1. No category

01-13 nasl.qxd
11/1/2003
20:29
Page 1 a l t e n
Novice> Nove ocene o [tevilu planetov v na[i Galaksiji> vsaj 100 milijard jih je!
januar 2013 [tevilka 1 cena 5,70 EUR
ozvezdja
Zajec – za binokle
intervju
Laserski kazalniki
kraljica znanosti
Najbolj odmevni
dose/ki v letu 2012
V meandru
Eridana
01-13.qxd
11/1/2003
20:31
Page 2 a l t e n
Spikina
VRTLJIVA
ZVEZDNA
KARTA
Zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kro/enja okoli Sonca nam nebo neprestano ka/e
druga;no podobo. Z vrtljivo zvezdno karto lahko za katerikoli dan in uro enostavno ugotovimo,
katera ozvezdja vidimo v tistem trenutku na nebu.
Velikost karte je 21 centimetrov ❂ na zadnji strani so
preprosta navodila ❂ zvezde do 4. magnitude ❂ koordinate za epoho 2000,0 ❂ karta je narejena za Slovenijo (za
geografsko [irino 46°) ❂ karta je plastificirana, nepremo;ljiva
Vrtljiva zvezdna karta je prakti;en pripomo;ek za za;etnike in za
izku[ene astronome amaterje. Kadar ne potrebujemo pretirane natan;nosti, jo
lahko uporabljamo kot efemeride, pa [e priro;na je, ker jo lahko vedno nosimo s seboj. Ste se
kdaj med opazovanjem spra[evali, kaj bo na nebu ;ez nekaj ur| Se vam
spla;a po;akati ali naj greste raje spat| Ste kdaj na;rtovali opazovanje
za dolo;en dan, pa se vam ni ljubilo prera;unavati, kaj vse boste
tisto no; kahko videli in kako visoko na nebu bo| Ste /e kdaj
fotografirali, pa ste [ele na terenu sredi dela ugotovili, da
ste pozabili pogledati v efemeride, kdaj se kon;a no;|
VSE TO IN πE VE∞ LAHKO OD∞ITATE
IZ VRTLJIVE ZVEZDNE KARTE:
❂ videz neba za katerikoli dan in uro v letu<
❂ vzhode, zahode in kulminacije zvezd<
❂ vzhod, zahod in kulminacijo Sonca<
❂ za;etek in konec astronomske no;i.
Cena>
9,80 EUR + po[tnina
Vrtljivo zvezdno karto lahko naro;ate od
torka do ;etrtka med 10. in 11. uro po telefonu 040 551 957 ali po elektronski po[ti>
[email protected]
01-13.qxd
11/1/2003
20:31
Page 3 a l t e n
januar 2013
15
letnik XXI
36
15 Najbolj odmevni dose/ki v letu 2012
Vsako leto se v vseh vejah astronomije nabere toliko novosti, da jim /e kar te/ko sledimo. Danes je to ena najhitreje razvijajo;ih se znanosti, kjer si pomembna odkritja kar podajajo roko. {e veliko ve; je tistih drobnih, a pomembnih raziskav, ki prispevajo kamen;ke k mozaiku na[ega vedenja o vesolju, kamen;ke, ki bodo neko; morda prav tako pripeljali do pomembnih spoznanj. In ;eprav gre za znanost, ki na na[e vsakdanje /ivljenje danes nima prav velikega
vpliva, so ljudje (davkopla;evalci) prakti;no po vsem svetu pripravljeni potro[iti na milijarde evrov, da pote[ijo na[o ;love[ko radovednost po spoznavanju vesolja. Ja, morda je ravno to poleg umetnosti tisto, kar nas postavlja na
vi[jo raven bivanja!
[tevilka
1
44
5
18
23
30
31
novice
efemeride za februar
letno kazalo za 2012
meteorski roji v februarju
amaterji
Medvo[ki binotrip – III
33
intervju
Laserski kazalniki
35
kometi
Re[ena sezona
43
spremenljivke
Spremenljivka R Leva
36 V meandru Eridana
Tone {penko
Treba se bo lotiti kaj te/jega in ;eprav imam pripravljenih nekaj kart za iskanje [ibkih galaksij v ozvezdju Andromede, je le-ta [e povsem v nadglavi[;u,
kjer teleskopov z dobsonovo nastavitvijo ni vedno najla/e usmerjati. Zato pa
me zapelje vrsta zvezd, ki si sledi od Oriona proti zahodu. Reka Eridan! Sledim zvezdicam, ki se vrstijo v razgibani liniji vse tja pod Kitovo glavo in se potem v velikem meandru obrnejo nazaj proti ozvezdju Zajca in se potem spustijo v [e enem meandru pod obzorje. :eprav zvezde niso posebno svetle, jim
lahko zlahka sledim vse do povsem ;rnega kopastega vrha Gradi[;a. Svetle;a
kupola Ljubljanske kotline je vendarle precej manj svetla kot obi;ajno in premami me izziv tistih nekaj galaksij tam nizko nad ;rnimi vr[i;ki ru[ja.
44 Zajec – za binokle
Bojan Kambi;
Zajec, ki ga najdemo pod Orionom, je majhno, a zanimivo ozvezdje, ;eprav se
pod sijajnimi zimskimi ozvezdji kar nekako izgubi. Pot do njega pa je enostavna, ;e le vemo, kje na nebu sta najsvetlej[a zvezda Sirij in svetli Rigel v Orionu. To pa naj bi vedel vsak, tudi za;etnik. :eprav je ozvezdje majhno, pa je v
njem kar nekaj zanimivih objektov, ki bodo pritegnili pozornost izku[enih in
manj izku[enih opazovalcev> ;udovito dvozvezdje, najbolj rde;kasta med vsemi zvezdami in kroglasta kopica, katere lepote pa so /al prihranjene za ve;je
teleskope in ve;je pove;ave ...
januar 2013
Slika na naslovnici> Tr;enja med galaksijami
vse bolj zanimajo astronome, saj naj bi po
eni od hipotez velike galaksije v vesolju nastale prav z zlivanjem manj[ih. Na sliki je
par gravitacijsko vezanih galaksij Arp 273
(foto> NASA\ESA\STScI\AURA).
3
01-13.qxd
13/1/2003
13:29
Page 4 a l t e n
SLOVENSKA
REVIJA ZA
ASTRONOMIJO
elektronski naslov:
[email protected]
Ustanovitelj in zaloænik
CAMBIO d.o.o.
Ljubljana
♦
Glavni in odgovorni urednik
Bojan Kambi≠
Stalni sodelavci
Jure Atanackov, Gorazd Bizjan,
Bojan Dintinjana, Javor Kac,
Herman Mikuæ, Tone πpenko
♦
Oblikovanje in tehni≠no urejanje
CAMBIO d.o.o.
Elektronski prelom,
ra≠unalni∏ka obdelava slik
in priprava za tisk
CAMBIO d.o.o.
Tisk
Tiskarna DTP d.o.o.
Ljubljana
{E VEDNO SO NA ZALOGI STAREJ{I
LETNIKI SPIKE OD LETA 2001 DALJE
♦
Uredni∏tvo in marketing
Brn≠i≠eva 13
1000 Ljubljana
♦
Spika je proizvod, za katerega
se pla≠uje DDV po stopnji 8,5%.
ISSN 1318–0541
ENOJNA {TEVILKA
DVOJNA {TEVILKA
Revije lahko naro;ite po po[ti na naslov>
Spika, Brn;i;eva 13, 1000 Ljubljana ali po telefonu
040 551 957 (od torka do ;etrtka med 10. in 11 uro).
Revija Spika je mese;nik> izhaja 15. v mesecu. Na leto izide deset enojnih in dvojna
poletna [tevilka (julij\avgust). Celoletna naro;nina je 56,60 EUR, polletna naro;nina za prvo polletje je 33,90 EUR, za drugo polletje pa 32,40 EUR.
SLOVENSKA ASTRONOMIJA NA INTERNETU
Astronomska skupina na Fakulteti za matematiko in fiziko, Ljubljana>
http>\\astro.fmf.uni-lj.si
Astronomska knji/nica na Golovcu>
http>\\astro.ago.uni-lj.si
Astronomska slika dneva>
http>\\apod.fmf.uni-lj.si
Observatorij :rni Vrh nad Idrijo>
http>\\www.observatorij.org
Pobuda za temno nebo>
www.temnonebo.org
Portal v vesolje>
http>\\www.portalvvesolje.si
4
3,80 EUR
6,40 EUR
SLOVENSKA ASTRONOMIJA NA INTERNETU
AD Javornik>
http>\\www.adj.si
Astronomski kro/ek Gimnazije {entvid>
http>\\www2.arnes.si\guest\gljsentvid10
AD Orion>
http>\\www.orion-drustvo.si
AD Gostosevci Velenje>
http>\\home.pia.si\adg
Gimnazija Ledina>
www2.arnes.si\~gljledina
Astronomsko dru[tvo Komet>
http>\\www.komet-drustvo.si
AD Kosci>
http>\\www.kosci.si\
Centralno vesolje>
http>\\www.vesolje.net
Vesoljska tiskovna agencija (VTA)>
http>\\vta.vesolje.net
E-po[tni seznam slovenskih astronomov>
http>\\www.adj.si\slo-astro
Slovenski astronomski portal>
http>\\slo-astro.lmbitea.si
Slovenski astronomski forum>
www.astronom.si\forum
Astronomski observatorij Kobdilj>
www.observatorij.si
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:31
Page 5 a l t e n
NOVICE
Nove ocene o [tevilu planetov v na[i
Galaksiji> vsaj 100 milijard jih je!
Poglejte v no≠no nebo, in videli boste zvezde. A gledate tudi planete – na milijarde jih je!
To je zaklju≠ek nove, ob∏irne ∏tudije, ki so jo izvajali na Kalifornijskem in∏titutu za tehnologijo (Caltech) in ki je pokazala, da so oson≠ja v vesolju nekaj obi≠ajnega in ne izjema. Raziskovalna skupina je
do svojih sklepov pri∏la na podlagi podrobne ∏tudije oson≠ja Kepler32, katerega mati≠na zvezda in njeni planeti so tipi≠ni za na∏o Galaksijo – vsaj tako pravijo.
»Vsaj 100 milijard planetov je in to samo v na∏i galaksiji!« pravi John
Johnson (Caltech). »To je zastra∏ujo≠a ∏tevilka, ∏e posebej ≠e jo pove∫emo z astrobiologijo.«
Oson≠je, ki ga je skupina raziskala, je odkril vesoljski teleskop Kepler. V njem je pet planetov. Dva so poznali ∫e prej in so jih potrdila
opazovanja tudi drugih astronomov, tri pa je skupina s Caltecha na
novo odkrila. Tako so pod drobnogled vzeli kar solidno oson≠je –
zvezdo in njenih pet planetov. Rezultate pa so primerjali tudi z drugimi oson≠ji, ki jih je odkril Kepler.
Mati≠na zvezda oson≠ja Kepler-32 je pritlikavka spektralnega tipa M,
torej zvezda, ki je najbolj pogosta v na∏i Galaksiji. Ocenjujejo, da je
takih zvezd kar dve tretjini. Pet planetov, ki so jih odkrili, je po velikosti podobnih Zemlji in so tipi≠ni za planete, ki jih odkrivajo tudi
okoli drugih pritlikavih zvezd. Iz tega so sklepali, da ima ve≠ina planetov v na∏i Galaksiji podobne karakteristike kot teh pet.
Po ne≠em pa se oson≠je Kepler-32 razlikuje od ve≠ine ostalih doslej
odkritih. Planeti kro∫ijo okoli mati≠ne zvezde v ravnini, ki jo z Zemlje vidimo z roba. Zaradi te sre≠ne okoli∏≠ine so lahko oson≠je raziskali res podrobno. Planeti namre≠ med kro∫enjem periodi≠no pre≠kajo zvezdo. Padec svetlobe med prehodom je opazovalcem omogo≠il natan≠no dolo≠itev planetnih karakteristik, kot so na primer njihove velikosti in obhodni ≠asi.
»Kamen iz Rosette je bil v znanosti ∫e tolikokrat omenjen, da se temu ∫e kar nekako izogibamo,« pravi Johnson. »A tu je primerjava ∏e
kako na mestu. To je oson≠je, ki nam bo pomagalo razvozlati jezik
nastanka planetov.«
Eno temeljnih vpra∏anj o izvoru in nastanku planetov je njihovo ∏tevilo. Danes se astronomi strinjajo v oceni, da pride v grobem povpre≠ju en planet na vsako zvezdo. Tak∏ne ocene so bile dane ∫e prej, sku-
Oson;je Kepler-32 sestavlja mati;na zvezda in pet planetov, ki kro/ijo v majhnih orbitah okoli nje (ilustracija> T. Brown).
pina s Caltecha jih je le potrdila na ve≠jem vzorcu pritlikavih zvezd,
ki so v na∏i Galaksiji najpogostej∏e. πe ve≠. V raziskavi so zajeli le planete, ki kro∫ijo blizu svojih mati≠nih rde≠ih pritlikavk, ne pa tudi tistih, ki kro∫ijo dlje in pa tistih okoli drugih tipov zvezd. Glede na to
je ocena konzervativna. Kaj lahko se zgodi, da bo ∏ir∏e ∏tetje planetov pripeljalo do sklepa, da prideta na vsako zvezdo vsaj dva!
Oson≠ja okoli pritlikavih zvezd so ≠isto druga≠na od na∏ega. Mati≠ne
zvezde so hladnej∏e in mnogo manj∏e od na∏ega Sonca. Zvezda Kepler-32, na primer, je pol toliko masivna kot Sonce in pol manj∏a. Velikosti njenih petih planetov se gibljejo od 0,8 do 2,7 Zemljine, vsi
pa kro∫ijo izjemno blizu mati≠ne zvezde. Orbita najbolj oddaljenega
petega planeta meri le desetinko astronomske enote, kar z drugimi
besedami pomeni le tretjino Merkurjeve orbite okoli Sonca. Zanimivo pa je to, da so tudi druga oson≠ja okoli pritlikavih zvezd, kar jih
seveda poznamo, podobna oson≠ju Kepler-32. In ker je takih zvezd
v Galaksiji najve≠, lahko iz tega potegnemo nadvse zanimiv sklep:
tak∏na oson≠ja, kot je na∏e, so v vesolju izjemno redka!
»To pa je res nenavadna ugotovitev,« se muza
Johnson. »Heglova dialektika na delu. Neko≠ so
mislili, da je na∏e Oson≠je nekaj enkratnega.
Potem smo za≠eli odkrivati planete okoli drugih zvezd. In z napredkom teh raziskav bomo
najverjetneje pri∏li do sklepa, da je na∏e Oson≠je res nekaj enkratnega. A pozor! ∞e so neko≠
menili, da je na∏e Oson≠je nekaj enkratnega zato, ker je edino v vesolju, bomo mi spoznali,
da smo nekaj enkratnega med mnogimi!«
To, da so planeti v oson≠jih okoli pritlikavk vsi
po vrsti v tako tesnih orbitah, pa ∏e ne pomeni, do so to vro≠i, peklenski svetovi, o∫gani od
sevanja svojih mati≠nih zvezd in zato neprimerni za razvoj ∫ivljenja. Nikakor ne! PritlikavV prvem letu delovanja projekta Habitable Exoplanets Catalog (Katalogiziranje /ivljenju ke so mnogo manj∏e in mnogo hladnej∏e od
prijaznih eksoplanetov) je bilo odkritih ve; tujih svetov, kot so pri;akovali (PHL@UPR na∏ega Sonca, zato je tudi pas, kjer je mogo≠a
Arecibo\ESA-Hubble\NASA).
teko≠a voda, takoimenovani ∫ivljenjski pas,
januar 2013
5
01-13.qxd
11/1/2003
20:31
Page 6 a l t e n
NOVICE
mnogo bli∫e zvezdi. Kljub temu pa pri zvezdi Kepler-32 od vseh petih planetov le zadnji, najbolj oddaljeni kro∫i v ∫ivljenjskem pasu.
Pri drugih podobnih oson≠jih je takih planetov ve≠.
Kako so taka majhna oson≠ja nastala, danes ne ve nih≠e. A Johnson
je prepri≠an, da bodo podrobne raziskave prav oson≠ja Kepler-32 dale vsaj okvirne odgovore na to vpra∏anje. Prvi rezultati ka∫ejo na
to, da so planeti nastali dlje od zvezde in so ∏ele kasneje zaradi ∏e
neznanih mehanizmov migrirali v notranjost oson≠ja. Seveda se vsi
strinjajo, da so tudi ti planeti nastali v protoplanetarnem disku, ki
se je ustvaril okoli mlade pritlikavke. V disku so se plinski in pra∏ni
delci zlepljali med seboj in za≠eli so rasti protoplaneti. Te∫ava je v
tem, da so ra≠unalni∏ke simulacije dogajanja v protoplanetarnih diskih pokazale, da tako blizu mati≠ne zvezde v disku ni dovolj snovi,
da bi nastali planeti. Zato so morali na za≠etku nastati dlje. Tudi rde≠e pritlikavke so bile namre≠ v svoji mladosti, ko so nastajali planeti, mnogo bolj vro≠e, morda celo prevro≠e, da bi tako blizu njih sploh
obstajali pra∏ni delci, ki pa so – kot vemo – gradniki planetov. πe en
podatek govori v prid hipotezi o migraciji. Ugotovili so, da sta tretji in ≠etrti planet nekoliko manj gosta. To pomeni, da ju sestavljajo
la∫je spojine, kot so na primer ogljikov dioksid, metan pa tudi nekateri drugi plini. Te lahkohlapne spojine vsekakor niso mogle obstajati tako blizu mlade, vro≠e protozvezde. In kon≠no, skupina je odkrila, da so trije od planetov v resonan≠nih orbitah. Njihovi obhodni
≠asi so v razmerju 1:2:3. Planeti skoraj zagotovo ne nastanejo naklju≠no v takih orbitah. Do njih lahko pride le pri prerazporejanju orbit,
v tem primeru zaradi migracije bli∫e k zvezdi.
