosti, da ostanejo neopazna e) IZBRISANJE POSAMEZNEGA ZNANSTVENEGA DELA V POSTOPKIH CITIRANJA takšna splošna sprejetost, da ga njegovi »uporabniki« sploh več eksplicitno ne navajajo f) JEZIKOVNA PRISTRANOST g) RAZLIKE V PRAKSI CITIRANJA MED POSAMEZNIMI ZNANSTVENIMI SPECIALNOSTMI 37. Predstavi osnovne značilnosti ekspertnih oziroma kvalitativnih ocenjevanj v znanosti - KOLEGIALNA KONTROLA – PEER REVIEW MED ZNANSTVENIKI SAMIMI o Kolegi po isti stroki oz. kompetencah naj bi čim bolj NEPRISTRANSKO OCENJEVALI primernost predloga RR PROJEKTOV, tekstov za objavo v znanstvenih revijah in založbah, itd. o LJUDJE SAMI PRESOJAJO o OBEJKTIVNOST + NEVTRALNOST o OCENJEVANJE DRUGEGA : BITI OCENJEN SAM o Oceniti nekoga slabo ali dobro o 1. NEVTRALNE SODBE o EVALVACIJA V ZNANOSTI = POLITIČNA SODBA o »KOLEGIALNA KONTROLA« = NORMA + PRAKTIČNI POSTOPEK o »KARTOGRAFIRANJE« - uporaba večjega števila medsebojno povezanih družboslovnih tehnik in tehnik za KONSTRUKCIJO KAZALCEV o STROGO KVANTITATIVNO OCENJEVANJE ne morejo zaobjeti delujočih učinkov pristranosti v postopkih ekspertnega ocenjevanja znanosti o MEHANIZMI IZBIRE PREDLOGOV RAZISKOVALNO – RAZVOJNIH PROJEKTOV o PREPOZNAVANJE DELA DRUGIH o BRANJE, ANALIZA 38. Kaj predstavlja dilema ujetnika v okviru kvalitativnih ocenjevanj v znanosti Znanstveniki obenem opravljajo vlogo kontrolnih mehanizmov v znanosti, ko pregledujejo in nadzirajo delo ali raziskave ostalih kolegov. Znanstveniki so tako producentje in uporabniki znanstvenega vedenja. Vsakič se znajdejo ali v eni ali pa v drugi vlogi. Zato ta pojav, ki bi naj označeval dogajanje znotraj tega zaprtega kroga imenujemo ZAPORNIKOVA DILEMA Pri čemer velja soodvisnost v postopkih in obnašanjih recenzentov. Medtem ko I-recenzira delo znanstvenika X, Znanstvenik X recenzira delo znanstvenika Y, Znanstvenik Y recenzira delo znanstvenika Z, Znanstvenik Z pa recenzira delo znansvenika I! Po analogiji zapornikove dileme je recenzent tvojega prispevka, ker je praviloma tudi tvoj konkurent na tvojem raziskovalnem področju, kaj hitro pripravljen razvrednotiti dosežke stanovskih kolegov. Če bi namreč eden izmed znanstvenikov v verigi (umišljenih) recenzijskih postopkov skušal zase pridobiti večji ugled, bi lahko svojemu poklicnemu kolegu, čigar delo ocenjuje, dal slabšo oceno, kot si jo dejansko zasluži. Na ta način bi si pridobil določeno prednost, vendar samo začasno. Prej ali slej bi se takšna strategija izkazala kot škodljiva tudi zanj, saj gre prav na področju znanosti v vseh oblikah medsebojnih interakcij volj kot kjerkoli drugje za specifično izmenjavo znanstvenih dobrin. V tej izmenjavi se znanstvenik pojavlja v trojni vlogi, kot: RECENZENT PRODUCENT KONZUMENT 39. Družbena tveganja moderne znanosti Racionalna podstat modernih družb izgublja lastnosti gotovosti in rutiniranosti. V kompleksnih družbenih strukturah se tehnokratski koncepti enosmernega družbenoekonomskega razvoja ter njegove popolne predvidljivosti in manipulabilnosti, ki izhajajo iz poenostavljenih premis družbene tehnizacije in scientizacije izgubljajo. SODOBNA DRUŽBA = DRUŽBA TVEGANJ + NEGOTOVOSTI TVEGANJA NEGOTOVOST NEVARNOST so značilnosti moderne družbe in stališče večine teoretikov. Ulrich Beck, Anthony Giddens, Scott Lash DRUŽBA = ZNANSTVENI LABORATORIJ NEPREDVIDLJIVE POSLEDICE TEŽEK NADZOR Ne živimo več v svetu vrhovne avtoritete znanosti. Obstaja razlika med pojmom TVEGANJA IN NEVARNOSTI! Tako pri tveganju in nevarnosti gre za možnost pojava škodljivih posledic, in to z večjo ali manjšo verjetnostjo. NEVARNOST – možni dogodek, ki se zgodi (ali ne) neodvisno od nas. TVEGANJE – vsebuje dejanje odločitve. V okviru katerega zavestno vzamemo v zakup možne škodljive posledice, vse z nameno da pridemo do hotenih ciljev. 