1. No category

29.11.2013
Usoda in obnašanje FFS v okolju ter stanje na
področju onesnaževanja podzemnih in
površinskih vod s FFS v Sloveniji
Dr. Andrej Simončič
Ljubljana, 29/11/2013
• Uvod;
• Predstavitev dejavnikov, ki vplivajo na FFS po
aplikaciji;
• Predstavitev dejavnikov in mehanizmov, ki
vplivajo na usodo in obnašanje FFS v okolju;
• Spremljanje stanja onesnaženosti s FFS v
okolju;
Usoda in obnašanje FFS v okolju ter stanje na
področju onesnaževanja podzemnih in površinskih
vod s FFS v sloveniji
Ljubljana, 29/11/2013
2
1
29.11.2013
Varstvo naravnih virov
Varstvo rastlin predstavlja enega najpomembnejših tehnoloških
ukrepov pri pridelovanju rastlin. Vključuje poznavanje biologije
in ekologije škodljivih organizmov gojenih rastlin ter ukrepe z
namenom preprečevanja škod na gojenih rastlinah in pridelkih.
Za dosego ciljev se pri varstvu rastlin poslužujemo številnih
postopkov: bioloških, agrotehnoloških, biotehnoloških,
mehanskih, KEMIJSKIH ter v večini primerov kombinacije le-teh.
Ljubljana, 29/11/2013
3
Negativne posledice uporabe FFS za ljudi in okolje
VRSTE POTENCIALNIH NEGATIVNIH POSLEDIC:
 Neposredne zastrupitve uporabnikov FFS kot tudi ostalih ljudi;
 Onesnaževanje pridelkov;
 Onesnaževanje tal (fitotoksičnost za naslednje gojene rastline v kolobarju ter
številne neciljne organizme kot so čebele in drugi opraševalci ter številne druge
koristne žuželke);
 Onesnaževanje površinskih voda in podzemne vode (škodljivo za ljudi in
neciljne organizme kot so npr. ribe in drugi vodni organizmi ter ostali
prostoživeči organizmi ob vodah);
 Onesnaževanje neciljnih površin zaradi zanašanja (drift) FFS (škodljivo za ptice
in druge prostoživeč organizme, vključno s sesalci);
Ljubljana, 29/11/2013
4
2
29.11.2013
Integrirano varstvo rastlin (ivr)
IVR je optimalna kombinacija biotičnih, biotehnoloških,
kemijskih, obdelovalnih ali gojitvenih ukrepov pri gojenju rastlin,
pri čemer se uporaba kemijskih sredstev za varstvo rastlin omeji
na najnujnejšo količino dovoljenih FFS, ki so potrebna za
zadrževanje populacije škodljivih organizmov pod mejo, ki
povzroča gospodarsko nesprejemljivo škodo ali izgubo (prag
škodljivosti) (Zakon o FFS, Ur. l. RS 98/04, 35/2007, 83/2012).
Ljubljana, 29/11/2013
5
Kaj se dogaja s ffs po aplikaciji
 Po aplikaciji si želimo, da bi FFS ostala na ciljni površini zgolj
toliko časa, da bi uspešno učinkovala na ciljne organizme in
se nato razgradila v za okolje in neciljne organizme
neškodljive razgradne produkte.
 Večina FFS se sicer po aplikaciji prične razgrajevati in
premeščati po okolju glede na številne dejavnike (zrak, tla,
voda).
 To premeščanje je lahko koristno (premeščanje FFS v tleh
proti koreninam rastlin), vendar pa je še pogosteje to
premeščanje povezano z neželenimi učinki na neciljne
organizme (npr. zastrupitve, fitotoksičnost) in okolje (npr.
onesnaževanje voda).
Ljubljana, 29/11/2013
6
3
29.11.2013
Poti premeščanja in razgradnje ffs






Površinsko odtekanje;
Kemična razgradnja;
Izhlapevanje;
Izpiranje v podzemno vodo;
Mikrobiološka razgradnja;
Fotokemična razgradnja (sonce oz. svetloba).
