Devetošolec Jure RAČNIK je za predstavitev življenja invalidnega sorodnika prejel nagradi/priznanji/pohvali DRUŠTVA INVALIDOV Mežiške doline in Slovenije. Njegov prispevek je bil objavljen v ZBORNIKU PRISPEVKOV Zveze delovnih invalidov Slovenije. DRUŽINA Z INVALIDOM ŽIVLJENJE MOJEGA SORODNIKA INVALIDA Vsako leto sem starejši in vedno bolj spoznavam, da med nami živi veliko invalidov – ljudi, ki so prikrajšani za normalno življenje. Združujejo se v društvih invalidov za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, paraplegike, s prirojenimi ali pridobljenimi napakami … Tako povezani se lažje borijo za svoje pravice v družbi. Jaz spoznavam drugačno življenje invalida v svoji družini. Mamin bratranec Jani je sedaj star 30 let in je invalid že od rojstva. Med porodom so njegovi možgani ostali nekaj minut brez kisika in to je povzročilo, da težko govori, prizadeti pa sta tudi njegova desna roka in noga. Zaradi cerebralne paralize je moral obiskovati Osnovno šolo Juričevega Drejčka s prilagojenim programom. Po končanem osnovnem šolanju so ga vključili v Zavod za invalidne osebe v Črni, kjer je ob delu začel spoznavati veščine samostojnega življenja. Sprva se je vsak dan zjutraj s kombijem vozil v Črno na delo in se popoldan vračal domov, sedaj pa je zaposlen v invalidski delavnici v Železarni Ravne. Vesel je, da ima zaposlitev, čeprav se s svojim zaslužkom ne bi mogel sam preživljati. Zanj še vedno skrbi njegov oče in njuna skupna ljubezen so potovanja. Prepotovala sta že veliko evropskih držav, zelo rada pa tudi hodita v gore. Osvojila sta že mnogo vrhov v Sloveniji. Janijevo okno v svet je tudi internet. Rad bere, kar ga zanima, še posebej pa rad spremlja šport. K Janijevemu boljšemu počutju prispeva tudi družba. Enkrat letno dobi novo opornico za roko in primerne ortopedske čevlje in tudi za njegovo bivanje na morju prispevajo. Zdravje je naše največje bogastvo. Tega se običajno zavemo šele takrat, ko vidimo, s kakšnimi težavami in problemi se spopadajo družine, v katerih živi invalidna oseba, ki v vsakdanjem življenju potrebuje pomoč svojih najbližjih. Pri nas na šoli že vsa leta pridno zbiramo plastične zamaške. S svojim dejanjem pomagamo, da kdo morda prej dobi voziček ali novo protezo. Vesel sem, da živim v mestu Ravne na Koroškem, ki je prejelo priznanje invalidom prijazno mesto. Vem, da se pristojni trudijo pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo. Fotografiral: Sašo Ilić Fotografirala: Vanja Benko Juretu iskreno čestitamo in mu želimo veliko ustvarjalnosti. Zbrala in uredila: Vanja Benko, mentorica literarno-novinarskega krožka