Drift - Kmetijski inštitut Slovenije

29.11.2013
APLIKACIJA FFS NA VVO
Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi s stališča
varovanja vodnih virov
mag. Tomaž POJE
Ljubljana, 20/11/2013
Nismo zato tukaj, da prepovedujemo!
Probleme moramo reševati!
Vodovarstveno območje Hrastje, Ljubljana
Ljubljana, 20/11/2013
1
29.11.2013
Problematika uporabe FFS
1. Transport
2. Skladiščenje
3. Pred škropljenjem
4. Med škropljenjem
5. Po škropljenju
6. Ravnanje z odpadki in ostanki FFS
Ljubljana, 20/11/2013
Onesnaženja s FFS
Točkovna onesnaženja
Razpršena onesnaženja
Onesnaženja odprtih vodotokov (potoki, reke, jezera,
priobalni pas)
Onesnaženja podtalnice
Vir slike: TOPPS
Ljubljana, 20/11/2013
2
29.11.2013
Točkovni viri onesnaženja vode
Čiščenje strojev za nanos FFS
Polnjenje strojev za nanos FFS
Odpadne vode zaradi čiščenja ali vzdrževanja strojev za
nanos FFS
Ljubljana, 20/11/2013
Točkovno onesnaženje voda
Kratica TOPPS pomeni: Training the Operators to Prevent
Pollution from point Sources - ali po slovensko:
usposabljanje uporabnikov FFS za preprečevanje
točkovnega onesnaženja.
Cilj projekta TOPPS je zmanjšanje onesnaženja vodnih
virov zaradi uporabe FFS. V ta namen so pripravljena
navodila za dobro prakso varstva rastlin, izobraževanje
uporabnikov in demonstracije – in to na območju cele
Evrope.
Ljubljana, 20/11/2013
3
29.11.2013
Priporočila TOPPS
Prevodi publikacij in video filmov na spletni strani GIS
Fitofarmacija
Sicer veliko tujejezičnega TOPPS gradiva.
Podobna priporočila poznana že prej (navodila, zloženke
ministrstva, prodajalcev FFS, proizvajalcev FFS itd.)
Ljubljana, 20/11/2013
Ljubljana, 20/11/2013
4
29.11.2013
Razpršeno onesnaženje
•Odplavljanje (odtekanje)
•Erozija tal
•Drenažni sistemi
•Pronicanje (ponikovanje)
•Zanašanje škropiva (drift)
Je lokalnega značaja, odvisno od nekontroliranih faktorjev
kot so vremenske razmere v interakciji s tlemi in obliko
površine. Drift je odvisen od vremenskih razmer, naprave
za nanos in načina aplikacije FFS.
Ljubljana, 20/11/2013
Direktiva 2006/42/ES
Direktiva 2009/127/ES
Direktiva 2006/42/ES določa zahteve za varovanje
zdravja ter varnost oseb in, kadar je primerno, domačih
živali in premoženja (CE znak na strojih-varnost).
Za stroje za nanos fitofarmacevtskih sredstev
(pesticidov) je zelo pomembna Direktiva 2009/127/ES
evropskega parlamenta in sveta z dne 21. oktobra 2009
o spremembah Direktive 2006/42/ES glede strojev za
nanašanje pesticidov.
Ta določa tudi bistvene zahteve varstva okolja, ki jih
morajo upoštevati proizvajalci ob zasnovi in izdelavi
novih strojev za nanašanje pesticidov.
Ljubljana, 20/11/2013
5
29.11.2013
Zgodovina
Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje
fitofarmacevtskih sredstev je prenehal veljati zaradi Zakona o
fitofarmacevtskih sredstvih /ZFfS-1/Ur.l. RS, št. 83/2012, 21.11.2012
Sedaj:
Ljubljana, 20/11/2013
Direktiva 2009/128/ES (Trajnostna raba pesticidov)
Posebni ukrepi za varovanje vodnega okolja in pitne vode
Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje
vodnega okolja in zalog pitne vode pred vplivom pesticidov.