Ljubljana, 29/11/2013
Ljubljana, 29/11/2013
7
8
4
29.11.2013
Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na razgradnjo in
premeščanje ffs
• LASTNOSTI FFS: obstojnost, adsorbcija, topnost,
mobilnost, hlapljivost;
• LASTNOSTI TAL: permeabilnost, tekstura, struktura,
organska snov, talna vlažnost, globina podtalnice, vrtače
in ponorji, skale;
• VREMENSKE RAZMERE: temperatura, padavine, veter;
• NAČIN UPORABE FFS: način nanosa, čas uporabe,
natančnost uporabe, način čiščenja opreme.
Ljubljana, 29/11/2013
9
Obstojnost – perzistenca ffs
OBSTOJNOST JE ENA IZMED NAJPOMEMBNEJŠIH
LASTNOSTI FFS;
Ostanki FFS v tleh lahko neugodno vplivajo na:
zdravstveno oporečnost pridelkov,
naslednjo gojeno rastlino v kolobarju,
onesnaženje površinske, podzemne in pitne vode,
mikrobiološko aktivnost tal in
številne neciljne organizme.
Ljubljana, 29/11/2013
10
5
29.11.2013
Osnovni kriteriji za ekološko vrednotenje ffs
ZA FFS VELJA, DA SO EKOLOŠKO PRIMERNI, V
KOLIKOR JE:
• Čas razgradnje FFS:
– DT50= < 21 dni;
– DT90= < 60 dni;
– DT50= > 90 dni (dovoljenje za uporabo le
izjemoma);
– DT90= > 1 leto (dovoljenje za uporabo le
izjemoma);
Ljubljana, 29/11/2013
11
Skupine ffs glede na jakost adsorbcije – moč vezanja
(KoC)
• ZELO MOČNA ADSORBCIJA: DDT-243.000, paration-10.650,
glifosat-10.000, klorpirifos-6.070,malation, diuron, linuron863, prometrin, trifluralin, amitrol, paraquat;
• MOČNA ADSORBCIJA: atrazin-163, simazin-138, alaklor-190,
metolaklor-201, bromacil, terbacil, diuron;
• SREDNJE MOČNA ADSORBCIJA: diklobenil, metribuzin, večina
fenoksikarboksilnih kislin;
• ŠIBKA ADSORBCIJA: bentazon, propaklor, imazapir,
sulfometuron;
• ZELO ŠIBKA ADSORBCIJA: dikamba, metomil, dalapon;
Ljubljana, 29/11/2013
12
6
29.11.2013
Struktura dveh mineralov glin
SAMO ZUNANJA POVRŠINA
- šibek negativni naboj kristalinske mreže
- izmenjalna kapaciteta:
10 mval/100 g
- površina 20 m2/g
ZUNANJA IN NOTRANJA POVRŠINA
- močan negativni naboj
kristalinske mreže
- izmenjalna kapaciteta:
100 mval/100 g
- površina 800 m2/g
Ljubljana, 29/11/2013
13
Osnovni kriteriji za ekološko vrednotenje ffs
ZA FFS VELJA, DA SO EKOLOŠKO PRIMERNI, V KOLIKOR
JE:
• Koeficient adsorbcije:
– KD= >10; KD= Ca/Ce (razmerje med koncentracijo
a.s. vezane na talne delce ter koncentracijo v
raztopini) in
– Koc= >500; KDx100/%Corg; (podobno kot Kd, le da
je upoštevan dodatno še % organske snovi v tleh);
Ljubljana, 29/11/2013
14
7
29.11.2013
Vsebnost organske snovi v kmetijskih tleh
Humoznost tal kmetijskih zemljišč glede na vsebnost organske snovi (OS)
Okvirni razredi vsebnosti OS.
Povprečne vrednosti.
Vendar je potencial tal lahko zelo
različen.
Hidromorfna tla imajo večji potencial
v primerjavi s sušnimi, peščenimi
tlemi.