Vesoljski teleskop Kepler nam je postregel z odkritji, o katerih so astronomi pred leti lahko le sanjali. In to na podro≠ju, ki ≠loveka zanima ∫e od nekdaj. Ko boste naslednji≠ pogledali v jasno nebo, polno
sijo≠ih zvezd, si lahko okoli vsake zamislite planete, saj so skoraj zagotovo tam. In morda vas bo pre∏inila misel, da morda v vesolju le
nismo sami. Mo∫nosti so velike!
Asteroid Toutatis se je
po;asi odmajal mimo Zemlje
Radijski astronomi, ki za svoja opazovanja uporabljajo radarski sistem
70-metrske antene v Goldstonu v Kaliforniji, so imeli 12. in 13. decembra lani enkratno prilo∫nost, da posnamejo slike 4,8-kilometrskega asteroida Toutatis, ki se je 12. decembra najbolj pribli∫al Zemlji.
Iz posnetkov so sestavili kratek film≠ek, ki si ga lahko ogledate na spletnem naslovu NASA Jet Propulsion Laboratory California Institute of
Technology. Toutatis se je 12. decembra najbolj pribli∫al Zemlji in sicer na razdaljo 6,9 milijona kilometrov, kar je pribli∫no 18-krat dlje
od oddaljenosti Lune.
Radarske slike asteroida ka∫ejo podolgovato, nepravilno oblikovano
telo z nagubanim, goratim povr∏jem in morda kraterji. Radarske slike niso tako nazorne kot tiste, posnete v opti≠nih valovnih dol∫inah,
zato so poleg oblike na povr∏ju asteroida lahko zaznali le ∏e nekaj
zanimivih svetlih odsevkov, ki so morda ve≠je povr∏inske skale. Toutatis se zelo po≠asi vrti okoli svoje dalj∏e osi. Za en obhod potrebuje kar 5,4 dneva, poleg tega pa os ∏e mo≠no precedira z obhodnim
≠asom 7,4 dneva. Tako je na mo≠ podoben slabo vr∫eni ∫ogi za rugby. Iz zbranih podatkov bodo planetologi popravili svoje modele vrtenja asteroida, iz tega pa morda izlu∏≠ili kaj ve≠ o njegovi notranji
zgradbi.
Asteroidova orbita je zelo dobro znana. Naslednji≠ se nam bo telo tako pribli∫alo ∏ele novembra 2069, ko bo letelo mimo nas na odda6
Radarska slika asteroida Toutatis, posneta z radarskim sistemom
v Goldstonu 12. decembra lani (foto> NASA\JPL-Caltech).
ljenosti 3 milijone kilometrov oziroma 7,7-krat dlje od na∏e Lune. Vsi
ra≠uni pa ka∫ejo, da je verjetnost za tr≠enje z Zemljo vsaj v prihodnjih ∏tirih stoletjih enaka ni≠.
Ωe nekaj ≠asa pri Nasi te≠e program Near-Earth Object Observations
Program, popularno imenovan Vesoljska stra∫a, kjer i∏≠ejo, sledijo
in dolo≠ajo orbitalne in druge lastnosti vsem asteroidom in kometom,
ki se lahko zelo pribli∫ajo Zemlji in pomenijo potencialno nevarnost
za tr≠enje. Pri tem imajo raziskovalci na voljo tako zemeljske kot tudi vesoljske observatorije.
Kon;ni rezultati
projekta WMAP
Vse od za≠etka misije Wilkinson Microwave Anisotropy Probe (WMAP)
v letu 2001 so na Zemljo romali podatki, ki so bili revolucionarni za
na∏e poznavanje zgodnje kozmologije, ki je temelj za pravilno razlago vseh kasnej∏ih dogajanj v na∏em vesolju. Ekipo, ki je kolikor se
je dalo sproti analizirala rezultate, je vseskozi uspe∏no vodil astrofizik Charles L. Bennett (Johns Hopkins University). Tako smo v teh
letih pri∏li do natan≠nih ∏tevilk o starosti vesolja, gostoti atomske in
neatomske snovi v posameznih obdobjih in o neenakomernostih v
gostoti in temeperaturi, ki je kasneje pripeljala do nastanka prvih
zvezd in galaksij. Samo rezultati opazovanj in merjenj sonde WMAP
(brez dodatnih opazovanj drugih observatorijev in ekip) so izbolj∏ali
razli≠ne parametre mladega vesolja za 68.000-krat in kozmologijo iz
prete∫no spekulativne vede pripeljali v polje eksaktne znanosti. Zdaj,
dve leti po upokojitvi sonde, so Bennett in njegovi sodelavci na projektu WMAP javnosti sporo≠ili kon≠ne rezultate, ki temeljijo na devetletnem uspe∏nem delu.
»To je skoraj kakor ≠ude∫,« pravi Bennett. »Vesolje nam razkriva svojo kodirano avtobiografijo v mikrovalovnih vzorcih, ki jih opazujemo v vseh smereh. Ko jih pravilno odkodiramo, izvemo vse o nastanku in razvoju vesolja ter njegovi vsebini. Da je na∏a koda pravilna,
vemo zato, ker se vse na∏e napovedi ujemajo z drugimi opazovanji!«
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:31
Page 7 a l t e n
NOVICE
Podrobna slika mladega vesolja, dobljena na podlagi kon;nih
podatkov sonde WMAP. Na sliki so videti 13,77 milijarde let stare
fluktuacije v temperaturi, ki so kasneje pripeljale do nastanka prvih galaksij (foto> NASA\WMAP Science Team).
Slike v mikrovalovnem obmo≠ju, ki jih je snemala sonda WMAP, nam
ka∫ejo mlado vesolje pri starosti 375.000 let, kar je le majcen del≠ek v primerjavi z dana∏njo starostjo 13,77 milijarde let. Analize vzorcev na slikah, ki so kazali majhne spremembe v temperaturi mladega vesolja (razlike so v desetinkah milikelvina!), so dale vpogled v
dogajanje pred to starostjo in v vse prihodnje milijarde let vse do danes. Teorija velikega poka, ki pravi, da je bilo mlado vesolje vro≠e
in gosto, je z rezultati sonde WMAP solidno podprta. Ti rezultati podpirajo tudi teorijo inflacije, ki so jo k teoriji velikega poka dodali kasneje. Ta govori o tem, da je zelo mlado vesolje do∫ivelo dramati≠no
spremembo, ko se je v manj kot trilijoninki triljoninke sekunde pove≠alo za trilijon trilijonkrat. V tem izjemno kratkem obdobju, ki mu
nekateri kozmologi pravijo kar neke vrste fazni prehod, so se v snovi pojavile majcene nepravilnosti, ki so tekom kasnej∏ega razvoja pripeljale do nastanka prvih galaksij. Pred kratkim je Stephen Hawking
v reviji New Scientist zapisal, da je bil dokaz za obdobje inflacije, ki
ga je priskrbela sonda WMAP, najbolj vznemirljiv napredek v fiziki
v vsej njegovi poklicni karieri.
Vesolje sestavlja le 4,6 odstotka atomov. Mnogo ve≠ji dele∫, 24 odstotkov, je druga≠ne vrste snovi, ki ima gravitacijsko privla≠nost, a
ne seva. Imenujemo jo temna snov. Najve≠ji dele∫, kar 71 odstotkov,
pa v vesolju predstavlja neke vrste vir antigravitacije (ponavadi jo
imenujemo temna energija), ki povzro≠a, da se vesolje ∏iri vse bolj
pospe∏eno.
»Rezultati opazovanj sonde WMAP predstavljajo temelj standardnega modela vesolja,« pravi Gary F. Hinshaw (University of British Columbia), ≠lan skupine WMAP. »Drugi opazovalni podatki so skladni
s tem modelom, skupaj z njim pa dajejo natan≠ne vrednosti za zgodovinski razvoj, sestavo in geometrijo vesolja.«
Sondo so izstrelili 30. junija 2001 in jo poslali v drugo Lagrangeovo
to≠ko, to je v oddaljenost 1,5 milijona kilometrov od Zemlje na nasprotno stran od Sonca. Od tu je sonda skenirala nebo in merila majcene temperaturne spremembe v mikrovalovnem sevanju ozadja. Prve rezultate so objavili februarja 2003, nato pa ∏e 2005, 2007, 2009,
2011 in kon≠no poro≠ilo konec leta 2012. Misijo so izbrali na nate≠aju leta 1996, potrdili njeno nadaljevanje leta 1997, ≠ez ∏tiri leta pa
je bila sonda zgrajena in pripravljena za polet. Po na≠rtih in v mejah odobrenih finan≠nih sredstev. Mirno lahko zatrdimo, da je bil v
tem primeru denar ameri∏kih davkopla≠evalcev izjemno koristno porabljen.
Rezultati so napovedali tudi starost vesolja, pri kateri so se pojavile
prve zvezde. To naj bi se zgodilo, ko je bilo vesolje staro okoli 400
Izjemno uspe[na sonda WMAP je svoja opazovanja opravljala v
Lagrangeovi to;ki L2 na nasproti strani Zemlje kot je Sonce (ilustracija> L. Wiess).
NA{E NEBO 2013
Efemeride vsebujejo podatke o Soncu, Luni, planetih, kometih,
Jupitrovih satelitih, koledar nebesnih pojavov in [e mnogo drugega!
Tabela Sonce vsebuje Son;eve nebesne koordinate ter ;ase vzhoda,
zahoda in kulminacije. V tabeli Luna najdemo ;ase vzhoda, zahoda,
koordinate ter Lunine mene.
V preglednici Planeti so navedene koordinate planetov. Gibanje planetov je prikazano
na ve; slikah in na zvezdnih kartah. V poglavju o kometih so opisani kometi, ki smo
jih opazovali v preteklem letu in napovedani kometi, ki se bodo v prison;je vrnili v
letu 2012. Poglavje Sateliti vsebuje tabele za Saturnov satelit Titan in lege ter mrke
velikih Jupitrovih satelitov. Pregled nebesnih pojavov obsega kronolo[ko urejeno
napoved nebesnih dogodkov kot so> kulminacije, konjunkcije, najve;je in najmanj[e
razdalje, obrati, julijanske datume ... Vsi pojavi so na kratko razlo/eni.
Publikacijo lahko naro;ite pri> DMFA, Jadranska 19, 1000 Ljubljana
tel.> (01) 476 65 53, (01) 423 24 60
e-po[ta> [email protected]
januar 2013
7
01-13.qxd
11/1/2003
20:31
Page 8 a l t e n
NOVICE
foto> NASA\ESA\the Hubble Heritage Team (STScI\AURA)
Neverjetno barvita planetarka NGC 5189
Vesoljski teleskop Hubble je proslavil konec leta s posnetkom ≠udovite, barvite, dih jemajo≠e planetarne meglice NGC 5189, ki le∫i
v ju∫nem ozvezdju Muha. Plini, ki so se od izbruha prepletli in pome∏ali, so videti kot velikanska, dvakrat zavita vesoljska mavrica.
Planetarne meglice predstavljajo zadnjo, kratkotrajno fazo v ∫ivljenju Soncu podobnih zvezd. Ko zvezda v svojem jedru porablja ∏e zadnje zaloge jedrskega goriva, so zunanje plasti ∫e tako ∏ibko gravitacijsko vezane, da jih ∫e najmanj∏a motnja po∫ene v medzvezdni prostor. Plini se med raz∏irjanjem red≠ijo in ohlajajo, vro≠e, ogolelo jedro pa s svojo mo≠no ultravijoli≠no svetlobo za≠ne vzbujati atome, da
sijejo v zna≠ilnih ionizacijskih barvah, ki izdajajo njihovo sestavo. Tako se rodi planetarna meglica.
Vesoljski teleskop je vse od izstrelitve pomembno prispeval prav k
raziskovanju planetarnih meglic in mnoge med njimi so prav po zaslugi Hubblovih slik postale slavne. Poleg tega, da so lepe, pa nam
8
vse po vrsti pripovedujejo zgodbo o usodi, ki ≠aka tudi na∏e Sonce,
ko mu bo ≠ez pribli∫no 5 milijard let v sredi∏≠u zmanjkalo jedrskega
goriva.
Planetarka NGC 5189 ni tipi≠na predstavnica svoje vrste. Njeni plini so mo≠no razgibani in nesimetri≠ni. Gostej∏i deli so razporejeni
v obliko narobe obrnjene ≠rke S. V meglici je polno gostej∏ih vozlov, ki sijejo v ionizirani svetlobi na strani, ki je obrnjena k zvezdi.
Tudi druge strukture na sliki pri≠ajo o mo≠nem ultravijoli≠nem sevanju in o silnem zvezdnem vetru, ki piha pro≠ od sredi∏≠ne umirajo≠e zvezde. Da si bomo la∫je predstavljali velikost meglice povejmo,
da so najmanj∏e podrobnosti na sliki velike kot vse na∏e Oson≠je!
Tak∏ne nesimetri≠ne planetarke ponavadi nastanejo okoli dvozvezdij, kjer se ena od ≠lanic stara. Pri NGC 5189 ∏e ni jasno, ali ima tudi njena sredi∏≠na zvezda spremljevalko, ki je odgovorna za tako nesimetri≠no obliko.
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:31
Page 9 a l t e n
NOVICE
milijonov let. Bodo≠i vesoljski teleskop James Webb je namenjen prav
raziskovanju tega ranega obdobja vesolja.
»Fantasti≠ni rezultati projekta WMAP so ∏ele za≠etek na∏ega neumornega prizadevanja, da bi razumeli vesolje, v katerem ∫ivimo,« je za
konec dejal astrofizik Adam G. Riess (Johns Hopkins University), ki
si je za odkritje temne energije leta 2011 delil Nobelovo nagrado za
fiziko. »Njen najve≠ji prispevek pa je prav gotovo ta, da je v kozmologijo prinesla natan≠nost. πele zdaj nas resno jemljejo tudi kolegi
fiziki.«
Z vodo bogat meteorit
najverjetneje izvira z Marsa
Nasini raziskovalci so analizirali majhen meteorit, za katerega se
domneva, da je prvi primerek Marsove skorje, ki so ga na∏li na Zemlji. Prvi rezultati govorijo o tem, da je v njem kar 10-krat ve≠ vode
kot v drugih meteoritih, ki naj bi prav tako izvirali z Marsa.
Meteoriti z Marsa lahko izvirajo iz padcev velikih teles na sosednji
planet ali iz ve≠jih vulkanskih izbruhov. Le pri takih kataklizmi≠nih
dogodkih lahko dobijo posamezni kosi izvr∫enega materiala dovolj
velike hitrosti, da ube∫ijo privla≠ni sili Marsa.
Meteorit NWA 7034 so leta 2011 na∏li v severozahodni Afriki v Sahari. Po letu dni intenzivnega prou≠evanja so raziskovalci ugotovili,
da je meteorit nastal pred 2,1 milijarde leti v ≠asu najbolj burnega
obdobja v Marsovi zgodovini, ki so mu planetologi dali ime amazonian.
»Meteorit NWA 7034 je za nas pomemben zato, ker je mnogo starej∏i od vseh doslej najdenih meteoritov z Marsa,« pravi Mitch Schulte
(NASA). »Zdaj imamo tu na Zemlji vpogled v kriti≠no obdobje v Marsovi geolo∏ki zgodovini.«
Meteorit sestavljajo sprijeti kosi bazalta, kamnin, ki nastanejo, ko se
na hitro ohladi stopljena lava. Minerali v njem so v glavnem ortoklazi in pirokseni, ki so zna≠ilni za vulkansko aktivnost. Sestava se
ujema z analizami kamnin z in∏trumenti na Marsovih roverjih in na
orbiterju Odisej (Mars Odyssey Orbiter). Planetologom bo sestava povedala veliko o vulkanski aktivnosti na Marsu v tem obdobju kot tudi o povr∏inskih in okoljskih pogojih, ki so na sosednjem planetu vladali pred 2,1 milijarde leti. Raziskovalce je ∏e posebej presenetila velika koli≠ina vode, ki je ujeta v mineralni strukturi meteorita. To lahko pomeni, da dr∫ijo hipoteze, po katerih je po vodnem obdobju na
Marsu voda poniknila pod povr∏je in se pome∏ala s kamninami. Meteorit ima tudi druga≠no razmerje izotopov kisika od drugih doslej
najdenih marsovskih meteoritov, kar najverjetneje ka∫e na njegovo
interakcijo z atmosfero med letom skozi njo.
Doslej najdene marsovske meteorite so raziskovalci razdelili v tri skupine, imenovane po treh meteoritih: Shergotty, Nakhla in Chassigny.
Vseh takoimenovanih SNC meteoritov je skupaj 110. Izvirali naj bi
iz razli≠nih obdobij Marsove zgodovine, vsi pa naj bi bili mlaj∏i od NWA
7034. Tudi ta po mnogo≠em sodi v to skupino, ima pa kar nekaj ∫e
omenjenih posebnih lastnosti.