…
(b) dajanje prednosti najučinkovitejšim tehnikam nanašanja, kot je uporaba
naprav za nanašanje pesticidov z majhnim zanašanjem škropiva, zlasti pri
visokih nasadih, kot so hmelj in nekateri sadovnjaki in vinogradi;
(c) uporabo metod za zmanjševanje tveganja, ki do najmanjše možne mere
zmanjšujejo tveganje onesnaženja izven kraja tretiranja, ki ga povzročajo
zanašanje škropiva, drenaža in odtekanje. To vključuje določitev ustrezno
velikih zaščitnih pasov za varovanje neciljnih vodnih organizmov in varovalnih
območij za površinske in podzemne vode, ki se uporabljajo za pridobivanje
pitne vode, kjer se pesticidi ne smejo uporabljati ali shranjevati;
(d) zmanjšanje, kolikor je mogoče, ali odpravo nanašanja na ali ob cestah,
železniških progah, zelo prepustnih površinah ali drugih infrastrukturah v
bližini površinskih ali podzemnih voda ali vzdolž njih ali na neprepustnih
površinah z velikim tveganjem odtekanja v površinske vode ali kanalizacije.
Ljubljana, 20/11/2013
6
29.11.2013
Stroji za nanos FFS – izgube škropiva
V času transporta in poti kapljice do ciljne površine so
kapljice izpostavljene številnim vplivom, ki odnašajo
kapljice od ciljne površine.
V splošnem pomenu se vse
izgubljene kapljice označujejo z
besedo "drift".
Pod tem pomenom besede se
razumejo vse kapljice, ki so bile
zanešene stran od ciljne površine.
Ljubljana, 20/11/2013
Drift
Drift – je sam fizikalni proces zanašanja
Drift – so tudi snovne količine, ki jih pri tem pojavu
določamo v času in prostoru.
Ločimo:
– aplikacijski drift in
– postaplikacijski drift
(spiranje z dežjem,
izhlapevanje itd.)
Ljubljana, 20/11/2013
7
29.11.2013
Stroji za nanos FFS – Zanašanje škropiva (drift)
Drift je odvisen od:
-Vremenskih razmer
-Uporabljenih naprav za nanos FFS oziroma od
njihovih komponent
-(Ne)pravilnega dela ob nanosu FFS
Ljubljana, 20/11/2013
Drift - zanašanje
Neposredno aplikacijsko zanašanje, kjer zaradi
atmosferskih pojavov kapljice pršilne brozge odnese
izven območja trajnega nasada (ekso drift)
Endodrift – drift, kjer del pršilne brozge pade na tla
znotraj trajnih nasadov.
Ljubljana, 20/11/2013
8
29.11.2013
Drift - zanašanje škropiva
Kapljice škropiva, ki niso
nanešene na ciljno površino,
ampak so praviloma zaradi
vetra ali termike odnešene
stran.
Drift vodi k poškodbam
sosednjih rastlin, kontaminaciji
vode, ogrožanja ljudi in živali,
napačno doziranje s pesticidi.
Ljubljana, 20/11/2013
Drift je odvisen od:
- tehničnih faktorjev (oprema in nastavitev škropilnic, pršilnikov,
velikosti kapljic, vozna hitrost, višina škropljenja, itd.)
- meteoroloških faktorjev (hitrosti vetra, temperature zraka,
vlažnosti zraka).
Ljubljana, 20/11/2013
9
29.11.2013
Vplivi na obseg drifta
•Velikost kapljic
•Jakost in usmerjenost zračnega toka pršilnika
•Konstrukcijski tip pršilnika (škropilnice)
•Jakost in smer vetrov
•Splošno stanje atmosfere
•Gojitvena oblika dreves ali trt (poljščin)
•Spreminjanje zelene stene ali pokrovnosti tal skozi
rastno dobo
Ljubljana, 20/11/2013
Omejevanje drifta
•Povečanje velikosti kapljic pršilne brozge
•Sprememba jakosti in usmeritve zračnega toka
pršilnika
•Sprememba nastavitve parametrov pršilnika pri
nanosu FFS v robnih vrstah
•Prilagoditve gojitvenih oblik
•Upoštevanje robnih varovalnih pasov ob napravi
nasadov
•Sajenje varovalne vegetacije ob robovih nasadov.