Pri tem je mišljena humoznost vrhnjih
horizontov
<1%
zelo slabo humozna
1–2%
slabo humozna
2–4%
humozna
4–8%
močno humozna
8 – 15 %
zelo močno humozna
Ljubljana, 29/11/2013
15
Vpliv vsebnosti organske snovi v tleh na odmerek
trifluralina
Vsebnost organske
snovi
(%)
Odmerek trifluralina za enako
biološko učinkovitost
(kg a.s./ha)
1
2
3
4
6
8
16
0,28
0,56
0,84
1,12
1,68
2,24
4,48
Ljubljana, 29/11/2013
16
8
29.11.2013
Vsebnost OS v kmetijskih tleh Slovenije
Preglednica: Podatki o organski snovi v tleh v Sloveniji glede na
kmetijsko rabo (v %) v obdobju 2004-2009
Vsebnost TOS (%)
Število
vzorcev
Njive, vrtovi, hmeljišča
4423
1
66
3,9
2,6
67,9
Travniki, pašniki
2361
1
57,3
6,1
3,4
55,5
Sadovnjaki
791
1
11,5
3,2
1,3
40,3
Vinogradi
882
1
7,5
2,7
1,0
37,3
Oljčni nasadi
54
1,1
4,5
2,5
0,9
34,2
8511
1,02
29,36
3,66
1,83
47,02
Skupaj
Minimalna Maksimalna Povprečna Standardni Koeficient
vrednost
vrednost
vrednost
odklon
variacije
Ljubljana, 29/11/2013
17
Vsebnost OS v kmetijskih tleh Slovenije
Graf: Prikaz OS v % na njivah, vrtovih in hmeljiščih v Sloveniji (povprečna
vsebnost OS je 3,9, n=4423)
Ljubljana, 29/11/2013
18
9
29.11.2013
Obnašanje simazina v nekmetijskih in kmetijskih tleh
Lisimeter s peščenimi
tlemi
% pesek
% melj
% glina
pH
% organski C
mikrob. biomasa (mgC/100 g)
Priporočen odmerek
Lisimeter z njivskimi
tlemi
49.7 - 72.3
20.5 - 37.8
7.2 - 12.5
7.4 - 7.7
1.05 - 1.45
15.2 - 27.6
24.2 - 28.9
57.3 - 62.0
13.7 - 13.8
6.9
2.30 - 2.85
22.8 - 53.6
3-20 kg a.s./ha
1.5 kg a.s./ha
DT50 vrednosti za simazin (0 - 40 cm)
% uporab. FFS na dnu lizimetra po 150 d
62 dni
6.6 %
49 dni
1.1 %
Vir: J. Hassink in sod., Chemosphere, Vol. 28, No. 2, 1994Ljubljana, 29/11/2013
19
Razvrstitev herbicidov v razrede glede na njihovo mobilnost v tleh v
odvisnosti od koeficienta adsorbcije
(McCall in Laskowski, 1980; Kenaga, 1980)
Razred mobilnosti
zelo velika
velika
srednje velika
majhna
zelo majhna
zanemarljivo majhna
KoC
Aktivne snovi
0-50
50-150
150-500
500-2000
2000-5000
5000
bromacil, 2,4-D, setoksidim,
dikamba
atrazin, simazin, metribuzin
alaklor, metolaklor, diuron
prometrin, linuron
trifluralin
glifosat, oksifluorfen, parakvat
Ljubljana, 29/11/2013
20
10
29.11.2013
Hlapljivost – izhlapevanje ffs v ozračje kot plin ali para
Temperatura
Veter
=
Večja
hlapljivost
Vlažnost
Ljubljana, 29/11/2013
21
Herbicidi in topnost
TOPNOST FFS JE ENA IZMED POMEMBNIH LASTNOSTI FFS,
KI VPLIVA TAKO NA DELOVANJE FFS, KOT TUDI NA USODO
IN OBNAŠANJE V TLEH;
Topnost vpliva na:
- boljše razporejanje FFS v tleh,
- večjo mobilnost FFS v tleh in
- onesnaženje podzemne in pitne vode;
Ljubljana, 29/11/2013
22
11
29.11.2013
Dejavniki, ki vplivajo na površinsko odtekanje ffs
Površinsko izpiranje herbicida (topnost = 33
mg/l ) iz
Betonska cesta:
Beton:
Asvalt:
Železniški nasip:
80 %
92 %
94 %
71 %
Površinsko izpiranje
atrazina iz
kmetijskih tal:
0-2 %
Vir: AIJ Heather: Herbicide losses from hard surfaces. SSLRC, Cranfield University, 1997
Ljubljana, 29/11/2013
23
Preprečitev površinskega odtekanja in erozije pri
uporabi minimalne obdelave tal
Konvencionalna obdelava
Reducirana obdelava
(“Čista” tla)
(Tla pokrita z mrtvim mulčem)
Površinsko odtekanje: 8.4 mm
Izpiranje tal:
17.9 t/ha
Izpiranje atrazina:
1548 mg/ha
1.7 mm
0.1 t/ha
298 mg/ha
Vir: A. Vicari, Univ. Bologna, (I)
Ljubljana, 29/11/2013
24
12
29.11.2013
Zaščita površinskih voda z zaščitnimi zelenimi pasovi
pred izpiranjem in driftom
Zmanjšanje površinskega odtekanja
Bakterije:
NH4-N:
PO4-P:
Herbicidi:
Težke kovine:
5 - 67 % *)
17 - 56 % *)
29 - 62 % *)
3 - 74 % *)
30 - 54 % *)
*) % količin brez zaščitnih pasov
% depozita izhodiščnega odmerka
4
3.5
3
2.5
2
1.5
1
0.5
0
Vir: podatki iz različnih publikacij
1m 2m 3m 4m 5m 7.5m
Razdalja od škropilnice
Ljubljana, 29/11/2013
25
Mikrobiološka razgradnja ffs
 Zelo pomemben način razgradnje FFS v tleh;
 Nekateri mikroorganizmi uporabljajo FFS
kot vir hrane:
– Nekatere vrste bakerij in gliv se s FFS
prehranjujeo in jih hkrati razgrajujejo.