Pri Nasi pravijo, da bodo novi rezultati vplivali tudi na naloge Radovedne∫a, ki raziskuje mineralo∏ko sestavo razkritih plasti v marsovskem kraterju Gale.
Nova generacija adaptivne optike na
delu v slavni zvezdni porodni[nici
320-gramski meteorit, ki najverjetneje izvira z Marsa, so na[li v severozahodni Afriki. Dobil je suhoparno oznako NWA 7034, ljubkovalno pa so ga poimenovali »:rni lepotec« (foto> NASA).
januar 2013
Nova slika z ju∫nega Observatorija Gemini nazorno ka∫e vse prednosti novega sistema adaptivne optike, ki ∏e bolj kot doslej odstranjuje popa≠enja, ki jih povzro≠a na∏a nemirna atmosfera. Nov sistem za
tipanje atmosfere, ki so ga poimenovali GeMS, uporablja pet laserskih ∫arkov, ki na nebu ustvarijo pet umetnih zvezd, njihovo popa≠itev pa s spreminjanjem oblike uravnava ve≠ zrcal v opti≠nem sistemu teleskopa. Na≠rtovalci novega sistema so si zadali za nalogo, da
bodo izbolj∏anje ostrine in lo≠ljivosti dosegli na ve≠jem obmo≠ju neba kot doslej. Nalogo so zaupali Françoisu Rigautu, ki je pionir na podro≠ju adaptivne optike, in je prvi tak sistem za teleskopa Gemini razvil ∫e pred desetimi leti.
»πele z adaptivno optiko so veliki zemeljski teleskopi dosegli bolj∏o
lo≠ljivost, ki jo je prej omejevala na∏a atmosfera,« pravi Gary Schmidt
(programski direktor projekta Gemini pri U. S. National Science Foundation). »Nov sistem, ki smo ga namestili na ju∫nem dvoj≠ku teleskopov Gemini, pa je presegel vsa pri≠akovanja in je tako dober, da bo
pod vpra∏aj postavil celo upravi≠enost nalo∫b v vesoljske opti≠ne teleskope.«
»GeMS pomeni nov mejnik v opti≠ni astronomiji tudi za prihajajo≠e
generacije zares velikih teleskopov, ki so trenutno v gradnji,« je novico pokomentiral Gary Sanders, vodja projekta Thirty Meter Telescope (TMT). »Ta orja∏ka zrcala zajamejo tudi ve≠ji dele∫ atmosfere
in s tem ve≠ji dele∫ popa≠enj kot manj∏a, zato so tak∏ni adaptivni sistemi klju≠ni za doseganje vrhunskih rezultatov.«
Pred petimi leti, ko je bil sistem GeMS ∏e v razvoju, in je na teleskopu Gemini delovala prva generacija adaptivne optike, imenovana Altair, so z njo posneli obmo≠je v Orionovi meglici, znano kot Oriono9
01-13.qxd
11/1/2003
20:31
Page 10 a l t e n
NOVICE
ve krogle. S to sliko so takrat ∫eleli vsem pokazati, kak∏en napredek v ostrini in lo≠ljivosti
pomeni uporaba adaptivne optike na velikih
teleskopih. Zdaj so za prikaz sposobnosti novega sistema GeMS uporabili isto obmo≠je in
pokazali, da se je kakovost slike ∏e bistveno popravila, poleg tega pa so izbolj∏anje dosegli na
mnogo ve≠jem obmo≠ju neba (85 lo≠nih sekund).
Kot smo ∫e omenili, uporablja sistem GeMS za
tipanje nemirnosti atmosfere pet laserskih
umetnih zvezd. Podatki se zbirajo v ra≠unalni∏kem sistemu, ki 1000-krat na sekundo izdela tridimenzionalni model atmosfere nad opazovanim obmo≠jem in za kompenzacijo nepravilnosti dolo≠i popravke oblike treh zrcal v opti≠nem sistemu teleskopa. Prva polovica leto∏njega leta je namenjena ∏e kon≠nim testiranjem in popravkom, po tem pa bo sistem v
redni uporabi pri vseh opazovanjih.
Na kratko opi∏imo ∏e Orionove krogle, ki jih
lahko vidimo na sliki. Prvi≠ so jih odkrili leta
1983 in vse od takrat jih redno opazujejo. To
naj bi bili gostej∏i oblaki plinov, ki jih mogo≠ni zvezdni vetrovi mladih, vro≠ih zvezd, ki se
rojevajo v Orionovi meglici (in na sliki niso vidne), poganjajo pro≠ od sebe v medzvezdni prostor. Vetrovi so tako mo≠ni, da ti skupki, ki so
veliki kar za deset na∏ih Oson≠ij, dose∫ejo nadzvo≠ne hitrosti. Ko potujejo skozi razred≠ene
plasti okoli∏ke meglice, jo segrejejo in povzro≠ajo ionizacijo vodikovih atomov. Zato lahko
na sliki vidimo ro∫nate sledi, ki se vle≠ejo za
oblaki. Sledi so bile vidne tudi na prej∏njih posnetkih tega obmo≠ja, njihovo turbulentno
strukturo pa lahko – zahvaljujo≠ novi adaptivni optiki – zdaj prvi≠ vidimo v neverjetnih podrobnostih. Sledi so dolge do petino svetlobnega leta.
Podrobnosti v zunanjih delih Orionove meglice. Slika je bila posneta s teleskopom Gemini South 28. decembra lani med sklepnimi deli na novem sistemu adaptivne optike. Ta
omogo;a izjemno ostre in visokolo;ljive slike po obmo;ju, velikem kar 85 lo;nih sekund.
Na sliki vidimo modrikaste gostej[e oblake plina, bogate z /elezom, ki jih z nadzvo;no hitrostjo »izstreljujejo« mlade, masivne zvezde iz obmo;ij, kjer se rojevajo. Oblaki med letom skozi redkej[o okoli[ko meglico le-to segrejejo in povzro;ijo ionizacijo vodikovih atomov. Zato je videti, da za sabo pu[;ajo sledi, tako kot reaktivna letala na na[em nebu (foto> Gemini Observatory\AURA).
Prvi; videli vremenske
vzorce na rjavi pritlikavki
Opazovalna skupina astronomov je z dvema vesoljskima teleskopoma, opti≠nim Hubblom in infrarde≠im Spitzerjem, simultano opazovala rjavo pritlikavko 2MASSJ22282889-431026. Opazovalni ≠as na
velikih teleskopih so za to opazovanje dobili zato, ker so pri zvezdi
opazili nenavadno spreminjaje sija s periodo 90 minut. Rezultati opazovanj so jih tako navdu∏ili, da se bodo na podoben na≠in lotili tudi drugih zvezd tega tipa.
Rjave pritlikavke sestavljajo zgo∏≠eni plini tako kot zvezde, a prve
imajo premalo mase, da bi bila snov v njihovem sredi∏≠u dovolj gosta in vro≠a, da bi omogo≠ala stalne in stabilne jedrske reakcije. Te
morda kdaj pa kdaj ste≠ejo, a hitro ugasnejo. Rjava pritlikavka, ki se
je med kr≠enjem v fazi protozvezde segrela zaradi te∫e lastne snovi,
je vro≠a in seva, a energije ne nadome∏≠a s proizvodnjo v svojem sredi∏≠u. Zato se vztrajno ohlaja. Po tem je bolj podobna velikim plinastim planetom in astronome je od nekdaj zanimalo, ≠e se tudi v atmo10
sferah teh zvezd dogajajo podobni vremenski pojavi kot pri planetih.
Kombinirana opazovanja s Hubblom in Spitzerjem so skupini omogo≠ila, da so dobili podatke o dogajanju iz razli≠nih globin zvezdine
atmosfere. S Hubblom so v glavnem dobili podatke s povr∏ja in tik
pod njim, infrarde≠a svetloba pa je lahko pri∏la tudi iz globljih plasti, razen tam, kjer so dolo≠ene valovne dol∫ine absorbirale vodne
in metanske pare. Analize opazovalnih podatkov so tako dale soliden vpogled v dogajanje na zvezdi in astronomi so lahko sestavili
»vremensko« karto zvezde. Ta je pokazala razli≠ne vzporedne plasti v atmosferi, kot pri na∏em Jupitru, kjer pihajo orkanski vetrovi, ki
po atmosferi podijo oblake, velike kot manj∏i planet. Zanimivo je, da
spremembe v siju niso navzo≠e v vseh opazovanih valovnih dol∫inah, ampak le v posameznih delih infrarde≠e svetlobe, ki pa je je v
dele∫u izsevane svetlobe najve≠. Iz tega astronomi sklepajo, da spremembe v siju povzro≠ajo velikanski orkani, veliki kot na∏a Zemlja,
ki se podijo po zvezdini atmosferi.
»Za razliko od Zemljinih vodnih oblakov ali Jupitrovih, ki jih sestavlja v glavnem amonijak, so v atmosferah rjavih pritlikavk drobna zrnca mineralov, kapljice teko≠ega ∫eleza in ∏e ∏tevilne druge, povsem
eksoti≠ne spojine,« pravi Mark Marley (Nasin Ames Research Center).
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:31
Page 11 a l t e n
01-13.qxd
11/1/2003
20:32
Page 12 a l t e n
NOVICE
Panoramski pogled na Tan;ico
Tan;ico v Labodu so posneli z 0,9-metrskim teleskopom WIYN in kamero Mosaic (foto> T. A. Rector (University of Alaska
Anchorage)\WIYN\NOAO\AURA\NSF).
Za novoletno ≠estitko vsej astronomski skupnosti so na observatoriju NOAO (National Optical Astronomy Observatory) s teleskopom
WIYN posneli panoramsko sliko Tan≠ice, slavnih ostankov supernove v Labodu. Slika pokriva obmo≠je, veliko kar 3 x 3 stopinje, torej
bi na njo lahko postavili kar 36 polnih lun. In ker niso var≠evali pri
lo≠ljivosti, je nastala slika s 600 milijoni slikovnih elementov. To
je ena najve≠jih astronomskih slik, kar so jih kdaj posneli.
Tan≠ica je velika meglica razred≠enih plinov, ostanek davne eksplozije masivne zvezde. Od nas je oddaljena okoli 1500 svetlobnih let.
Supernova naj bi ekslpodirala pred 5000 do 10.000 leti. Tan≠ico je
leta 1784 prvi opazil William Herschel. Je tako velika, da so njeni posamezni deli dobili v katalogih svoje oznake: NGC 6979 in NGC 6974
na severu, NGC 6992, NGC 6995 in IC 1340 na vzhodu ter NGC 6960
na zahodu. Svetla zvezda tik ob zahodnem delu je 52 Laboda..
12
Posamezne dele slike so posneli ∫e leta 2003 v okviru projekta dolo≠anja oddaljenosti Tan≠ice. Naloge se je za diplomsko delo lotil Richard Cool z Univerze Arizona. Snemal je z ozkopasovnimi filtri Oxygen-III (trikrat ioniziran kisik) za modro, Sulphur-II (dvakrat ionizirano ∫veplo) za zeleno in Hydrogen-alpha (ioniziran vodik) za rde≠o barvo. Posamezna slika mozaika je velika 1 x 1 stopinjo, tako da
mozaik sestavlja devet posameznih visokolo≠ljivih slik. Leta 2003 ra≠unalniki ∏e niso bili dovolj zmogljivi, da bi lahko vse slike zdru∫ili
v eno samo. Devet let kasneje se je tega dela lotil Travis Rector, ki
je posnel tudi manjkajo≠e dele.
∞udovita slika pa ima ∏e eno pomembno sporo≠ilo. Z razmeroma
majhnimi teleskopi (0,9 metra), opremljenimi z vrhunsko dodatno
opremo, se lahko delajo vrhunske raziskave, ki pripeljejo do vrhunskih rezultatov!
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:32
Page 13 a l t e n
NOVICE
»Zdaj so na vrsti astrometeorologi, da na podlagi opazovalnih podatkov sestavijo podrobnej∏e modele ekstremnega atmosferskega dogajanja na tej rjavi pritlikavki.«
∞eprav so rjave pritlikavke razmeroma hladne v primerjavi z zvezdami, pa so zelo vro≠e v primerjavi s planeti. Opazovana rjava pritlikavka ima povr∏insko temperaturo med 600 in 700 stopinjami Celzija, kar ni malo. V tako vro≠i atmosferi je seveda na voljo ogromno
energije, ki lahko poganja in vzdr∫uje velikanske obla≠ne sisteme,
orkanske vrtince ter vertikalne in horizontalne tokove atmosferskih
plinov.
Rezultati opazovanj te rjave pritlikavke bodo pri∏li ∏e kako prav tudi planetologom, ki prou≠ujejo velikanske plinaste eksoplanete, ki jih
je veliko okoli drugih zvezd. Mnogi med njimi so prav na meji med
planeti in rjavimi pritlikavkami.
Opazovalna skupina pa se ∫e pripravlja, da si s Hubblom in Spitzerjem podrobno ogleda nekaj ducatov bli∫njih rjavih pritlikavk.
Vesoljski observatorij
GALEX razkril najve;jo
znano spiralno galaksijo
Na ilustraciji vidimo atmosferske pasove rjave pritlikavke 2MASS
J22282889-431026, ki so jo simultano opazovali z dvema Nasinima vesoljskima observatorijema – opti;nim Hubblom in infrarde;im Spitzerjem. Rezultati so bili za astronome ;isto presene;enje,
saj so razkrili mnogo ve;, kot so na za;etku pri;akovali (avtor>
NASA\JPL-Caltech\T. Brown).
Spektakularna spiralna galaksija s pre≠ko NGC 6872 je ∫e dolgo sodila med najve≠je znane primerke svoje vrste. Zdaj je, po zaslugi skupine astronomov iz ZDA, ∞ila in Brazilije, ter arhivskih posnetkov
Nasinega satelita GALEX (Galaxy Evolution Explorer) okronana za
najve≠jo. Merjeno od enega do drugega konca njenih dveh iztegnjenih spiralnih krakov meri ta galaksija kar 522.000 svetlobnih let ali
petkrat toliko kot na∏a Galaksija.
januar 2013
13
01-13.qxd
11/1/2003
20:32
Page 14 a l t e n
NOVICE
»Brez ultravijoli≠nih posnetkov satelita GALEX, na katerih so se pokazale mlade, vro≠e
zvezde, ki ve≠ino svojega sevanja oddajajo v
ultravijoli≠nem delu spektra, ne bi nikoli izvedeli, kako velika je v resnici,« pravi Rafael Eufrasio (Nasin Goddard Space Flight Center).
Galaksijina nenavadna velikost in oblika je posledica interakcije z mnogo manj∏o spiralno
galaksijo IC 4970, ki ima le petino mase NGC
6872. Nenavadni par je od nas oddaljen pribli∫no 220 milijonov svetlobnih let, le∫i pa v
ju∫nem ozvezdju Pav.
Astronomi so vse bolj prepri≠ani, da so dana∏nje velike galaksije nastale z zdru∫evanjem
manj∏ih vse od nastanka prvih protogalaksij pa
do danes. Zanimivo pa je, da se je pri gravitacijskem objemu med NGC 6872 in IC 4970
morda zgodilo ravno obratno. Od velike galakTo sliko velikanske spiralne galaksije s pre;ko NGC 6872 sestavljajo posnetek v vidni
sije se je odcepil del spiralnega kraka, ki se bo
(VLT ESO), v 3,6-mikronski infrarde;i (vesoljski teleskop Spitzer) in v daljni ultravijoli;morda neko≠ razvil v samostojno pritlikavo gani svetlobi (vesoljski teleskop GALEX). Kandidatka za pritlikavo galaksijo, ki je obkro/ena
laksijo. Za to pa bodo potrebne nadaljne raziss krogom, je vidna le na ultravijoli;nem posnetku, kar pri;a, da je v njej vse polno mladih,
kave.
vro;ih zvezd. Morda gre za samostojno pritlikavo galaksijo, morda pa le za plimski od»Severovzhodni krak NGC 6872 je najbolj zmocepek enega od spiralnih krakov glavne galaksije. Nad njenim sredi[;em vidimo prav tako
ten in prepreden z zvezdnimi porodni∏nicami. pritlikavo IC 4970, ki je tudi /e ujeta v gravitacijski prime/ velike. Ta je zares velika, saj
Na njegovem skrajnem koncu pa je, viden le meri kar 522.000 svetlobnih let od konca enega iztegnjenega kraka do konca nasprotnev ultravijoli≠ni svetlobi, objekt, ki je videti kot ga. To je kar petkrat ve; od na[e doma;e Galaksije, ki sodi med ve;je v svoji kategoriji.
samostojna satelitska pritlikava galaksija,« pra- Dele obmo;ja na sliki, ki so manjkali na sestavljenem posnetku, so zapolnili z ni/je lo;ljivi Eufrasio.
vimi posnetki projekta Digital Sky Survey (foto> NASA’s Goddard Space Flight Center\
Kandidatka za pritlikavo galaksijo je najsvet- ESO\JPL-Caltech\DSS).
lej∏i objekt v ultravijoli≠ni svetlobi na sliki, svetlej∏i od katerega koli dela velike galaksije. To pomeni, da je v njem ra≠unalni∏ko simulacijo tr≠enja med NGC 6872 in IC 4970, ki je dala
vse polno mladih, vro≠ih zvezd, ki niso starej∏e od 200 milijonov let. to≠no tak∏en kon≠ni izgled velike galaksije, kot ga lahko vidimo na
Astronomi so skrbno preu≠ili spektre vseh treh objektov. Dobili so slikah. Po tej simulaciji naj bi do najve≠jega pribli∫anja med obema
jih na Evropskem ju∫nem observatoriju, kjer so to obmo≠je pred krat- galaksijama pri∏lo pred 130 milijoni let, IC 4970 pa naj bi okoli NGC
kim ∫e preiskali v vidni svetlobi z velikani VLT, od radijskih astro- 6872 zaokro∫ila v njeni ekvatorialni ravnini in sicer v isti smeri, v
nomov s projekta Two Micron All Sky Survey ter pri Nasinih vesolj- katero se vrtita tudi kraka. V tem ≠asu naj bi se tudi kraka galaksije
skih observatorijih Spitzer (infrarde≠a) ter GALEX (ultravijoli≠na svet- zaradi plimskih sil bli∫njega sre≠anja nekoliko iztegnila, zaradi ≠esar
loba). Analiza je pokazala zanimiv vzorec starosti zvezd. Te so od sre- je galaksija ∏e nekoliko ve≠ja.
di∏≠a velike galaksije proti koncem obeh spiralnih krakov vedno mlaj- »Razumevanje strukture in dinamike bli∫njih galakti≠nih sre≠anj v na∏e. Najmlaj∏e so prav na skrajnem koncu obeh krakov in v kandidat- ∏i vesoljski sose∏≠ini, ki jih lahko dobro prou≠imo, nam bo pomagaki za pritlikavo galaksijo.
lo pri razumevanju podobnih dogodkov v mladem vesolju, ki je od
Leta 2007 sta Cathy Horellou (Onsala Space Observatory, πvedska) nas mnogo, mnogo bolj oddaljeno in zato slab∏e vidno,« je za konec
in Baerbel Koribalski (Australia National Telescope Facility) naredili pristavil Eufrasio.