Ljubljana, 20/11/2013
10
29.11.2013
Dobra kmetijska praksa, ki zmanjša drift:
•uporaba ukrepov, ki zmanjšajo drift kot npr. uporab ID šob z
velikimi kapljicami
•upoštevanje smeri vetra in hitrosti vetra
•izvajanje zaščite z ID šobami do vetra hitrosti 5 m/s, AD šobami 4
m/s in LU šobami do 3 m/s
•zaščita se ne izvaja, ko je temperatura zraka večja kot 25 stopinj
Celzija in zračna vlažnost manjša kot 40 %
•upoštevanje vozne hitrosti 6 – 8 km/h (pri ID šobah do 10 km/h)
•vzdrževanje optimalne (eventualno) minimalne višine škropljenja
Ljubljana, 20/11/2013
Kapljice ustreznega premera
VMD med 150 in 300 μm dobimo z:
– v pršilnik vgradimo andtidriftne šobe
– v pršilnik vgradimo šobe z večjim pretokom in delamo pri
nekoliko nižjem delovnem tlaku.
VMD – volumetrični srednji
premer kapljic
Ljubljana, 20/11/2013
11
29.11.2013
Veter 5 km/h
Domet – razdalja drifta (m)
Ljubljana, 20/11/2013
Antidriftne šobe
Manjša uporaba zaradi:
– 10- 20 % so dražje od standardnih
– Psihološki vzrok – skorajda ne vidimo pršilnega oblaka. Zdi se
kot da pršilnik ne deluje dobro.
Ljubljana, 20/11/2013
12
29.11.2013
Ljubljana, 20/11/2013
Testiranje naprav za nanos FFS z manjšim
zanašanjem (driftom)
Julius Kühn-Institut - Bundesforschungsinstitut für
Kulturpflanzen, Institut für Anwendungstechnik im
Pflanzenschutz:
- prostovoljno testiranje naprav za nanos FFS z
manjšim driftom od leta 1993
- Kategorije zmanjšanja drifta
več kot 50/75/90/99 %
- Vnos v listo naprav za nanos FFS
z manjšim driftom (naprav z
manjšimi izgubami)
Ljubljana, 20/11/2013
13
29.11.2013
Testiranje naprav za nanos FFS z manjšim
zanašanjem (driftom)
Testiranja naprav ali komponent v:
– Laboratoriju
– Pri praktičnem delu
Ljubljana, 20/11/2013
Ljubljana, 20/11/2013
14
29.11.2013
Ljubljana, 20/11/2013
Variabilni varnostni
pasovi
Ljubljana, 20/11/2013
15
29.11.2013
Nekaj tehničnih rešitev, ki zmanjšujejo drift
Ljubljana, 20/11/2013
Ljubljana, 20/11/2013
16
29.11.2013
Avtomatsko pršenje glede na višino rastlin in pršenja v
rastline in ne v prazne prostore
Ljubljana, 20/11/2013
Ljubljana, 20/11/2013
17
29.11.2013
Reciklažne tunelske izvedbe
Ljubljana, 20/11/2013
Zupan, elektrostatika
Ljubljana, 20/11/2013
18
29.11.2013
Elektrostatika + podpora zraka
Ljubljana, 20/11/2013
Škropilnica z zračno podporo
Ljubljana, 20/11/2013
19
29.11.2013
Natančno škropljenje s pomočjo GPS tehnologije
Ljubljana, 20/11/2013
VSAKA KAPLJICA ŠTEJE: Ohranimo vodo čisto!
Tehnologije in tehnika za manjše obremenjevanje okolja
obstaja!
Potrebno je promovirati njihovo uporabo!
Potrebna je demonstracija in diseminacija tehnike za
zmanjšanje drifta!
Potrebno je “izobraziti” uporabnike FFS!
STALNE IZBOLJŠAVE NA NAPRAVAH ZA NANOS FFS!
Ljubljana, 20/11/2013
20
29.11.2013
HVALA ZA POZORNOST
mag. Tomaž POJE
Kmetijski inštitut Slovenije
Oddelek za kmetijsko tehniko
Hacquetova 17, SI - 1000 Ljubljana
www.kis.si
[email protected]
Ljubljana, 20/11/2013
21