Ljubljana, 29/11/2013
26
13
29.11.2013
Mikrobiološka razgradnja ffs
Talne razmere, ki pospešujejo mikrobiološko razgradnjo:







Topla tla,
Zračna tla,
Zadostna talna vlaga,
S hranili založena tla,
primeren pH,
Primerna tekstura tal,
Ustrezen delež organske snovi.
Ljubljana, 29/11/2013
27
Kemična razgradnja ffs
 Proces v odsotnosti živih organizmov;
 Hidroliza: kemijska reakcija z vodo,
praviloma pri višjem pH (alkalni medij);
 Talne lastnosti in razmere vplivajo na
stopnjo in tip kemične reakcije.
Ljubljana, 29/11/2013
28
14
29.11.2013
Fotokemična razgradnja ffs
• Razgradnja FFS ob prisotnosti sončne
svetlobe;
• Pri FFS lahko fotokemično razgradnjo omejimo
z zadelavo FFS v tla;
• Danes fotokemično labilnih FFS praktično ni
več v prodaji.
Ljubljana, 29/11/2013
29
Osnovni kriteriji za ekološko vrednotenje ffs
ZA FFS (PREDVSEM HERBICIDE) VELJA, DA SO
EKOLOŠKO PRIMERNI, V KOLIKOR JE:
• Koeficient adsorbcije:
– KD= >10 (KD= Ca/Ce) in Koc= >500 (KDx100/%Corg);
• Čas razgradnje FFS:
– DT50= < 21 dni
• Topnost FFS:
– DT50= < 30 mg/l
Ljubljana, 29/11/2013
30
15
29.11.2013
Vpliv vremenskih razmer na razgradnjo ffs
TEMPERATURA: temperatura v veliki meri vpliva na hitrost
razgradnje FFS neposredno (hitrejši ter intenzivnejši potek
kemijskih procesov) in posredno (večja mikrobiološka
aktivnost tal);
 PADAVINE: zadostna talna vlažnost pripomore k boljši rasti
rastlin ter sprejemu FFS preko tal (talne raztopine), hkrati pa
posredno vpliva na povečano mikrobiološko aktivnost ter
razgradnjo FFS;
 ZRAČNA VLAŽNOST: zadostna relativna zračna vlažnost
pripomore k boljši učinkovitosti zaradi daljšega delovanja ter
boljšega sprejema FFS preko listov, manj je izhlapevanja;
 VETER: pomemben je predvsem, ker lahko vpliva na
zanašanje FFS izven bioloških ciljev (drift). FFS lahko z
vetrom potuje tudi na velike razdalje.
Ljubljana, 29/11/2013
31
Način uporabe ffs
NAČIN UPORABE FFS JE MED NAJPOMEMBNEJŠIMI DEJAVNIKI,
KI VPLIVA TAKO NA DELOVANJE FFS, KOT TUDI NA USODO IN
OBNAŠANJE LE-TEH V OKOLJU:




Način nanosa,
Čas uporabe,
Natančnost uporabe,
Način čiščenja opreme.