Novice pripravlja G. U. a
MALI OGLASI... MALI OGLASI... MALI OGLASI... MALI OGLASI... MALI OGLASI...
Razprodaja nove in rabljene astronomske opreme
Binokularji 100mm x 25 z nastavkom za stojalo (294 EUR), binokularji 70mm x 11 (96 EUR), opti;na cev Meade LX200 14 inch, opti;na cev Meade LX-200 14 inch (rabljena), astrofotografska monta/a Astro-physics 1200GTO s
stojalom in dodatki (rabljena), Celestron CPC-11 GPS s stojalom, Celestron Nexstar 11 GPS s stojalom (rabljen),
Celestron set 6 okularjev in 7 filtrov v kov;ku, astrograf Veloce HR-200 (200mm f\3,0), APO astrograf 106mm f\6,5
s FFC, APO astrograf 90mm f\6,7 s FFC, CCD kamera SBIG ST-8300M s filtrskim kolesom in LGRB Ha, S-II in O-III
filtri (rabljeno), fotoaparat Canon 550D, razli;na rabljena astronomska oprema (okularji itd.).
Ve;ina opreme je nova ali zelo malo rabljena in v odli;nem stanju. Vse cene so ni/je kot pri trgovcih v Nem;iji. Za
ve; informacij pokli;ite> 041 738 411.
14
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:32
Page 15 a l t e n
NOVICE
Najbolj odmevni dose/ki
kraljice vseh znanosti v letu 2012
Vsako leto se v vseh vejah astronomije nabere toliko novosti, da jim
∫e kar te∫ko sledimo. Danes je to ena najhitreje razvijajo≠ih se znanosti, kjer si pomembna odkritja kar podajajo roko. πe veliko ve≠ je
tistih drobnih, a pomembnih raziskav, ki prispevajo kamen≠ke k mozaiku na∏ega vedenja o vesolju, kamen≠ke, ki bodo neko≠ morda prav
tako pripeljali do pomembnih spoznanj. In ≠eprav gre za znanost, ki
na na∏e vsakdanje ∫ivljenje danes nima prav velikega vpliva, so ljudje (davkopla≠evalci) prakti≠no po vsem svetu pripravljeni potro∏iti
na milijarde evrov, da pote∏ijo na∏o ≠love∏ko radovednost po spoznavanju vesolja. Ja, morda je ravno to poleg umetnosti tisto, kar nas
postavlja na vi∏jo raven bivanja!
Vsako leto med astronomi zaokro∫i anketa, v kateri so napro∏eni, da
na∏tejejo odkritja in raziskave, ki so na njih v tem letu pustile najmo≠nej∏i pe≠at. Izmed vseh zbranih predlogov potem sestavijo listo
najodmevnej∏ih dose∫kov. Poglejmo si prvih pet v letu, ki se je pravkar kon≠alo.
1. V CERN-u zaznali Higgsov bozon
V Velikem hadronskem trkalniku (LHC) in∏tituta CERN v πvici je mednarodna skupina raziskovalcev, med katerimi je tudi nekaj slovenskih vrhunskih kvantnih fizikov, zaznala nov
delec, katerega lastnosti se ujemajo z dolgo iskanim Higgsovim bozonom, manjkajo≠im delcem standardnega modela fizike osnovnih delcev.
Higgsov bozon je osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev. Nima elektri≠nega in ne barvnega naboja. Je zelo nestabilen in po nastanku razpade ∫e v ≠asu 1 zeptosekunde (10–21 sekunde; da je to res malo, pove kratek ra≠un, ki poka∫e, da fotoni svetlobe,
ki so najhitrej∏a stvar v vesolju, v tem ≠asu naredijo le 3 tiso≠inke nanometra). Njegova vloga v standardnem modelu je temeljna. Higgsovi bozoni naj bi bili nosilci Higgsovega polja,
ki naj bi pre∫emalo vse vesolje in vsem drugim delcem dajalo tisto lastnost, ki jo v fiziki
imenujemo masa.
∞eprav novica bolj sodi k na∏im prijateljem fizikom, pa so jo astronomi izbrali in celo postavili na prvo mesto zato, ker sta kozmologija in fizika osnovnih delcev mo≠no povezani, ∏e najbolj v dogajanju med in takoj po velikem poku, pa tudi pri obravnavi dogajanja
v izjemno gosti ali izjemno vro≠i snovi, kakr∏no najdemo v nevtronskih zvezdah in ≠rnih luknjah.
In zakaj ga tako dolgo niso odkrili? Odgovor je preprost. Ker niso imeli dovolj mo≠nega trkalnika, ki bi zagotovil trkajo≠im delcem dovolj
velike energije.
2. Eksplozije supernov tipa Ia
naj NE bi bile vse enake po za;etni energiji
V letu 2012 se je nabralo ∏e ve≠ dokazov, ki pri≠ajo, da eksplozije
supernov tipa Ia naj ne bi bile tako uniformne, kot so menili doslej.
Odkritje samo po sebi ne bi bilo tako revolucionarno, ≠e ne bi prav
te eksplozije zaradi teze o enaki za≠etni spro∏≠eni energiji slu∫ile kot
standardni svetilniki za dolo≠anje velikih razdalj v vesolju. Uporabili
so jih tudi pri meritvah hitrosti ∏irjenja vesolja, ko so ugotovili, da
se le to ∏iri vse bolj pospe∏eno. In prek te ugotovitve so v kozmologijo vpeljali takoimenovano temno energijo, ki naj bi s svojo odbojno silo to pospe∏eno ∏irjenje povzro≠ala. Na kocki je torej veliko po-
januar 2013
membnih stvari, zato ni ni≠ nenavadnega, da so kakr∏nekoli nove meritve v zvezi s to temo sprejete z velikim zanimanjem.
Zdaj se je med astrofiziki ustalilo mnenje, da lahko pride do eksplozije supernove tipa Ia vsaj po dveh razli≠nih poteh, v obeh primerih
v dvozvezdju. Obe mo∫nosti sta pokazani na sliki na naslednji strani. Pri prvi, ki ji pravijo enkrat degeneriran model, sta v dvozvezdju normalna zvezda in bela pritlikavka (degenerirana zvezda). Bela
pritlikavka krade svoji sosedi snov, ki se nabira na njej. Ko skupna
masa prese∫e Chandrasekharjevo limito, se bela pritlikavka sesede
15
01-13.qxd
11/1/2003
20:32
Page 16 a l t e n
NOVICE
in eksplodira kot supernova. Pri drugi mo∫nosti, ki ji pravijo dvakrat
degeneriran model, pa dvozvezdje sestavljata dve beli pritlikavki (dve
degenerirani zvezdi), ki se med obkro∫anjem po spiralni poti pribli∫ujeta druga drugi in na koncu tr≠ita, se zlijeta in eksplodirata kot
supernova, ≠e je skupna masa obeh belih pritlikavk ve≠ja od Chandrasekharjeve limite.
Kako bo to vplivalo na ∫e sprejete teorije in hipoteze, bo pokazala
bli∫nja prihodnost.
3. Pritlikave galaksije in nastanek zvezd ter velikih galaksij
Med astronomi se ∫e dolgo odvija debata o tem, kako so nastale dana∏nje velike galaksije, ki jih vidimo okoli nas, v eni od ve≠jih pa tudi prebivamo. Po eni hipotezi so nastale ∫e takoj na za≠etku razvoja vesolja, po drugi pa ∏ele kasneje z zdru∫evanjem manj∏ih. V letu
2012 so opazovalni podatki dali prednost slednji, kar ste lahko opazili tudi redni bralci na∏ih novic.
Dana∏nje velike galaksije naj bi torej nastale z zdru∫evanjem pritlikavih galaksij, ki so prve nastale v mladem vesolju. Slike oddaljenih
obmo≠ij mladega vesolja so polne majhnih, ∏e nerazvitih primerkov
(nekaj jih je na sliki spodaj), tak∏ne pa so tudi vse letos odkrite najbolj oddaljene galaksije, o katerih smo v novicah redno poro≠ali. Vse
po vrsti so tako majhne in ∏ibke, da so jih astronomi lahko opazili
∏ele s pomo≠jo gravitacijskega le≠enja.
16
Tisto, kar je vse opazovalce ∏e posebej presenetilo, pa je bilo opazovalno dejstvo, da so te male galaksije v ranem otro∏tvu vesolja ∫e do∫ivljale burno rojevanje zvezd. Prve ve≠je galaksije torej niso nastale
z zlepljanjem skupkov plinastih oblakov, ampak ∫e razvitih pritlikavih galaksij z zvezdami, zdru∫evanje pa je burno rojevanje zvezd le
∏e pospe∏ilo. Danes ni dosti druga≠e, saj smo tudi v bli∫njem vesolju
pri≠a ∏tevilnih tr≠enj in bli∫njih sre≠anj med galaksijami, velikimi in
malimi. V tem se tudi na∏a Galaksija ne razlikuje od drugih, saj trenutno po∫ira pritlikavko v Strelcu, v svoj gravitacijski objem pa je ∫e
pritegnila tudi oba Magellanova oblaka. In kot smo izvedeli letos, je
neizbe∫no tudi njeno tr≠enje z veliko sosedo v Lokalni jati, Andromedino glaksijo. Do tega bo sicer pri∏lo ∏ele ≠ez nekaj milijard let, a
kaj je to v primerjavi s starostjo vesolja!
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:36
Page 17 a l t e n
NOVICE
4. Exoplaneti obstajajo tudi v eksoti;nih okoljih
Da je planetov v na∏i Galaksiji kot listja in trave, ni ve≠ novica leta.
Prav v tej ∏tevilki lahko preberete, da je najnovej∏a ocena za na∏o
Galaksijo vsaj en planet na zvezdo. To pomeni, da je planetov samo
v na∏i Galaksiji na milijarde! Astronome pa je lani presenetilo dejstvo, da jih najdemo tudi tam, kjer jih sploh ne bi pri≠akovali in celo
tam, kjer po trenutno veljavnih modelih razvoja zvezd sploh ne bi
mogli nastati.
Tako so ∫e pred leti odkrili planete okoli nekega pulzarja, ki so morali pre∫iveti hudo kalvarijo, da so obstali: staranje in napihovanje
njihove mati≠ne zvezde ter kon≠no njeno eksplozijo supernove.
Letos pa so na tem podro≠ju najbolj odmevala odkritja planetov v
dvozvezdjih (na sliki), okoli zvezd, ki imajo premalo te∫jih elementov, da bi planeti sploh lahko nastali, ter okoli zvezd, ki so pre∫ivele
fazo rde≠e orjakinje, pre∫iveli pa so jo tudi njihovi planeti. Posebno
visoko mesto pa je med novicami o odkritjih eksoplanetov dosegla
tista, v kateri so poro≠ali, da ima okoli sebe planete tudi Soncu najbli∫ja zvezda Alfa Kentavra.
Kot vedno moramo tudi na tem mestu poudariti, da je odkrivanje eksoplanetov sicer zanimivo samo po sebi, a ∏e bolj je povezano z na∏o
∫eljo, da bi kon≠no ugotovili, ali je ∏e kje drugje v vesolju navzo≠e
∫ivljenje. Ve≠ kot je planetov, ve≠je so mo∫nosti – tako vsaj pravi
Drakeova ena≠ba.
5. Planetologija> Sonda Dawn je razkrila Vestine skrivnosti,
Radovedne/ pa je mehko pristal na Marsu
Sonda Dawn se je septembra lani poslovila od Veste in se odpravila
na pot proti najve≠jemu med asteroidi, Ceresu, ki ga po novem pri∏tevamo med pritlikave planete. V ve≠ kot letu dni trajajo≠i misiji pri
Vesti smo o njej izvedeli veliko novega. Za splo∏no javnost so bile
najbolj zanimive podrobne slike Vestinega povr∏ja, ki je po reliefnih
zna≠ilnostih podobno na∏i Luni in Merkurju. Bolj podrobne raziskave njene notranjosti pa so pokazale, da je telo bolj podobno planetom kot pa drugim asteroidom v pasu.
Na Marsu pa je v za≠etku avgusta mehko pristal Radovedne∫, Nasin
doslej najbolj dovr∏en laboratorij na kolesih, ki naj bi tekom misi-
je raziskoval razkrite plasti kamnin v kraterju Gale. Analize naj bi planetologom razkrile pestro geolo∏ko zgodovino sosednjega planeta in
odgovorile na vpra∏anje, ≠e je bila kdaj v preteklosti na povr∏ju planeta teko≠a voda.
Novici sta se na top listi zna∏li iz razli≠nih vzrokov. Uspe∏en zaklju≠ek prvega dela misije Dawn pomeni prvo bli∫nje sre≠anje s katerim
od ve≠jih teles v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, ki ga
razen po ∏tevilu prebivalcev ∏e ne poznamo dovolj. Mars poznamo
mnogo bolje, a tokrat so prvi≠ uspe∏no izvedli takoimenovani mehki
pristanek, kar je predpogoj za prvo ≠love∏ko odpravo na ta planet.
Le upamo lahko, da bo do nje pri∏lo kmalu. V takih primerih se kar
malo z nostalgijo spominjamo hladne vojne.
c
januar 2013
17
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 18 a l t e n
Meglica IC 443 v ozvezdju
Dvoj;kov (foto> Jurij Stare)
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 19 a l t e n
EFEMERIDE
VE:ERNO NEBO V FEBRUARJU
M 35, ozna;ena s krogom, in njena jugozahodna bogata soseda,
prav tako razsuta NGC 2158 (foto> Jurij Stare).
januar 2013
ϑ
62
65
70
ο
ϑ
α
IS
ρ
WW
N1912
τ
15
χ
σ
β
Poluks
χ
ω
λ
57
82
μ
79
2392
ε
ω
M35
BU
η
36
ζ
68
λ
68
45
BQ
6
13
γ
72
19
BL
73
74
°
ξ
1
14
ζ
16
17
β
η
2169
μ
14
2246
δ2
Betelge
T
2237-39
12
ε
2244
63
66
18
δ1
59
56
21
24
28
S
13
α
δ3
BC
2264
ε
°
Prokijon
1
75
γ
MALI
PES
NA
A
ν
13
11
β
ξ
30
200
6
R
57
69
33
38 35
12
χ1
U
64
71
41
χ2
20
26
1
3
TV
15
16
ν
DVOJ∞KA
5
1
9
μ
74
3
5
8
100°
44
56
61
81
ζ
136
R
δ
63
85
52
48
58
110°
U
120°
49
139
39
40 37
76
9
AK
54
25
47
κ
4
κ
53
53
59
υ
ϕ
ψ
ι
64
65
RT
N1903
28
°
Kastor
190
π
210
Februarsko ve≠erno nebo je posuto z lepimi in svetlimi zvezdami ter
prekrasnimi ozvezdji, ki skrivajo kopico ≠udovitih nebesnih objektov.
∞e opazujemo z binokularjem, manj∏im ali ve≠jim teleskopom nam
ob februarskih ve≠erih zagotovo ne bo dolg≠as. Na svoj ra≠un pa pridejo tudi astrofotografi.
Visoko na severnem delu ve≠ernega neba le∫ijo ∏ibkej∏e zvezde, ki
pripadajo ozvezdjema Ωirafe (Camelopardalis) in Risa (Lynx). Ωirafo smo opisali v prej∏nji ∏tevilki Spike, Ris pa pride na vrsto v naslednji.