40. Intermediarne strukture znanosti Funkcionalna DIFERENCIACIJA modernih družb postavljajo pred sistem znanosti zahtevo po oblikovanju ustreznih INTERMEDIARNIH ZNANSTVENIH STRUKTUR! - Danes noben posamični družbeni subjekt nima vsega znanja ali informacij, ki so potrebne za reševanje kompleksnih problemov družbenega upravljanja znanosti in tehnologije. - v MODERNIH, FUNKCIONALNO DIFERENCIRANIH in POLITKONTEKSTUALNO ter HIERARHIČNO organiziranih družbah narašča potreba po - VZAJEMNEM POVEZOVANJU in UČINKOVANJU VSEH NJENIH DELOV - intermedirane znanstvene strukture = REFLEKSIVNI MEHANIZMI POVEZOVANJA - = IZRAZ SVOJSTVENE DIALEKTIKE FUNKCIOANLNE DIFERENCIACIJE in INTEGRACIJE MODERNIH DRUŽB V modernih družbah ne obstaja več neki VRHOVNI CENTER, ki bi urejal celoto družbenih razmerij MULTICENTRIČNOST – je osnovno načelo delovanja idej v modernih družbah 41. Predstavi osnovne dileme, ki spremljajo družbeno regulacijo in razvoj znanosti v Evropski uniji (predavanja ali F. Mali: Odprta vprašanja in dileme inovacijske politike EU, Teorija in praksa, Letn. 41, št.3-4, (2004), str. 486-506) - NOVA INOVACIJSKA PARADIGMA o VPRAŠANJE SPODBUJANJA PODJETNIŠKIH NALOŽB o PREMIK OD TRADICIONALNIH – K NOVIM INSTRUMENTOM INOVACIJSKE POLITIKE o Sodobni družbeni in ekonomski razvoj ne temelji več toliko na KAPITALU + DELU , temveč v ZNANJU in INOVACIJAH o INFORMACIJSKA + KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA o BIOTEHNOLOGIJA, NANOTEHNOLOGIJA, TEHNOLOGIJA NOVIH MATERIALOV o SPREMEMBA OD TRADICIONALNEGA »VLADANJA« »GOVERNANCE« K NOVEMU »UPRAVLJANJU« »GOVERNMENT« o VISOKA STOPNJA NEPREDVIDLJIVOSTI V ODNOSIH MED VSEMI VKLJUČENIMI AKTERJI o STOPNJA KOMPLAKSNOSTI in NEPREDVIDLJIVOSTI SE LE ŠE STOPNJUJETA o »DECENTRALNO KONTEKSTUALNO DRUŽBENO USMERJANJE« o »tu ni več v ospredju prizadevanje za integracijo na način vsiljevanja poenotenih kalupov od zunaj, temveč pristop, ki izhaja predvsem iz metod prepričevanja, dialoške izmenjave stališč, strategije inkluzije« o PRVI NOSILCI SPREMEMB – Finska, Švedska, Nizozemska, Danska o VELIKA RAZDROBLJENOST in NEPOVEZANOST znotraj posameznih članic EU o DUH CENTRALIZMA – poenoteno obravnavanje posameznih raziskovalno-razvojnih vprašanj o UNIFIKACIJA o SPREMEMBA NAČELA SUBSIDIARNOSTI – prevzemanje tistih aktivnosti, ki se lahko bolj učinkovito izvajajo na nivoju Unije kot njenih posameznih članic o POUDARJEN PRISTOP »OD ZGORAJ NAVZDOL« o »ODPRTE METODE KOORDINACIJE« o ZBIROKRATIZIRAN PROCES o NEKOMPETENTNOST BRUSELJSKIH KADROV o NEGOSPODARSKO VODENJE, NEPOTIZEM, FAVORITIZEM, GOLJUFIJE o »PRAVIČNA DELITEV« o 2 TIPA KONFLIKTOV GLEDE DISTRIBUCIJE FINANČNIH SREDSTEV: o 1. KONFLIKT MED POMEMBNIMI AKTERJI ZNOTRAJ SISTEMA o 2. VSESKOZI NAVZOČ KONFLIKT MED NACIONALNIMI DRŽAVAMI KOT IGRALCI V DISTRIBUTIVNIH PREIGRAVANJIH o DOSEGANJE ČIM VEČJE STOPNJE KOMERCIALIZACIJE in KOMODIFIKACIJE REZULTATOV ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA o ENOTNA TRŽNA REGULACIJA V EVROPSKIH OKVIRJIH o »EVROPSKI PARADOKS« o Stari kontinent je bil sicer vedno uspešen v »pretakanju denarja v raziskave«, ne pa tudi obratno »raziskave v denar«. Evropa zaostaja za ZDA na področju znanosti in inovacije o FINANCIRANJE ZNANOSTI = ODGOVORNOST POSAMEZNIH DRŽAV o
© Copyright 2024