Ljubljana, 29/11/2013
32
16
29.11.2013
Način nanosa ffs
 Izbira ustreznih naprav za nanašanje FFS
(nahrbtne škropilnice in pršilniki,traktorske
škropilnice in pršilniki, pršilniki z usmerjenim
zrakom, škropilnice z zaveso, …),
 Izbira ustreznih šob (NP,LP šobe, drift guard (DG)
šobe, turbo šobe (AI);
Ljubljana, 29/11/2013
33
Natančnost uporabe ffs
 Uporaba ustrezne opreme,
 Dodatna oprema za preprečevanje zanašanja
(drifta), npr. zavese, zračni usmerniki, ..
 Natančna nastavitev opreme,
 uporaba šob pri nižjih tlakih, predvsem pa
znotraj deklariranih območij tlaka;
Ljubljana, 29/11/2013
34
17
29.11.2013
Čas uporabe ffs








VREMENSKI DEJAVNIKI:
Relativna zračna vlažnost,
Temperatura,
Padavine,
TALNE RAZMERE:
Tekstura in struktura tal, vsebnost organske snovi,
Poraslost tal,
Nagib.
Ljubljana, 29/11/2013
35
Način čiščenja opreme in ravnanje z ostanki ffs




PRAVILNO ČIŠČENJE OPREME:
Praznjenje škropilnic, v katerih so ostanki FFS;
Primeren prostor za čiščenje;
Ustrezen način ravnanja z ostanki škropilne
brozge;
 Ustrezno ravnanje s prazno embalažo FFS;
 USTREZNO RAVNANJE Z OSTANKI
NEPORABLJENIH FFS TER SKLADIŠČENJE
Ljubljana, 29/11/2013
36
18
29.11.2013
Vplivi kmetijstva na okolje – erozija tal, dobre in slabe
prakse
Ljubljana, 29/11/2013
Vplivi kmetijstva na okolje – erozija tal – preprečevanje
erozije
Ljubljana, 29/11/2013
19
29.11.2013
Vplivi kmetijstva na okolje – erozija tal
Dejavniki, ki preprečujejo erozijo






Minimalna obdelava tal;
Celoletna pokritost tal z rastlinami;
Terase;
Sajenje varovalnih rastlin;
Varovalni pasovi;
Vetrne bariere.
Ljubljana, 29/11/2013
Vplivi kmetijstva na okolje – erozija tal
Dejavniki, ki pospešujejo erozijo
Vrsta tal
 Peščena tla niso sposobna zadrževanja FFS, hranil in
onesnaževal;
 V dreniranih, strukturnih ilovnatih tleh lahko prav tako hitro pride
do premeščanja onesnaževal;
Pokritost tal
 Največje tveganje predstavljajo gola, neporasla tla preko
zimskega obdobja;
Zbitost tal
 Zbita in nestrukturna tla pospešujejo površinsko odtekanje
skupaj s FFS in hranili.
Ljubljana, 29/11/2013
20
29.11.2013
Način priprave škropiva ter čiščenje opreme
ČIŠČENJE OPREME:
Čiščenje škropilne tehnike je zelo pomemben sestavni del
aplikacije FFS. Slabo očiščene škropilnice so pogost vzrok za
poškodbe gojenih rastlin (predhodna uporaba herbicidov) ali
za nedovoljene ostanke FFS v pridelkih kot tudi v okolju.
Čiščenje opreme moramo opraviti tako, da preprečimo
onesnaženje kanalizacijskih odtokov, vodnih virov ter njivskih
površin z drenažnimi jarki. Še posebej pa moramo paziti na
vodovarstvenih območjih.
Ljubljana, 29/11/2013
41
Spremljanje ostankov FFS na VVO
Stanje na področju onesnaževanja podzemne vode v Sloveniji:
 V Sloveniji se je glede na podatke MKO (MOP) - ARSO kakovost podzemne
vode v letih 2004 in 2005 spremljala na 120 merilnih mestih in sicer na 15
izmed 21 vodonosnikov.
 97 merilnih mest je na medzrnskih vodonosnikih, 23 pa na kraškorazpoklinskih.
 Na 6 vodonosnikih je bilo samo eno merilno mesto.