Pod Risom le∫i pomembno zodiakalno ozvezdje Dvoj≠ka (Gemini),
v katerem prevladujeta nebesna dvoj≠ka Kastor (Alfa) in Poluks (Beta). Kljub imenu si nista podobna. Poluks je zvezda spektralnega tipa
K, katerega oran∫na barva je dobro vidna ∫e s prostim o≠esom in je
nezgre∏ljiva v vsakem teleskopu. Kastor je bel, v binokularjih viden
kot ena zvezda, v resnici pa je zanimivo ve≠zvezdje, ki ga sestavlja
∏est zvezd. Dve sta svetli – Kastor A (2m0) in Kastor B (2m8) – in ju
zlahka razlo≠imo ∫e z manj∏imi teleskopi, tretja (Kastor C) pa je ∏ibkej∏a (9m1) in je od svetlega para odmaknjena za 72,5 lo≠ne sekunde (p. p. je 164°). Vsaka od zvezd je ∏e spektroskopsko dvozvezdje.
Vseh ∏est zvezd se giblje okoli skupnega masnega sredi∏≠a. Kastor
A in Kastor B sta v resnici razmaknjena 90 astronomskih enot in se
obkro∫ita v pribli∫no 400 letih, Kastor C pa je od svetlej∏ega para odmaknjen kar 1000 astronomskih enot, za en obhod pa potrebuje ve≠
kot 10.000 let! Periode spektroskopskih dvojic so seveda mnogo
kraj∏e. Svetlej∏i imata periodi 9,2 in 2,9 dneva, ∏ibkej∏a pa komaj
19,5 ure.
Poluks (1m1) je od nas oddaljen 36, Kastor (1m6) pa 46 svetlobnih
let. Ostale vodilne zvezde so ∏e Gama (1m9), Mi (2m9), Epsilon (3m0),
Eta (3m0 ob maksimumih), Ksi (3m4) in Delta (3m5). Ozvezdje ima zna≠ilno obliko, ki je na nebu ne moremo zgre∏iti – vzporedni liniji zvezd
se od Poluksa in Kastorja raztezata v smeri proti Betelgezi (Alfa Oriona).
Zeta Dvoj≠kov je ena najsvetlej∏ih kefeid – pulzirajo≠a orjakinja, ki
sij spreminja s periodo 10,15172 dneva. Ko je najsvetlej∏a, sije s
4,4 magnitude, ko je naj∏ibkej∏a, pa s 5,2 magnitude. Zvezda je od
nas oddaljena pribli∫no 1500 svetlobnih let.
δ
2301
60
N1939
V
ζ
Ozvezdje Dvoj;ka in Mali pes z zvezdami do 6,5. magnitude.
Eta Dvoj≠kov je polpravilna spremenljivka z majhnim nihanjem sija. Pri njej nista stalni ne perioda ne amplituda. Povpre≠na vrednost
periode je 233 dni. Zvezda ob maksimumih najve≠krat dose∫e sij
tretje magnitude, ko pa je naj∏ibkej∏a, ni svetlej∏a od 3,9. magnitude. Od nas je oddaljena 200 svetlobnih let. Tudi ta zvezda je spektroskopska dvojica z izredno dolgo periodo 2983 dni ali 8,2 leta.
Pribli∫no dve stopinji severozahodno od Ete Dvoj≠kov le∫i M 35, ena
najlep∏ih razsutih kopic, kar jih ponuja nebo. Na jasnem, temnem nebu lahko M 35 vidimo s prostimi o≠mi kot ne∫no krpo svetlobe. Je
ena najsvetlej∏ih razsutih kopic na nebu. Z binokularjem 7X30 je
vidna kot motna lisa svetlobe, s 7X50 lahko pri odli≠nih opazovalnih pogojih zaslutimo posamezne zvezde. Pogled z ve≠jim teleskopom
in dobrim ∏irokokotnim okularjem pa o≠ara tako za≠etnike kot izku∏ene amaterje. Okoli 300 zvezd je razpr∏enih v oblaku z navideznim
premerom okoli pol stopinje. Kopica je od nas oddaljena 2200 svetlobnih let, njen resni≠ni premer pa je 30 svetlobnih let. Ve≠ina svetlej∏ih zvezd je modro-belih, nekaj pa je rumenih in rde≠ih orjakinj.
Kopico je ∫e leta 1749 prvi omenil francoski astronom Legentil, skoraj zagotovo pa so jo poznali ∫e pred njim.
Pribli∫no pol stopinje proti jugozahodu le∫i bogata razsuta kopica
NGC 2158. Astronomi ocenjujejo, da je od nas oddaljena pribli∫no
16.000 svetlobnih let, za opazovanje pa potrebujemo teleskop s premerom objektiva vsaj 15 centimetrov in jasno, brezmese≠no no≠.
Majhno, a svetlo planetarno meglico NGC 2392 je leta 1787 prvi
opazil William Herschel. Le∫i pribli∫no na pol poti med Kapo in Lambdo Dvoj≠kov, v neposredni bli∫ini dvozvezdja z oznako 63 Dvoj≠kov.
V manj∏ih teleskopih je videti kot zvezdi podoben objekt osme ma19
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 20 a l t e n
EFEMERIDE
gnitude; od zvezd se razlikuje po ne∫nem ovalu, ki obdaja nekoliko
svetlej∏e osrednje podro≠je. V ve≠jih amaterskih teleskopih pa je planetarna meglica impresivna – zaslutimo lahko celo njeno zna≠ilno modrozeleno barvo. Osrednja zvezda, ki je 10. magnitude, je obkro∫ena najprej s svetlim notranjim obro≠em, ki meri 19 krat 15 lo≠nih
sekund. Temu sledi temnej∏i predel, ki deli notranji svetli obro≠ me38 35
12
6
137
°
73
74
200
R
30
ξ
6
1
11
75
Prokijon
14
16
17
β
η
13
2246
Betelgeza
α
T
2237-39
12
ε
63
2244
°
δ2
66
18
δ1
ζ
μ
14
α
δ3
BC
S
2264
ε
γ
MALI
PES
A
13
210
β
2169
59
56
2301
21
24
28
60
M
δ
N1939
20
IC
V
ζ
27
19
25
SAMOROG
9
10
220
°
20
M48
β
M50
55
7
V592
P
1
α
U
2353
2539
γ
2
2343
3
6
FR
ϑ
5
8
9 4
10
20
2423
2
M46
KQ
M47
μ
°
18
230
19
R
21
6
2440
16
γ
η
11
ϑ
α
ι
Sirij
SS
ν3
ν1
ν2
β
19
Ozvezdje Samorog z zvezdami do 6,5. magnitude.
glice od zunanjega, ki je opazno ∏ibkej∏i. V notranjih svetlih delih meglice je nekaj temnej∏ih lis. Zaradi njih videz meglice spominja na
≠love∏ki obraz, obdan s kapuco – od tod tudi ime Eskim. Oddaljenost
planetarne meglice ni natan≠no znana, povpre≠je vseh ocen, ki jih
najdemo v literaturi, pa se giblje okoli 3000 svetlobnih let. V tem primeru je resni≠na velikost meglice 36.000 astronomskih enot ali 0,6
svetlobnega leta. Osrednja zvezda je izredno vro≠a pritlikavka s povr∏insko temperaturo okoli 40.000 kelvinov in izsevom, ki 40-krat
preka∏a Son≠evega. Njeno mo≠no ultravijoli≠no sevanje vzbuja pline
v meglici, da svetijo v ionizirani svetlobi. Najmo≠neje sta zastopani
spektralni ≠rti pri 495,9 in 500,7 nanometra. To svetlobo oddajajo
dvakrat ionizirani atomi kisika in ravno to je ta modrozelena svetloba, ki jo lahko vidimo v ve≠jih amaterskih teleskopih. Plini v meglici se na vse strani ∏irijo s hitrostjo 110 kilometrov na sekundo. Meglica se zato vsakih 30 let napihne za eno lo≠no sekundo.
Tik ob Eti Dvoj≠kov le∫i razmeroma velika in ∏ibka meglica IC 443,
ki predstavlja pravi izziv za vse amaterske astrofotografe. Njen navidezni premer je skoraj stopinja. Meglica je razmeroma mo≠an izvor radijskih valov in je najverjetneje ostanek davne eksplozije supernove.
Skozi jugozahodni del ozvezdja se vije Rimska cesta, zato je to podro≠je bogato z zvezdami in vredno ogleda z manj∏imi daljnogledi.
Pod ozvezdjem Dvoj≠kov le∫i Mali Pes (Canis Minor), ki je majhno, a nezgre∏ljivo ozvezdje zaradi ene najbli∫jih in najsvetlej∏ih zvezd
– Prokijona (0m4). Od nas je oddaljen le 11,5 svetlobnega leta. Njegov izsev je 11-krat ve≠ji od Son≠evega, spremlja pa ga bela pritlikavka, ki je le dvakrat ve≠ja od Zemlje.
Druga pozornost vzbujajo≠a zvezda je 210 svetlobnih let oddaljena
Beta (2m9). Okoli nje je ≠edna skupinica treh zvezd: Gama (4m3), Ep20
Ve; kot stopinjo velika meglica Rozeta, ki obkro/a razsuto kopico
NGC 2244, je zagotovo najlep[i objekt v ozvezdju Samoroga (foto>
Jurij Stare).
silon (5m1) in Eta (5m3). Gama je zvezda spektralnega tipa K, njeno
oran∫no barvo lepo poka∫e vsak binokular.
Samorog (Monoceros) je veliko, a ∏ibko ozvezdje, ki ga je v za≠etku tega stoletja sestavil astronom Bartsch. Zapolnjuje prostor znotraj trikotnika, ki ga tvorijo Betelgeza, Sirij in Prokijon, in nima kak∏ne posebne oblike. Ozvezdje le∫i na nebesnem ekvatorju. Najsvetlej∏a zvezda, Beta, sije le s 3,7. magnitudo.
V Samorogu najdemo eno najbolj nenavadnih dvozvezdij na nebu –
Ros 614. Zvezdi sta eni najmanj∏ih, kar jih poznamo. Sta rde≠i pritlikavki s skupnim sijem 11,1 magnitude. Od nas sta oddaljeni le 13,1
svetlobnega leta in sta tako 26. po oddaljenosti od Sonca. Ve≠ja zvezda ima 0,14 mase Sonca, manj∏a pa le 0,08 mase Sonca. Obkro∫ata se na povpre≠ni oddaljenosti 3,9 astronomske enote. Dvozvezdje
Ross 614 je klasi≠ni primer, ko so spremljevalko najprej odkrili po
motnjah v gibanju svetlej∏e zvezde in jo ∏ele kasneje tudi opti≠no
opazili. Sistem je prvi opazil F. E. Ross leta 1927. Ob odkritju so mislili, da gre za eno zvezdo. Kasnej∏e meritve so pokazale, da je to dvozvezdje z obhodnim ≠asom 16,5 leta. πele leta 1955 je Walterju Baadeju uspelo s 5-metrskim palomarskim teleskopom dvozvezdje lo≠iti in posneti. Zvezdi sta bili takrat v najve≠ji navidezni oddaljenosti 1,2 lo≠ne sekunde. Karto za pomo≠ pri iskanju dvozvezdja smo objavili v Spiki 2001/1 na strani 22.
Verjetno najbolj zanimiv objekt v ozvezdju je razsuta kopica NGC
2244 okoli zvezde 12 Samoroga (5m8). Z binokularji je ni te∫ko najti. Poi∏≠ite Epsilon Samoroga (4m3), ki le∫i malo ju∫neje od zveznice
med Betelgezo in Prokijonom. Kopica le∫i nekoliko levo od Epsilona; v manj∏ih binokularjih ju vidimo v istem zornem polju. Okoli kopice le∫i znana meglica Rozeta (NGC 2237), ki je, fotografirana z velikimi teleskopi, ena od najbolj ∫ivahno obarvanih in razgibanih meglic. Astronomi so prepri≠ani, da je meglica mesto, kjer se rojevajo
nove zvezde. Njeno oddaljenost so ocenili na okoli 2600 svetlobnih
let.
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 21 a l t e n
EFEMERIDE
NGC 2423
M 47
KQ
M 46
M 46 in M 47 sta ;udovita primerka svoje vrste. :eprav obe sodita med razsute kopice, pa sta si povsem razli;ni. M 46 je gosto poseljena s samimi [ibkimi zvezdicami, ki so v manj[ih teleskopih
zlite v ne/no meglico. M 47 je nekoliko ve;ja, v njej pa je pol ducata svetlih zvezd (tri najsvetlej[e vidimo /e s prostim o;esom) in
[tevilne [ibkej[e. Na sliki lahko nad M 47 vidimo [e manj[o razsuto kopico NGC 2423. Polje na sliki je veliko pribli/no 4,5x3 stopinje (foto> Tone {penko).
januar 2013
3
6
2539
FR
ϑ
5
8
18
2423
9 4
10
2
KQ
M47
M46
20
μ
°
19
230
22
γ
R
21
11
2440
π
14
15
S
β
ν3
ν1
ν2
Sirij
16
ϑ
α
ι
6
19
M41
17
12
240
ρ
M93
12
FV
n
2362
2354
UW
ξ
τ
m
ο
26
EW
k
ω
2467
2527
1
P
η
EZ
ξ1
S
VELIKI PES
ε
ζ
Adhara
10
R
2439
0°
ξ2
ο1
δ
σ
3
w
ο2
°
11
25
Razsuta kopica M 50 je manj spektakularna, a jo la∫je najdemo. Njena celotna svetlost je pribli∫no 6m3 in je tako na meji vidnosti s prostim o≠esom. Le∫i na zveznici med Sirijem in Prokijonom, nekoliko
bli∫je prvemu. V manj∏ih daljnogledih je videti kot meglen made∫,
z 20X50 pa ∫e lahko razlo≠imo posamezne zvezde. Resni≠ni premer
kopice je okoli 13 svetlobnih let, od nas pa je oddaljena pribli∫no
2900 svetlobnih let.
Pod ozvezdjem Samoroga le∫i Veliki pes (Canis Major), v katerem
kraljuje Sirij, najsvetlej∏a zvezda na nebu. Je ve≠ kot polovico magnitude svetlej∏i od Kanopa in za magnitudo in pol od Alfe Kentavra,
ki je tretja na seznamu najsvetlej∏ih zvezd. Svoje vodilno mesto med
zvezdami ne dolguje svoji pravi velikosti in svetlosti (saj je »le« 26krat svetlej∏i od Sonca), temve≠ dejstvu, da je borih osem in pol svetlobnih let oddaljen od nas. Sirij (–1m4) je ≠isto bela zvezda, spektralnega tipa A. V binokularjih je videti kot lesketajo≠ se diamant, v
20X50 je skoraj zaslepljujo≠. Je dvojna zvezda. Spremljevalko vidimo le v ve≠jih teleskopih, saj je ∏ibka bela pritlikavka in navidezno
tako blizu Sirija, da jo ta s svojo svetlobo povsem presvetli.
Ostale vodilne zvezde Velikega psa so Epsilon (1m5), Delta (1m9), Beta (2m0), Eta (2m4) in Zeta ter Omikron 2 (obe 3m0). Vse te zvezde so
v resnici mnogo svetlej∏e od Sirija; Delta, ki je oddaljena ≠ez 900 svetlobnih let, sveti kot 100.000 Sonc in je prava orjakinja v primerjavi z njim.
V Velikem psu najdemo prekrasno razsuto kopico M 41, ki jo brez
te∫av vidimo s prostimi o≠mi. Kopica le∫i pribli∫no ∏tiri stopinje ju∫no od Sirija in skupaj z nekoliko rde≠kasto Ni–2 (3m9) tvorijo trikotnik. V kopici je pribli∫no 25 zelo svetlih zvezd (najsvetlej∏a je sedme magnitude) in veliko ∏ibkej∏ih, ki prekrivajo skoraj pol stopinje
veliko podro≠je. Kopica je od nas oddaljena okoli 2400 svetlobnih
let, v premeru pa meri 20 svetlobnih let.
Okoli Sirija so zbrane ∏e Jota (4m4), Gama in Theta (obe 4m1). Theta je oran∫na, spektralnega tipa K. Omenjamo jo zato, ker skupaj s
Sirijem ka∫e pot k razsuti kopici M 50 v Samorogu.
Ozvezdje Krma (Puppis) le∫i pod Velikim psom. Je del nekdanjega
ozvezdja Ladje (Argo Navis), ki je dobilo ime po ladji, s katero so se
κ
MZ
λ
t
N1942
r
AR
q
2451
2477
2546
h1
ζ
d2
c
b
h2
e
Z
d4
d3,1
v2
v1
π
ϑ
SX
x
y
F
A
E
T
a
D
KRMA
π2
π1
C
σ
AI
P
I
γ
Q
J
B
2547
M
L1
O
AH
A
ν
L2
N
JADRO
δ
κ
f
V
MY
Y
G
H
Ozvezdje Veliki pes in Krma z zvezdami do 6,5. magnitude. Zvezdo Sigma Krme [e vidimo iz na[ih krajev tik nad obzorjem, vseh
ostalih, ni/je le/e;ih zvezd pa ne.
Jazon in njegovi tovari∏i odpravili iskat zlato runo. Ker je bilo ozvezdje zelo veliko, so ga razkosali na Gredelj, Krmo in Jadro. Vodilne
zvezde so Zeta (2m2), Pi (2m7), Ro (2m8), Tau (2m9), Ni ter Sigma (obe
3m2) in Ksi (3m3). Ve≠ji del ozvezdja le∫i ∫e pod obzorjem in ga iz na∏ih krajev nikoli ne vidimo.