 V letu 2006 se je spremljalo kakovost podzemne vode že na 129 merilnih
mestih, število se je nato v letu 2007 povečalo na 205 in sicer na vseh 21
vodonosnikov, medtem ko se je v letu 2008 in 2009 število merilnih mest
zopet zmanjšalo in sicer na 170 v letu 2008 ter 136 v letu 2009, pri čemer
so bila posamezna vodna telesa (manjša ter manj ogrožena) zopet
izpuščena. Podobno velja tudi za leti 2010 in 2011.
 Priporoča in tudi izvaja se 2-4 kratno vzorčenje podzemne vode, kar je
odvisno od hidrodinamskih lastnosti in zaščitenosti vodonosnika.
Predvsem pri plitvih in nezaščitenih vodonosnikih se priporoča 4-kratno
vzorčenje.
Ljubljana, 29/11/2013
42
21
29.11.2013
Nova zakonodaja s področja FFS v Sloveniji in EU ter
uporaba FFS na VVO
Slika VD6-1: Vsebnost vsote pesticidov v podzemni vodi na merilnih mestih v letu 2010
Vir: ARSO, 2011
Ljubljana, 29/11/2013
43
Stanje na področju onesnaženja podzemne vode v
Sloveniji
• V Sloveniji je glede na podatke MOP (ARSO) najpogostejša
aktivna snov med FFS v podzemni vodi še vedno atrazin ter
njegov metabolit desetil-atrazin (DEA).V precejšnjem številu
odvzemnih mest je vsebnost atrazina ter DEA še vedno nad
dovoljeno vrednostjo 0,1 g/l za posamezno aktivno snov,
medtem ko je prekoračitev za skupno vsebnost ostankov FFS,
ki znaša 0,5 g/l, precej manj.
• Ostalih aktivnih snovi praktično ne najdemo, izjema so le
povečani ostanki posameznih aktivnih snovi (metolaklor,
terbutilazin), kar pa je predvsem posledica nestrokovne
oziroma nenamenske rabe (točkovni izlivi ali dvoriščni ostanki
FFS).
Ljubljana, 29/11/2013
44
22
29.11.2013
Spremljanje ostankov FFS v Sloveniji v vodnih telesih
podzemne vode
0,8
AM vsote pesticidov (µg/L)
0,7
Savska kotlina in Ljubljansko barje
0,6
Savinjska kotlina
Krška kotlina
0,5
Dravska kotlina
Murska kotlina
0,4
standard kakovosti
0,3
0,2
0,1
0,0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Slika VD6-2: Povprečne letne vrednosti (AM) vsote pesticidov v vodnih telesih podzemne vode z aluvialnimi
vodonosniki v obdobju 1998-2012
Vir: ARSO, 2013
Ljubljana, 29/11/2013
45
AM vsote pesticidov (µg/L)
Spremljanje ostankov FFS v Sloveniji v vodnih telesih
podzemne vode
3,0
2,5
Benica (Murska kotlina)
2,0
Brunšvik (Dravska kotlina)
Šikole (Dravska kotlina)
1,5
Kidričevo (Dravska kotlina)
Gotovlje (Savinjska kotlina)
1,0
Podreča (Savska kotlina)
0,5
standard kakovosti
0,0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Slika VD6-3: Povprečne letne vrednosti (AM) vsote pesticidov v podzemni vodi na bolj obremenjenih merilnih
mestih v obdobju 1998-2012
Vir: ARSO, 2013
Ljubljana, 29/11/2013
46
23
29.11.2013
Spremljanje ostankov FFS v Sloveniji v vodnih telesih
podzemne vode
1,4
1,2
Rakičan (Murska kotlina)
AM atrazina (µg/L)
1,0
Lipovci (Murska kotlina)
Brunšvik (Dravska kotlina)
Šikole (Dravska kotlina)
0,8
Kidričevo (Dravska kotlina)
Gotovlje (Savinjska kotlina)
0,6
standard kakovosti
0,4
0,2
0,0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Slika VD6-3: Povprečne letne vrednosti (AM) atrazina v podzemni vodi na izbranih, najbolj obremenjenih merilnih
mestih v obdobju 1998-2012
Vir: ARSO, 2013
Ljubljana, 29/11/2013
47
Spremljanje ostankov FFS v Sloveniji v vodnih telesih
podzemne vode
AM desetil-atrazina (µg/L)
0,7
Rakičan (Murska kotlina)
Lipovci (Murska kotlina)
Brunšvik (Dravska kotlina)
0,6
Šikole (Dravska kotlina)
Kidričevo (Dravska kotlina)
0,5
Gotovlje (Savinjska kotlina)
standard kakovosti
0,4
0,3
0,2
0,1
0,0
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Slika VD6-3: Povprečne letne vrednosti (AM) desetil-atrazina (razgradni produkt atrazina) v podzemni vodi na
izbranih, najbolj obremenjenih merilnih mestih v obdobju 1998-2012
Vir: ARSO, 2013
Ljubljana, 29/11/2013
48
24
29.11.2013
Kakovost vodnih teles podzemne vode v Sloveniji
v letu 2010
Oznaka
Ime vodnega telesa
Št.merilnih
mest
Parametri
> SK
Kemijsko stanje
VTPV 1001
Savska kotlina in Ljubljansko barje
(Sveti duh: bentazon)
37
DAT, AT
DOBRO
VTPV 1002
Savinjska kotlina
13
NO3, DAT, FFS,
SLABO
VTPV 1003
Krška kotlina
12
DAT,PCE, BEN
SLABO
VTPV 1004
Julijske Alpe v porečju Save
1
-
DOBRO
VTPV 1005
Karavanke
1
-
DOBRO
VTPV 1006
Kamniško-Savinjske Alpe
1
-
DOBRO
VTPV 1008
Posavsko hribovje do osrednje Sotle
1
-
DOBRO
VTPV 1009
Spodnji del Savinje do Sotle
1
-
DOBRO
VTPV 10010
Kraška Ljubljanica
2
-
DOBRO
VTPV 10011
Dolenjski kras
8
-
DOBRO
VTPV 10012
Dravska kotlina
18
NO3,AT,DAT,PRO
SLABO
VTPV 10016
Murska kotlina
12
NO3, DAT,MET,
KLOR,TCE, PCE,
SLABO
VTPV 10019
Obala in kras z Brkini
3
-
DOBRO
VTPV 10020
Julijske Alpe v porečju Soče
1
-
DOBRO
VTPV 10021
Goriška Brda in Trnovsko-Banjška pl.
9
-
DOBRO
Ljubljana, 29/11/2013
49
Kakovost vodnih teles podzemne vode v Sloveniji
v letu 2011
Oznaka
Ime vodnega telesa
Št. merilnih
mest
Parametri
> SK
Kemijsko stanje
VTPV 1001
Savska kotlina in Ljubljansko barje
(Sveti duh: bentazon)
37
DAT, AT
DOBRO
VTPV 1002
Savinjska kotlina
13
NO3, DAT, FFS,
SLABO
VTPV 1003
Krška kotlina
12
DAT,PCE, BEN
SLABO
VTPV 1004
Julijske Alpe v porečju Save
1
-
DOBRO
VTPV 1005
Karavanke
1
-
DOBRO
VTPV 1006
Kamniško-Savinjske Alpe
1
-
DOBRO
VTPV 1008
Posavsko hribovje do osrednje Sotle
1
-
DOBRO
VTPV 1009
Spodnji del Savinje do Sotle
1
-
DOBRO
VTPV 10010
Kraška Ljubljanica
2
-
DOBRO
VTPV 10011
Dolenjski kras
8
-
DOBRO
VTPV 10012
Dravska kotlina
18
NO3,AT,DAT,PRO
SLABO
VTPV 10016
Murska kotlina
12
NO3, DAT,MET,
KLOR,TCE, PCE,
SLABO
VTPV 10019
Obala in kras z Brkini
3
-
DOBRO
VTPV 10020
Julijske Alpe v porečju Soče
1
-
DOBRO
VTPV 10021
Goriška Brda in Trnovsko-Banjška pl.
9
-
DOBRO
Ljubljana, 29/11/2013
50
25
29.11.2013
Stanje na področju onesnaženja podzemne vode v
Sloveniji
FITOFARMACEVSTKA SREDSTVA IN NJIHOVI RAZGRADNI
PRODUKTI V POVRŠINSKIH VODAH
 Zakonske podlage zaenkrat FFS v površinskih vodah ne
opredeljujejo posebej natančno:
 Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (U.l. RS 11/02);
 Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Ur.l. RS
10/2009, 81/2011)
 Standardi, kot podlaga za zakonodajo, se še vedno
pripravljajo;
Ljubljana, 29/11/2013
Ekološko stanje površinskih voda
Ekološko stanje površinskih voda predstavlja odziv biološke združbe na
kakovost vodnega okolja
 Ocena temelji na štirih bioloških elementih kakovosti:
o
o
o
o
Fitoplankton;
Drugo vodno rastlinstvo;
Bentoški/na dnu živeči/nevretenčarji in
Ribe.