Zeta Krme je nadorjakinja. Njen izsev je 60.000-krat ve≠ji od Son≠evega in je primerljiv z izsevom Rigla. Zvezda je od nas oddaljena pribli∫no 2400 svetlobnih let. ∞e bi bila tako blizu kot je na primer Vega (27 svetlobnih let), bi bila na no≠nem nebu kar 12-krat svetlej∏a
od Venere!
V Krmi le∫i kar nekaj svetlih razsutih kopic: M 46, M 47, M 93, NGC
2423 in NGC 2571. M 46 in M 47 le∫ita blizu druga druge, bolj ali
manj v liniji z Beto Velikega psa in Sirijem in ju ni te∫ko najti. M 46
je v manj∏ih teleskopih videti kot okrogel obla≠ek ∏ibkih zvezd, skoraj pol stopinje v premeru. Doslej so v kopici na∏teli 150 zvezd med
10. in 13. magnitudo, vseh skupaj pa je verjetno okoli 500. Posebna
zanimivost kopice je navzo≠nost planetarne meglice. Vendar pa so
meritve pokazale, da planetarna meglica ni ≠lanica kopice. Ta je od
nas oddaljena 4700 svetlobnih let, planetarna meglica pa je mnogo
bli∫je – 3300 svetlobnih let.
Stopinjo in pol proti zahodu le∫i M 47, ki je nekoliko svetlej∏a in redkej∏a od M 46. Doslej so z meritvami potrdili 45 ≠lanic te kopice, ki
je od nas oddaljena pribli∫no 1500 svetlobnih let.
V njuni bli∫ini bomo odkrili ∏e NGC 2423, M 93 pa le∫i v bli∫ini zvezde Ksi Krme. Je majhna, a razmeroma svetla kopica, ki vsebuje nekaj
ve≠ kot 60 zvezd. Od nas je oddaljena pribli∫no 3400 svetlobnih let,
njen resni≠ni premer pa je 18 svetlobnih let.
πe nekaj zanimivih razsutih kopic le∫i v spodnjem delu ozvezdja. Primerne pa so le za tiste opazovalce, ki imajo temno in jasno nebo prav
do obzorja.
Bojan Kambi≠ d
21
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 22 a l t e n
VE:ERNO NEBO V FEBRUARJU
Karta prikazuje nebo, kot ga vidimo>
➜ v za;etku februarja ob 22. uri<
➜ sredi februarja ob 21. uri<
➜ konec februarja ob 20. uri<
➜ sredi marca ob 19. uri<
➜ sredi januarja ob 23. uri<
➜ sredi decembra ob 1. uri zjutraj<
➜ sredi novembra ob 3. uri zjutraj.
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 23 a l t e n
LETNO KAZALO
januar, ∏t. 1, str. 1–48
februar, ∏t. 2, str. 49–96
marec, ∏t. 3, str. 97–144
april, ∏t. 4, str. 145–192
maj, ∏t. 5, str. 193–240
junij, ∏t. 6, str. 241–288
julij/avgust, ∏t. 7/8, str. 289–352
september, ∏t. 9, str. 353–400
letnik XX, 2012
oktober, ∏t. 10, str. 401–448
november, ∏t. 11, str. 449–496
december, ∏t. 12, str. 497–545
DALJ{I PRISPEVKI
Bik za binokle in prosto oko, Bojan Kambi≠, 130
Bo∏kovi≤eva astronomija (ob 300-letnici rojstva slovitega astronoma), Stanislav Ju∫ni≠, 61
Gian Rinaldo Carli, Stanislav Ju∫ni≠, 463
Gian Rinaldo Carli – II, Stanislav Ju∫ni≠, 512
Jupiter v mesecu oktobru in novembru, Jure Atanackov in Matic
Smrekar, 38
Kak∏en teden! Tone πpenko, 274
Konec sveta bo 13. aprila 2029! Andrej Gu∏tin, 306
Kozmi≠ni delci, Andrej Gu∏tin, 367
Naloga dveh teles – druga≠e, Janez Strnad, 209
Navidezni prehod Venere ≠ez Son≠evo ploskvico, Bogdan Kilar,
222
Nekaj ... najlep∏ih, najve≠jih, najzanimivej∏ih ..., Tone πpenko, 175
Nomografija in astronomija, Bogdan Kilar, 538
O gibanju Lune 2: od Braheja do Newtona, Janez Strnad, 10
O gibanju Lune 3: Newtonov dose∫ek, Janez Strnad, 111
O gibanju Lune 4: Po Newtonu: Euler, Clairaut in d’Alembert,
Janez Strnad, 158
Perzej – za binokle, Bojan Kambi≠, 389
Prvi slovenski aeronavt, Stanislav Ju∫ni≠, 416
Sonce v januarju leta 2012, Tone πpenko, 90
Strelec – za binokle, Bojan Kambi≠, 344
Venera v spodnji konjunkciji in njen navidezni prehod ≠ez Son≠evo ploskvico, Bojan Kambi≠, 224
Vpliv Luninih men na prometne nesre≠e v Sloveniji, Primo∫
Kajdi≠, 254
»Ωepni« teleskopi za otroke in odrasle – II. del, Zorko Vi≠ar, 230
ASTRONOMSKA AVTORSKA FOTOGRAFIJA
Arhiv AGO 317
Arhiv PIKA 149
Atanackov Jure 38–42, 46, 127,
268
Bizjan Gorazd 272, 384, 437
Brglez Martin 87–88, 286
Cigler Primo∫ 319
∞otar Klemen 530
Grgi≠ David 37
Gu∏tin Bo∏tjan 315, 470
Jovi≤ Rado 433
Kac Javor 31, 76, 79, 326, 330, 380
Kham Boris 34, 80, 82, 433
Kham Iztok 273
Kokalj Urban 394
Kos Janez 35–36
Lavbi≠ Sre≠ko 68, 116, 164–166,
261, 331
Loboda Ωiga 394–395
Miku∫ Herman 20, 85–86, 88–89,
190, 469, 518–519
Obs. ∞rni Vrh 85–86, 118–119,
220, 527
Obs. Rezman 31, 76, 79, 330
Pevec Patricija 31
Pra∏nikar Borut 237, 254
Pra∏nikar Damijan 237, 254
Pucer Rok 380, 428
Skvar≠ Jure 149
Smrekar Matic 38–42, 46, 127,
530, 537
Smrekar Nina 1 (nasl.)
Stare Jurij 18–19, 45, 69–71,
97 (nasl.), 132, 185, 188, 199,
215, 236, 263, 282, 285, 315–
316, 345–348, 373–375, 385,
389, 392, 419–423, 431, 468,
486–487, 516
Szomi Kralj Béla 395
πpenko Tone 21, 83, 90–92, 117,
132, 173, 175–178, 182, 225,
236, 263, 270, 274–279, 281,
284, 313–314, 316, 331, 386,
389, 423, 431, 468, 480–481, 485
Zakraj∏ek Jure 86
AVTORJI
Atanackov Jure
Bolidi nad Slovenijo v letu 2011, 76
Jupiter v mesecu oktobru in
novembru, 38
Krater Clavius, 42
Krater Moretus, 127
Meteorska kamera na Oπ Dom∫ale, 339
Meteorski roji v... 30, 76, 124, 172,
220, 268, 326, 380, 428, 476, 524
Padec neznanega objekta na Jupiter, 482
Superbolid in padec meteoritov v osrednji Kaliforniji 22. aprila 2012, 222
Bizjan Gorazd
Astronomija na∏a vsakdanja, 237
Bushnellova reinkarnacija, 125
Dih pomladi, 79
Finale, 35
Imperij magije, 33
januar 2013
Lu≠ka na koncu predora? 479
Medvo∏ki binotrip, 137
Medvo∏ki binotrip – II, 383
Messierjev maraton 2012, 178
Messierjev plus maraton 2012, 436
NebesniGospodar, 429
Ne ≠isto dober za≠etek, 86
Predstava nad Velebitom, 398
Sinus Iridum, 384
Skok v zgodovino (in majhen pogled
naprej), 525
Supernova, tretji≠! 172
πtirje poletni dnevi, 336
Venerin prehod 2012, 272
Vro≠a soseska, 337
Brglez Martin
Neptun na fotografiji, 87
Prehod 2012, 286
10 let delovanja Astronomskega
dru∏tva Polaris, 532
3. tekmovanje v znanju astronomije
za osnovne in srednje ∏ole, 13
Burja Vladislava
Dedi∏≠ina MLA 2009: Galileo – Program
urjenja u≠iteljev – deluje! 434
Jev∏enak Ludvik
50 let nem∏ke astronomske revije
Sterne und Weltraum, 238
Grgi≠ David
Messierjev maraton, sedmi≠, 179
M+M 2012, 444
Prednovoletni Krvavec, 36
Ju∫ni≠ Stanislav
Bo∏kovi≤eva astronomija (ob 300-letnici rojstva slovitega astronoma), 61
Gian Rinaldo Carli, 463
Gian Rinaldo Carli – II, 512
Prvi slovenski aeronavt, 416
Rokopis o astronomji iz poznega 17.
stoletja v zbirki Univerze
Oklahoma, 206
Gu∏tin Andrej
Konec sveta bo 13. aprila 2029! 306
Kozmi≠ni delci, 367
Tekmovanje iz znanja astronomije,
162
3. dr∫avno tekmovanje v znanju
astronomije, 63
Kac Javor
Bolidi nad Slovenijo v letu 2011, 76
23
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 24 a l t e n
LETNO KAZALO 2012
Meteorski roji v... 30, 76, 124, 172,
220, 268, 326, 380, 428, 476, 524
Superbolid in padec meteoritov v osrednji Kaliforniji 22. aprila 2012, 222
Kajdi≠ Primo∫
Objekti Herbig-Haro, 309
Vpliv Luninih men na prometne
nesre≠e v Sloveniji, 254
Kambi≠ Bojan
Bik za binokle in prosto oko, 130
∞udovita v maksimumu sija, 270
Hi Laboda, 129
Juno v opoziciji, 174
Ka≠a – za binokle, 280
Ka≠enosec za binokle, 181
Maksimum sija U Oriona, 542
Mali pes – za binokle, 93
Perzej – za binokle, 389
Pu∏≠ica in Lisi≠ka – za binokle, 235
R Orla v maksimumu sija, 443
R Trikotnika v maksimumu sija, 330
R Vodne ka≠e, 128
R Zajca v maksimumu sija, 331
Spremenljivka R Leva, 442
Strelec – za binokle, 344
Ve≠erno nebo v... 18, 68, 116, 164,
212, 260, 312, 317, 372, 419, 468,
516
Venera v spodnji konjunkciji in njen
navidezni prehod ≠ez Son≠evo
ploskvico, 224
Vesta in Ceres v opoziciji, 490
Kastelic An∫e
Ugotavljanje mase Jupitra, 527
Kastelic Nina
Raziskovalna naloga: vrtenje Sonca, 492
Kastelic Ωan
Raziskovalna naloga: vrtenje Sonca, 492
Kham Boris
∞as in globoko vesolje na Pe≠i –
Tromeji, 80
Lunin mrk na Pe≠i – Tromeji v petih
slikah, 34
Prehod Venere na Gimnaziji Jo∫eta
Ple≠nika, 273
Sanjska no≠ na Mali Planini, 432
Kilar Bogdan
Navidezni prehod Venere ≠ez Son≠evo
ploskvico, 222
Nomografija in astronomija, 538
Klop≠i≠ Vid
Astronomski tabor πalovci 2012 in
javno opazovanje na Nanosu, 394
Kos Janez
Lunin mrk, 35
Kosti≤ Uro∏
Se na∏a ≠rna luknja prehranjuje z
asteroidi? – Drugi≠, 155
Kralj Gregor
Sonce, 93
Loboda Ωiga
Astronomski tabor πalovci 2012 in
javno opazovanje na Nanosu, 394
Madarasi Friderik
Hi-tech astrofotografija v Sloveniji –
Observatorij Jurija Stareta, 44
Madarasi Lea
Hi-tech astrofotografija v Sloveniji –
Observatorij Jurija Stareta, 44
Miku∫ Herman
Komet C/2009 P1 (Garradd), 85
Odkritje svetle supernove na ∞rnem
Vrhu, 149
Zanimiv naravni atmosferski pojav
svetlikanja neba, opazovan iz
Slovenije, 88
Prosen Marijan
Novo o na∏em astronomu Olbnu, 388
Smrekar Matic
IMC 2012, 530
Jupiter v mesecu oktobru in
novembru, 38
Krater Clavius, 42
Krater Moretus, 127
Meteorska kamera na Oπ Dom∫ale,
339
Padec neznanega objekta na Jupiter,
482
Test: Primerjava dveh daljnogledov,
534
Zvezde na Dolenjskem, 180
O gibanju Lune 3: Newtonov dose∫ek,
111
O gibanju Lune 4: Po Newtonu: Euler,
Clairaut in d’Alembert, 158
Szomi Kralj Béla
Astronomski tabor πalovci 2012 in
javno opazovanje na Nanosu, 394
πpenko Tone
Je Sonce v ∏kripcih? 386
Kak∏en teden! 274
Kisovec, ITT in IC 4617, 485
Komet C/2009 P1 (Garradd) – drugi
pol≠as, 83
Nekaj ... najlep∏ih, najve≠jih,
najzanimivej∏ih ..., 175
Nova supernova za vizualce, 173
Ples kometovih repov, 182
Sonce v januarju leta 2012, 90
Zati∏je pred viharjem? 480
Vi≠ar Zorko
Test: »Ωepni« teleskopi za otroke in
odrasle – II. del, 230
Zlobec Pavel
Kaj se dogaja z maksimumom 24.
Son≠evega cikla? 509
Sejalec zvezd, 435
Strnad Janez
Naloga dveh teles – druga≠e, 209
O gibanju Lune 2: od Braheja do
Newtona, 10
RUBRIKE
amaterji
Astronomija na∏a vsakdanja, 237
Bik za binokle in prosto oko, 130
Bushnellova reinkarnacija, 125
∞as in globoko vesolje na Pe≠i – Tromeji, 80
∞udovita v maksimumu sija, 270
Dih pomladi, 79
Finale, 35
Hi Laboda, 129
Hi-tech astrofotografija v Sloveniji - Observatorij
Jurija Stareta, 44
Je Sonce v ∏kripcih? 386
Juno v opoziciji, 174
Jupiter v mesecu oktobru in novembru, 38
Ka≠a – za binokle, 280
Ka≠enosec za binokle, 181
Kak∏en teden! 274
Kisovec, ITT in IC 4617, 485
Krater Clavius, 42
Krater Moretus, 127
Lunin mrk, 35
Lunin mrk na Pe≠i – Tromeji v petih slikah, 34
Maksimum sija U Oriona, 542
Mali pes – za binokle, 93
Medvo∏ki binotrip, 137
Medvo∏ki binotrip – II, 383
Navidezni prehod Venere ≠ez Son≠evo ploskvico, 222
24
NebesniGospodar, 429
Nekaj ... najlep∏ih, najve≠jih, najzanimivej∏ih ..., 175
Neptun na fotografiji, 87
Nova supernova za vizualce, 173
Padec neznanega objekta na Jupiter, 482
Perzej – za binokle, 389
Prednovoletni Krvavec, 36
Predstava nad Velebitom, 398
Prehod Venere na Gimnaziji Jo∫eta Ple≠nika, 273
Prehod 2012, 286
Pu∏≠ica in Lisi≠ka – za binokle, 235
R Orla v maksimumu sija, 443
R Trikotnika v maksimumu sija, 330
R Vodne ka≠e, 128
R Zajca v maksimumu sija, 331
Sanjska no≠ na Mali Planini, 432
Sinus Iridum, 384
Skok v zgodovino (in majhen pogled naprej), 525
Sonce v januarju leta 2012, 90
Spremenljivka R Leva, 442
Strelec – za binokle, 344
Supernova, tretji≠! 172
πtirje poletni dnevi, 336
Test: Primerjava dveh daljnogledov, 534
Venera v spodnji konjunkciji in njen navidezni
prehod ≠ez Son≠evo ploskvico, 224
Venerin prehod 2012, 272
Vesta in Ceres v opoziciji, 490
Vro≠a soseska, 337
asteroidi
Juno v opoziciji, 174
Vesta in Ceres v opoziciji, 490
astrofotografija
Hi-tech astrofotografija v Sloveniji - Observatorij
Jurija Stareta, 44
Je Sonce v ∏kripcih? 386
Kak∏en teden! 274
Komet C/2009 P1 (Garradd), 85
Komet C/2009 P1 (Garradd) – drugi pol≠as, 83
Krater Clavius, 42
Krater Moretus, 127
Meteorska kamera na Oπ Dom∫ale, 339
Nekaj ... najlep∏ih, najve≠jih, najzanimivej∏ih ..., 175
Neptun na fotografiji, 87
Sinus Iridum, 384
Sonce v januarju leta 2012, 90
astrologija
Imperij magije, 33
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 25 a l t e n
LETNO KAZALO 2012
astronomija in ∏ola
Astronomski tabor πalovci 2012 in javno opazovanje na Nanosu, 394
∞as in globoko vesolje na Pe≠i – Tromeji, 80
Dedi∏≠ina MLA 2009: Galileo – program urjenja
u≠iteljev – deluje! 434
Meteorska kamera na Oπ Dom∫ale, 339
Prehod Venere na Gimnaziji Jo∫eta Ple≠nika, 273
Raziskovalna naloga: vrtenje Sonca, 492
Tekmovanje iz znanja astronomije, 162
Ugotavljanje mase Jupitra, 527
3. dr∫avno tekmovanje v znanju astronomije, 63
3. tekmovanje v znanju astronomije za osnovne
in srednje ∏ole, 13
fotoreporta∫a
Hi-tech astrofotografija v Sloveniji – Observatorij
Jurija Stareta, 44
astronomska merjenja
Raziskovalna naloga: vrtenje Sonca, 492
Sam svoj mojster: Merjenje oddaljenosti galaksije
M 100 s kefeidami, 333
Ugotavljanje mase Jupitra, 527
in memoriam
Umrl je Neil Armstrong, 359
Umrl je ustanovitelj Celestrona, 237
astronomska oprema
NebesniGospodar, 429
Test: »Ωepni« teleskopi za otroke in odrasle – II. del,
230
astronomsko tekmovanje
Tekmovanje iz znanja astronomije, 162
3. dr∫avno tekmovanje v znanju astronomije, 63
3. tekmovanje v znanju astronomije za osnovne in
srednje ∏ole, 13
cvetke iz doma≠ih logov
106
dogodki, dru∏tva, kro∫ki, sre≠anja
Astronomski tabor πalovci 2012 in javno opazovanje na Nanosu, 394
IMC 2012, 530
Kisovec, ITT in IC 4617, 485
Messierjev maraton, sedmi≠, 179
Messierjev maraton 2012, 178
Messierjev plus maraton 2012, 436
M+M 2012, 444
Zvezde na Dolenjskem, 180
10 let delovanja Astronomskega dru∏tva Polaris, 532
efemeride
Asteroidi v... 174 (Juno), 332 (Palas), 490 (Vesta
in Ceres)
Meteorski roji v... 30, 76, 124, 172, 220, 268, 326,
380, 428, 476, 524
Planeti v... 29, 75, 123, 171, 219, 267, 323, 325,
379, 427, 475, 523
Sonce, Luna... v... 28, 74, 122, 170, 218, 266, 322,
324, 378, 426, 474, 522
Ve≠erno nebo v... 18, 68, 116, 164, 212, 260, 312,
317, 372, 419, 468, 516
Vidnost Jupitrove rde≠e pege in lun v... 32, 78,
126, 328, 382, 430, 478, 526
esej
Sonce, 93
januar 2013
galerija
Herman Miku∫, 186
Jurij Stare, 138
Navidezni prehod Venere preko Son≠eve
ploskvice, 338
Perzeidi, 342
Stojan Golob: Venera v letu 2012, 438
Svetlikanje neba, 43
Tone πpenko: Zodiakalna svetloba, 488
iz zgodovine
Bo∏kovi≤eva astronomija (ob 300-letnici rojstva
slovitega astronoma), 61
Gian Rinaldo Carli, 463
Gian Rinaldo Carli – II, 512
Novo o na∏em astronomu Olbnu, 388
O gibanju Lune 2: od Braheja do Newtona, 10
O gibanju Lune 3: Newtonov dose∫ek, 111
O gibanju Lune 4: Po Newtonu: Euler, Clairaut
in d’Alembert, 158
Prvi slovenski aeronavt, 416
Rokopis o astronomji iz poznega 17. stoletja
v zbirki Univerze Oklahoma, 206
Srednjeve∏ki astronom in urar, 540
kometi
Komet C/2009 P1 (Garradd), 85
Komet C/2009 P1 (Garradd) – drugi pol≠as, 83
Lu≠ka na koncu predora? 479
Ne ≠isto dober za≠etek, 86
Ples kometovih repov, 182
Skok v zgodovino (in majhen pogled naprej), 525
Zati∏je pred viharjem? 480
Luna
Krater Clavius, 42
Krater Moretus, 127
O gibanju Lune 2: od Braheja do Newtona, 10
O gibanju Lune 3: Newtonov dose∫ek, 111
O gibanju Lune 4: Po Newtonu: Euler, Clairaut in
d’Alembert, 158
Predstava nad Velebitom, 398
Sinus Iridum, 384
meteorski roji
Bolidi nad Slovenijo v letu 2011, 76
Superbolid in padec meteoritov v osrednji
Kaliforniji 22. aprila 2012, 222
mrki
Lunin
Finale, 35
Lunin mrk, 35
Lunin mrk na Pe≠i – Tromeji v petih slikah, 34
novice
Ali odsotnost velikih planetov pomeni masivnej∏e
kometne pasove? 503
ALMA razkriva skrivnosti umirajo≠e zvezde, 415
ALMA vrgla oko na galaksijo Kentaver A, 247
Astronomi prvi≠ neposredno posneli eksoplanet, 502
Bli∫nja galaksija krade svoji sosedi, 455
Bogate barve vesoljskega galeba, 408
Bolidi nad Slovenijo v letu 2011, 76
Cassini poslal ≠estitke ob novem letu, 9
Cassini poslikal ledeno Saturnovo luno, 156
Daljni sorodnik afri∏kega jezera na Titanu, 203
Divje otro∏tvo dana∏njih najbolj masivnih galaksij, 55
Drugi najve≠ji izbruh v tem Son≠evem ciklu, 110
Dosegli novo mejo v poznavanju temne snovi, 9
Gora Sharp na Marsu bo morda kon≠no razkrila vezi
med geolo∏ko preteklostjo in sedanjostjo, 151
Hubblove slike osvetljujejo pramene svetlobe
nastajajo≠e protoplanetarne meglice, 205
Imam se »fajn«, lepe pozdrave z Marsa, 252
Kaj se dogaja z maksimumom 24. Son≠evega cikla?
509
Kako ≠rne luknje prestavljajo v vi∏jo ali ni∫jo
prestavo? 304
Kje je Deimos? 406
Kometni kristali kot iz bli∫njega oson≠ja, 413
Kopica v kopici, 200
Kozmi≠na arheologija razkriva zgodovino Rimske
ceste, 249
Lesketajo≠i se diamanti Messierja 9, 152
Lokalni sosedi sta se najverjetneje neko≠ ∫e sre≠ali,
294
Majhni planeti za svoj nastanek ne potrebujejo
»hevi-metalskih« zvezd, 298
Mars Express postregel z zanesljivimi podatki
o biv∏em Marsovem oceanu, 57
Mars orbiter ujel vrtinec na delu, 104
Megleno ro∫nato jedro meglice Omega, 8
Messenger na∏el nove dokaze za obstoj vodnega
ledu na Merkurju, 501
Misija Temno vesolje gre v sklepno fazo, 302
Mladosten videz starih kroglastih kopic, 454
Na Dioni odkrili kisik, 110
Najstarej∏e doslej odkrito oson≠je, 153
Najve≠ji doslej odkriti izbruh ≠rne luknje, 503
Na milijone kamnitih planetov kro∫i v ∫ivljenjskih
pasovih okoli rde≠ih pritlikavk, 151
NASA kartira in ∏teje potencialno nevarne asteroide,
246
Nasin infrarde≠i observatorij izmeril ∏irjenje vesolja,
406
Na Soncu prvi≠ posneli velikanski tornado, 154
Na∏li nove dokaze za padec velikega meteorita, 105
Nenavadno hladna plast sredi Venerine atmosfere,
407
Nenavadno svetel objekt v Andromedini galaksiji,
103
NGC 1980 ni povezana z Orionovo meglico, 504
NGC 2736: najlep∏a nebesna ≠arovni∏ka metla, 364
Nova rekorderka v oddaljenosti od Zemlje, 506
Nova revolucionarna prilagodljiva optika deluje! 7
Nova spoznanja o Lunini zgodovini, 105
Nove raziskave bodo morda razkrile skrivnost
Male ledene dobe, 55
Novi dokazi o bombardiranju Zemlje v preteklosti,
202
Nov na≠in raziskovanja atmosfer eksoplanetov:
Tau Volarja b je izdal svoje skrivnosti, 298
Novoodkriti eksoplanet se bo slej ko prej spremenil
v prah, 251
25
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 26 a l t e n
LETNO KAZALO 2012
Novo odkritje najbolj oddaljene galaksije, 303
Nov pogled na pre≠ko zvezd na∏e Galaksije, 5
Nov scenarij rojstva eksplozije supernove tipa Ia,
458
NuSTAR odpira novo okno v rentgensko vesolje,
253
Odkrili dva planeta okoli rde≠e orjakinje, 7
Odkritje svetle supernove na ∞rnem Vrhu, 149
Organske spojine so nastajale ∫e v mladem Oson≠ju,
155
Planeti tudi okoli Soncu najbli∫je zvezde, 460
Pojasnjena vesoljska brizgalna, 456
Potovanje vzdol∫ meglice Jadro C, 361
Pra∏ni Orionov pas razkriva skrivnosti, 198
Pritlikavi planet Makemake nima atmosfere, 505
Prve kemijske analize velikega asteroida, 53
Prve slike Veste iz nizke orbite, 6
Prve spiralne galaksije presene≠ajo astronome, 357
Prvi≠ opazili ∏ibke protogalaksije v mladem vesolju,
358
Prvi dokaz, da tudi rumene nadorjakinje lahko
postanejo supernove! 409
Prvi gravitacijski rezultati sonde Mars Express
razkrivajo vulkansko preteklost planeta, 198
Prvo otipavanje sestave Marsove prsti, 453
Radovedne∫ bo pristal ∏e bli∫e raziskovalnemu
mestu, 294
Radovedne∫ se pripravlja na svojo prvo kemijsko
analizo, 405
Radovedne∫ uspe∏no pristal v kraterju Gale, 362
Razli≠na razpolo∫enja Titana, 109
Redka kombinacija galaksije in polarnega obro≠a
zvezd, 457
Saturn ima luno, ki je bolj podobna notranjim
planetom kot svojim sestram, 203
Selenologi ocenili koli≠ino ledu v lunarnem kraterju
na ju∫nem polu, 295
Se na∏a ≠rna luknja prehranjuje z asteroidi? 54
Se na∏a ≠rna luknja prehranjuje z asteroidi? –
Drugi≠, 155
S Hubblom opazili redko gravitacijsko le≠enje, 359
Sirota bo morda pomagala pri razkritju nastanka
zvezd in planetov, 461
Smo zdaj res bli∫e razkritju narave temne snovi? 357
Sonda Dawn ∏e naprej razkriva Vestine skrivnosti,
197
So nomadski planeti bolj pogosti, kot so mislili
doslej? 102
S pomo≠jo Hubbla ugotovili, da je tr≠enje
neizbe∫no, 248
Spremljanje rasti pritlikave galaksije, 58
Starej∏i kot smo, manj vemo – kozmolo∏ko gledano!
245
Stoletje odkritij, 365
Superbolid in padec meteoritov v osrednji
Kaliforniji 22. aprila 2012, 222
26
Sve≠anost ob otvoritvi novega teleskopa VST, 508
Temna snov ∏e vedno presene≠a, 101
Umetelno rezbarjenje Marsovih vetrov, 56
Umrl je Neil Armstrong, 359
Umrl je ustanovitelj Celestrona, 237
V bli∫njem vesolju prvi≠ odkrili »navadno« ≠rno
luknjo, 150
Ve≠ina kvazarjev ∫ivi od prigrizkov in ne od obilnih
obrokov, 299
Vesoljska cigara, 360
Vesoljski iluzionizem – naklju≠na poravnava imitira
kozmi≠no tr≠enje, 300
Vesoljski teleskop Spitzer na∏el ∏e eno galaksijo
z razcepljeno osebnostjo, 199
Vesta je najverjetneje dovolj mrzla za ve≠ni led, 53
VISTA posnel velikansko kroglo zvezd, 204
VLT-jev bli∫nji pogled na NGC 6357, 297
Voyager 1 leti proti medzvezdni prihodnosti, 301
VST posnel tr≠enje v mladi jati galaksij, 108
Vzhajanje gigantskega planeta na no≠nem nebu
tujega sveta, 296
Zanimive slike z velikega asteroida, 157
Znanstveniki ugotovili, kako na daljavo tehtati
vesoljske skale, 249
Z novo misijo ∏e bli∫e Soncu, 102
Z VLT posneli podrobno infrarde≠o sliko meglice
Carina, 60
50 let Evropskega ju∫nega observatorija, 412
50 let nem∏ke astronomske revije Sterne und
Weltraum, 238
obletnice
Bo∏kovi≤eva astronomija (ob 300-letnici rojstva
slovitega astronoma), 61
Gian Rinaldo Carli, 463
Gian Rinaldo Carli – II, 512
Prvi slovenski aeronavt, 416
Stoletje odkritij, 365
10 let delovanja Astronomskega dru∏tva Polaris, 532
50 let Evropskega ju∫nega observatorija, 412
50 let nem∏ke astronomske revije Sterne und
Weltraum, 238
osnove
Kozmi≠ni delci, 367
Naloga dveh teles – druga≠e, 209
Nomografija in astronomija, 538
Objekti Herbig-Haro, 309
O gibanju Lune 2: od Braheja do Newtona, 10
O gibanju Lune 3: Newtonov dose∫ek, 111
O gibanju Lune 4: Po Newtonu: Euler, Clairaut in
d’Alembert, 158
Vpliv Luninih men na prometne nesre≠e v Sloveniji,
254
ozvezdja
Bik za binokle in prosto oko, 130
Ka≠a – za binokle, 280
Ka≠enosec za binokle, 181
Mali pes – za binokle, 93
Perzej – za binokle, 389
Pu∏≠ica in Lisi≠ka – za binokle, 235
Strelec – za binokle, 344
planeti
Jupiter v mesecu oktobru in novembru, 38
Navidezni prehod Venere ≠ez Son≠evo ploskvico, 222
Neptun na fotografiji, 87
Padec neznanega objekta na Jupiter, 482
Predstava nad Velebitom, 398
Prehod Venere na Gimnaziji Jo∫eta Ple≠nika, 273
Prehod 2012, 286
πtirje poletni dnevi, 336
Ugotavljanje mase Jupitra, 527
Venera v spodnji konjunkciji in njen navidezni
prehod ≠ez Son≠evo ploskvico, 224
Venerin prehod 2012, 272
Vro≠a soseska, 337
Sonce
Je Sonce v ∏kripcih? 386
Kaj se dogaja z maksimumom 24. Son≠evega cikla? 509
Kak∏en teden! 274
Nekaj ... najlep∏ih, najve≠jih, najzanimivej∏ih ..., 175
Raziskovalna naloga: vrtenje Sonca, 492
Sonce v januarju leta 2012, 90
spremenljivke
∞udovita v maksimumu sija, 270
Hi Laboda, 129
Maksimum sija U Oriona, 542
R Orla v maksimumu sija, 443
R Trikotnika v maksimumu sija, 330
R Vodne ka≠e, 128
R Zajca v maksimumu sija, 331
Spremenljivka R Leva, 442
test
Test: Primerjava dveh daljnogledov, 534
»Ωepni« teleskopi za otroke in odrasle – II. del, 230
zanimivosti
Sejalec zvezd, 435
Srednjeve∏ki astronom in urar, 540
Zanimiv naravni atmosferski pojav svetlikanja neba,
opazovan iz Slovenije, 88
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 27 a l t e n
Na zvezdni karti so prikazane vse zvezde,
ki jih lahko vidimo iz na[ih geografskih [irin.
Del neba, ki je viden sredi februarja zve;er (okrog 21. ure),
je neosen;en. :rta, ki lo;uje osen;eni del od neosen;enega,
predstavlja matemati;ni horizont. Na karti so zvezde do 5,5. magnitude.
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 28 a l t e n
SONCE, LUNA... V FEBRUARJU
:asi v efemeridah so v srednjeevropskem ;asu. Izra;unani so za Ljubljano in matemati;ni horizont. Za druge kraje v Sloveniji se
podatki razlikujejo za najve; +6 oziroma –6 minut.
SONCE
Datum
(zve≠er/zjutraj)
Zaide
LUNA
Vzide
Vzide
Zaide
h m
Za≠. no≠i Kon. no≠i
h m
h m
h m
h m
h
% osvet.
pet. 01/sob. 02
17 07
18 50
5 41
7 23
23 18
.....
0,67
13 22 –11 48
sob. 02/ned. 03
17 09
18 51
5 39
7 22
0 29
.....
0,56
14 16,6 –15 33
m
Rek.
h
m
Dek.
°
’
ned. 03/pon. 04
17 10
18 53
5 38
7 21
1 39
.....
0,45
15 13,8 –18 31
pon. 04/tor. 05
17 12
18 54
5 37
7 19
2 48
.....
0,34
16 13 –20 26
tor. 05/sre. 06
17 13
18 55
5 36
7 18
3 51
.....
0,23
17 14 –21 08
sre. 06/≠et. 07
17 15
18 57
5 35
7 17
4 47
.....
0,14
18 15,8 –20 29
≠et. 07/pet. 08
17 16
18 58
5 34
7 15
5 34
.....
0,07
19 16 –18 34
pet. 08/sob. 09
17 18
18 59
5 32
7 14
6 14
.....
0,03
20 15 –15 31
sob. 09/ned. 10
17 19
19 01
5 31
7 12
6 49
16 43
0,00
21 11 –11 36
ned. 10/pon. 11
17 21
19 02
5 30
7 11
7 19
17 57
0,01
22 04,9
–7 08
pon. 11/tor. 12
17 22
19 03
5 28
7 09
7 48
19 09
0,03
22 56,6
–2 24
tor. 12/sre. 13
17 24
19 04
5 27
7 08
.....