 Podpornih splošnih fizikalno-kemijskih in hidromorfoloških
elementih in
 Posebnih onesnaževalih.
Ljubljana, 29/11/2013
26
29.11.2013
Ekološko stanje površinskih voda
Ekološko stanje površinskih voda se razvršča v pet razredov
kakovosti:





Zelo dobro;
Dobro;
Zmerno;
Slabo in
Zelo slabo.
Ljubljana, 29/11/2013
Vplivi kmetijstva na okolje – Ostanki FFS
KEMIJSKO STANJE POVRŠINSKIH VODA
Predstavlja obremenjenost vodnega okolja z nevarnimi snovmi
 Ocena temelji na 33 prednostnih snoveh, ki jih je določila EU;
 13 izmed teh je prednostno nevarnih (npr. kadmij, živo srebro,
..);
 95 % površinskih voda izkazuje dobro kemijsko stanje;
 Tributilkositrove spojine ter živo srebro so najpogostejše
kemijske snovi, ki onesnažujejo površinske vode v Sloveniji;
 Med ugotovljenimi polutanti v okviru teh raziskav pa FFS niso
bila tisti dejavnik, ki bi v večji meri vplivali na slabšo kakovost
voda (posamezni primeri herbicidov).
Ljubljana, 29/11/2013
27
29.11.2013
Stanje okolja kot posledica uporabe FFS v
Sloveniji – Zaključki
 V okolju (površinske in podzemne vode) zadnja leta ne beležimo
negativnih posledic uporabe FFS. Edino težavo predstavljajo
(administrativno) danes še vedno ostanki atrazina in desetil-atrazina v
podzemni vodi, ki izhajajo iz uporabe v preteklosti in sicer na 6 od več
kot 200 odvzemnih mestih vzorčenja.
 V površinskih vodah se FFS ne pojavljajo v koncentracijah, ki bi
negativno vplivale na kakovost le-teh;
 Podobno velja tudi za ostanke v tleh, kjer je mogoče najti le ostanke
sredstev, ki so bila uporabljena v tekočem ali izjemoma v predhodnem
letu in je v skladu s pričakovanji;
 Izjema pri tem so ostanki bakra, ki jih pogosto najdemo v tleh v precej
povišanih vrednostih v trajnih nasadih (vinogradi, hmeljišča, sadno
drevje);
Ljubljana, 29/11/2013
55
Stanje okolja kot posledica uporabe FFS v Sloveniji –
Zaključki, Nadaljevanje
 Danes predstavlja večji problem pomanjkanje zadostnega števila FFS pri
pridelovanju velike večine gojenih rastlin.
 V prihodnje si bomo morali prizadevati predvsem za to, da se v površinskih
in podzemnih vodah ne bodo pojavljala FFS, predvsem kot posledica
nenamenskega točkovnega onesnaževanja, kajti neugodnih FFS s stališča
okolja pri nas ni več v uporabi.
 Mirno lahko rečemo, da tako čistega okolja, kar se uporabe FFS tiče, v
zadnjih 30 letih v Sloveniji še nismo imeli.
 Da pa bi tako tudi ostalo, bo potrebno še več napora vložiti v izobraževanje
ter usposabljanje tistih, ki so vključeni v varstvo rastlin in uporabo FFS.
 Intenzivirati bomo morali monitoringe za spremljanje FFS v okolju.
 Kmetijskim pridelovalcem bo potrebno tudi s pomočjo finančnih vspodbud
omogočiti okolju prijaznejše kmetovanje, ki je lahko sicer manj
konkurenčno v primerjavi s konvencionalnim.
 Hkrati pa bo potrebno striktno kaznovati tiste, ki kršijo zakonodajo na tem
področju.
Ljubljana, 29/11/2013
56
28
29.11.2013
HVALA ZA POZORNOST
Ljubljana, 29/11/2013
29