20 19
0,08
23 46,7
2 19
sre. 13/≠et. 14
17 25
19 06
5 26
7 06
.....
21 27
0,15
0 35,8
6 46
≠et. 14/pet. 15
17 27
19 07
5 24
7 05
.....
22 32
0,23
1 24
10 47
pet. 15/sob. 16
17 28
19 09
5 23
7 03
.....
23 36
0,32
2 13
14 11
sob. 16/ned. 17
17 30
19 10
5 21
7 01
.....
0 36
0,41
3 02
16 54
ned. 17/pon. 18
17 31
19 11
5 20
7 00
.....
1 33
0,50
3 51,8
18 49
pon. 18/tor. 19
17 32
19 13
5 18
6 58
.....
2 26
0,60
4 41,9
19 53
tor. 19/sre. 20
17 34
19 14
5 17
6 57
.....
3 14
0,69
5 32
20 02
sre. 20/≠et. 21
17 35
19 15
5 15
6 55
.....
3 57
0,77
6 23
19 16
≠et. 21/pet. 22
17 37
19 17
5 14
6 53
.....
4 35
0,85
7 14
17 34
pet. 22/sob. 23
17 38
19 18
5 12
6 51
.....
5 09
0,91
8 04,9
15 00
sob. 23/ned. 24
17 40
19 19
5 10
6 50
.....
5 40
0,96
8 55
11 39
ned. 24/pon. 25
17 41
19 21
5 09
6 48
16 34
6 08
0,99
9 44,9
7 39
pon. 25/tor. 26
17 43
19 22
5 07
6 46
17 40
6 35
1,00
10 34,8
3 11
tor. 26/sre. 27
17 44
19 24
5 05
6 44
18 48
7 02
0,98
11 24,9
–1 31
sre. 27/≠et. 28
17 45
19 25
5 03
6 43
19 57
7 30
0,95
12 16,1
–6 14
≠et. 28/pet. 01
17 47
19 26
5 02
6 41
21 08
.....
0,89
13 08,7 –10 43
28
W
33
32
31
32
36
33
43
46
46
52
76
86
85
94
97
94
dan
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
W
98
93
85
74
75
67
55
58
59
51
54
54
55
49
d
g
h
a
Luna je v apogeju 19. februarja ob 7. uri. Od
Zemlje je oddaljena 404.500 kilometrov. V
perigeju je 7. februarja ob 13. uri. Od Zemlje je oddaljena 365.300 kilometrov. Navidezni premer Lune v apogeju je 29’33”, v perigeju pa 32’43”.
2. februarja ob 3. uri je Spika 0,3 stopinje severno od Lune. Iz na∏ih krajev bomo lahko
opazovali okultacijo Spike. Ne zamudite!
8. februarja dose∫e maksimum sija spremenljivka R Leva. Ve≠ na strani 43.
18. februarja ob 22. uri je malo telo Oson≠ja Vesta 0,3 stopinje severno od Lune. Iz na∏ih krajev bomo lahko opazovali okultacijo
Veste.
Foto> T. {penko
VREDNOSTI
WOLFOVEGA {TEVILA
ZA NOVEMBER 2012
dan
01.
02.
03.
04.
05.
06.
07.
08.
09.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
LUNINE MENE
dan h.m mena
03. 14.56 zadnji krajec
10. 08.20 mlaj
17. 21.31 prvi krajec
25. 21.26 [;ip
VREDNOSTI
WOLFOVEGA {TEVILA
ZA DECEMBER 2012
dan
01.
02.
03.
04.
05.
06.
07.
08.
09.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
W
38
34
32
39
43
20
22
36
30
31
34
48
49
43
45
47
dan
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
januar 2013
W
53
43
39
40
43
56
57
41
41
41
39
38
40
40
64
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 29 a l t e n
PLANETI V FEBRUARJU
¡
MERKUR
Dek.
° ’
–15 49
–10 49
–5 36
–1 54
–1 38
Elong.
° ’
9 48
14 41
17 56
16 21
7 46
Faza
17.56
18.35
19.04
19.04
18.23
Rek.
h m
21 39
22 25
23 02
23 18
23 08
0,946
0,828
0,588
0,266
0,039
Oddalj.
a. e.
1,301
1,172
0,994
0,802
0,663
6.44
6.44
6.42
6.37
6.31
15.54
16.11
16.30
16.49
17.07
20
20
21
21
22
03
40
16
50
24
–21
–19
–17
–14
–11
01
14
00
22
25
13
12
10
8
7
41
02
23
43
03
0,974
0,980
0,985
0,989
0,993
1,646
1,663
1,678
1,690
1,701
01.02.
08.02.
15.02.
22.02.
01.03.
8.09
7.54
7.38
7.23
7.06
18.33
18.35
18.37
18.38
18.40
22
22
22
23
23
07
28
48
09
29
–12
–10
–8
–6
–4
44
43
37
28
16
16
15
13
12
10
54
20
46
13
41
0,989
0,991
0,993
0,994
0,996
2,295
2,310
2,324
2,338
2,352
01.02.
08.02.
15.02.
22.02.
01.03.
11.59
11.32
11.05
10.39
10.13
3.04
2.38
2.12
1.46
1.22
4
4
4
4
4
18
19
20
22
24
20
20
20
21
21
47
49
54
00
07
114
107
100
93
87
00
02
14
37
10
0,992
0,991
0,991
0,990
0,990
4,593
4,699
4,810
4,922
5,035
¶ SATURN
01.02.
08.02.
15.02.
22.02.
01.03.
0.42
0.16
23.45
23.17
22.49
11.03
10.36
10.08
9.41
9.13
14
14
14
14
14
39
39
40
40
40
–12
–12
–12
–12
–12
54
55
55
54
51
90
97
104
111
119
57
52
52
55
01
0,997
0,998
0,998
0,998
0,998
9,751
9,635
9,521
9,410
9,305
¬ URAN
01.02.
08.02.
15.02.
22.02.
01.03.
9.25
8.58
8.32
8.05
7.38
21.43
21.17
20.51
20.25
19.59
0
0
0
0
0
22
23
24
25
27
1
1
1
1
2
36
43
51
59
08
53
46
39
33
26
21
32
46
03
22
1,000
1,000
1,000
1,000
1,000
20,630
20,723
20,806
20,878
20,939
01.02.
08.02.
15.02.
22.02.
01.03.
8.13
7.46
7.19
6.52
6.25
18.47
18.20
17.54
17.28
17.02
22
22
22
22
22
17
18
19
20
21
–11
–11
–11
–11
–10
18
13
07
01
56
19
12
6
0
7
48
58
09
54
28
1,000
1,000
1,000
1,000
1,000
30,915
30,950
30,971
30,978
30,971
je februarja na ve≠ernem nebu. V za≠etku meseca ni viden, saj se ∏e
skriva v ve≠erni zarji. Izku∏eni opazovalci ga vseeno lahko sku∏ate
izslediti. Za manj izku∏ene pa so najbolj ugodni dnevi okoli najve≠je
vzhodne elongacije, ki jo planet dose∫e 16. februarja ob 22. uri. Takrat je 18 stopinj vzhodno od Sonca. Po tem datumu se za≠ne Soncu
navidezno pribli∫evati in se proti koncu meseca ∫e izgublja v ve≠erni
zarji.
8. februarja ob 22. uri je Merkur 0,3 stopinj severno od Marsa.
11. februarja ob 19. uri je Merkur 5 stopinj ju∫no od Lune.
™ VENERA
je februarja vidna kot Danica, a se po≠asi ∫e izgublja v jutranji zori.
§ MARS
je februarja ve≠erni planet in ni ve≠ v ugodni legi za opazovanje.
º
JUPITER
je februarja ∏e v ugodni legi za opazovanje. Najdemo ga v ozvezdju
Bika, nedale≠ od Aldebarana (Alfa Bika).
18. februarja ob 13. uri je Jupiter 0,9 stopinje severno od Lune. Pri≠a
bomo dnevni okultaciji planeta.
je februarja viden drugo polovico no≠i. Najdemo ga v ozvezdju Tehtnica.
3. februarja ob 11. uri je Saturn 3 stopinje severno od Lune.
19. februarja ob 12. uri je Saturn v zastoju; za≠etek naprednega gibanja.
je februarja ve≠erni planet. Najdemo ga na meji med ozvezdjema Kit
in Ribi, za natan≠no dolo≠itev lege pa si pomagajte s koordinatami
iz tabele desno in zvezdnim atlasom.
13. februarja ob 17. uri je Uran 4 stopinje ju∫no od Lune.
√
NEPTUN
ni viden, saj je 21. februarja ob 8. uri v konjunkciji s Soncem.
Datum
Vzide
Zaide
01.02.
08.02.
15.02.
22.02.
01.03.
7.56
7.52
7.39
7.13
6.34
01.02.
08.02.
15.02.
22.02.
01.03.
V tabelah planetov so podani> ;as vzhoda in zahoda planeta, njegove koordinate (rektascenzija in deklinacija), elongacija (navidezna kotna oddaljenost od Sonca), faza (odstotek osvetljenosti planetovega povr[ja, ki ga vidimo z Zemlje), in oddaljenost od Zemlje v astronomskih enotah.
januar 2013
29
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 30 a l t e n
METEORSKI ROJI V FEBRUARJU
Jure Atanackov in Javor Kac
V februarju lahko spremljamo ∏ibko meteorsko aktivnost, ki jo ob≠asno popestrijo svetli bolidi.
METEORJI IZ ANTIHELIJA
Razen zadnjih izdihljajev Decembrskih Delta Leonidov v prvih dneh
februarja je do konca meseca edino vizualno aktivno obmo≠je na nebu radiant antihelija (ANT). Radiant antihelija je velik in difuzen izvor meteorske aktivnosti ter zavzema ovalno obmo≠je pribli∫no 30
stopinj po eklipti≠ni dol∫ini in 15 stopinj po eklipti≠ni ∏irini, s sredi∏≠em pribli∫no 10 do 15 stopinj vzhodno od odsvita. Ker je radiant
skoraj nasproti Sonca, je najvi∏e nad obzorjem okrog lokalne polno≠i.
Radiant meteorjev iz antihelija v februarju potuje po ju∫nem delu ozvezdja Lev (glej sliko gibanja radianta v prej∏nji ∏tevilki Spike). Pod
temnim nebom lahko v povpre≠ju pri≠akujemo okoli dva srednje hitra do po≠asna meteorja na uro.
MANJ{I METEORSKI ROJI IN SPORADIKI
V februarju sta aktivna tudi dva ∏ibka meteorska roja, ki za zdaj ∏e
nista bila potrjena z vizualnimi opazovanji. Pi Hidridi (PIH) so aktivni le nekaj dni v za≠etku meseca, maksimum pa dose∫ejo 8. februarja. Radiant se nahaja na skrajnem vzhodnem delu ozvezdja Vodna
ka≠a in vzide okrog prve ure po lokalnem ≠asu ter je tudi ob kulminaciji tik pred jutranjo zoro dokaj nizko nad ju∫nim obzorjem. Tudi
Beta Herkulidi (BHE) imajo kratko obdobje aktivnosti z maksimumom 13. februarja. Radiant se nahaja blizu zvezde Beta Herkula in
se povzpne na uporabno vi∏ino po drugi uri zjutraj. Letos Luna ne
bo motila poskusov vizualnih opazovanj omenjenih rojev, zato velja
prilo∫nost izkoristiti. Vse kandidate za pripadnike rojev je potrebno
vrisati v gnomonske karte ter jim oceniti kotno hitrost, pripadnost roju pa dolo≠iti ∏ele po opazovanju na podlagi objektivnih kriterijev.
Sporadi≠na aktivnost se v februarju ∫e znatno zni∫a. V ve≠ernih urah
lahko pod temnim nebom opazimo med 5 in 8, v jutranjih urah pa
tudi ve≠ kot 10 sporadi≠nih meteorjev na uro.
Sporadi;ni bolid –6. magnitude, posnet 28. februarja 2012 ob 03h
36m22s UT z meteorsko kamero Rezika (foto> Javor Kac\Observatorij Rezman).
Februarja se zares pri≠ne trimese≠no obdobje, v katerem na severni
polobli ∏tejemo pove≠ano ∏tevilo svetlih sporadi≠nih bolidov in padcev meteoritov. Med opazovanimi padci meteoritov, za katere so znane orbite, bele∫imo tudi meteorite Innisfree, Ko∏ice, Park Forest, Přibřam, Neuschwanstein, Jesenice in Kri∫evci. Vsi na∏teti meteoriti so
obi≠ajni hondriti razli≠nih tipov. V za≠etku meseca februarja pa ∫e ve≠
let opazujemo pove≠ano ∏tevilo svetlih bolidov, katerih meteoroidi
so ogljikovi hondriti. Najsvetlej∏i bolid v tem ≠asu, ki smo ga v zadnjih letih opazovali nad Slovenijo, je A3N/EN060205, ki se je pojavil 6. februarja 2005 v ve≠ernih urah. Okrog 150 kilogramov te∫ak
ogljikov hondrit je v ozra≠je vstopil s hitrostjo 22,7 kilometra na sekundo in popolnoma zgorel na vi∏ini 34,7 kilometra. Bolid je dosegel maksimalno absolutno magnitudo –14,2. Leta 2007 so tudi nad
∞e∏ko opazovali podoben superbolid, ki ga je povzro≠il nekajtonski
meteoroid. Tudi ta ni pustil meteoritov. Kakor ka∫ejo opazovani padci ogljikovih hondritov, kot sta Sutter’s Mill in Tagish Lake, mora imeti vpadni meteoroid zelo veliko maso, ponavadi ve≠ kot deset ton,
da lahko povzro≠i padec meteoritov. A ≠e do padca pride, je pomembno, da iskalci do meteoritov pridejo ≠im prej. Ogljikovi hondriti so
namre≠ sestavljeni iz ∏tevilnih mineralov, ki so zelo podvr∫eni preperevanju v pogojih na zemeljskem povr∏ju. Obenem so tudi zelo bogati z organskimi spojinami in zato izjemno zanimivi za kemi≠ne raziskave. Zato vas, v sicer malo verjetnem primeru izjemno svetlega bolida, pozivamo, da nas karseda hitro kontaktirate na naslovu MBK
[email protected]. Le s hitrim zbiranjem informacij in terenskim delom obstaja mo∫nost hitrih najdb meteoritov.
d
Meteorski roji z maksimumom v februarju
ROJ
Aktivnost
Maksimum
ZHR
Radiant ob maksimumu
Bolid –8. magnitude, ki ga je 21. februarja 2012 ob 23h58m40s UT
posnela vsenebna kamera na Observatoriju Rezman (foto> Javor
Kac\Observatorij Rezman).
30
vgeo
r
PIH*
04.–08.02.
08.02.
okrog 4
α = 14h20m
α = 16h24m
70 km\s
neznan
BHE*
11.–15.02.
13.02.
okrog 3
δ = –26°
δ = +24°
56 km\s
neznan
* rojev ni na delovnem seznamu IMO
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 31 a l t e n
AMATERJI
Medvo[ki binotrip – III
Premor je bil dolg. Neskon≠na more≠a nizka obla≠nost, megla, de∫, sneg. Zato sem se v nedeljo,
devetega decembra, po≠util, kot se najbr∫ po≠uti
kak zagrizen ljubitelj ∫lahtne kapljice, ko po dolgi
in neprostovoljni abstinenci kon≠no lahko spet
prestopi prag svojega najljub∏ega bifeja. Jasno je!
Sve∫ sneg, sonce, mraz. Prava zimska pravljica. To
bo kot nala∏≠ za lov na NGC 55, galaksijo osme
magnitude, ki jo imam v na≠rtu ∫e dolgo. Zanjo pa
6°
se mora ujeti kar nekaj vremensko/≠asovnih pogojev. Le∫i namre≠ na meji med ozvezdjema Kipar
in Feniks in se ob kulminaciji dvigne komaj pet
stopinj nad obzorje. Zato sem potreboval prostor,
kjer bo jug odprt, takih pa v okolici Medvod ni veliko.
O≠itni pa sem ∫e v fazi, ko se mi v≠asih preprosto
ne ljubi nalagati vsega tistega ∫elezja od teleskopa. Binokel 15x70, stojalo in ∏e nekaj dodatkov
v prtlja∫nik, in hajdi na Tehovec! ∞as prihoda sem Ozvezdji Kipar in Feniks z zvezdami do 5. magnitude. Karta je prirejena po knjigi Raztempiral tako, da je bil zgornji del Feniksa v svo- iskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50.
ji najvi∏ji legi. Na galaksijo nisem ∫elel ≠akati dlje,
se po≠asi odvlekli proti jugu. Ker niso bili prav debeli in so se skozkot bi bilo nujno; zima se trenutno nikakor ne ∏ali!
Na Tehovcu so bila vsa moja obi≠ajna parkiri∏≠a obilno zasne∫ena in nje videle svetlej∏e zvezde, sem ta ≠as izkoristil za iskanje prave lotako sem ob cesti komaj na∏el prostor≠ek, kamor sem stisnil avto. Mal- kacije. Od Bete Kita proti jugu, pa ∏e proti jugu, prav do Alfe Fenikce vi∏e na shojeni stezici sem postavil binokel, saj je SkyMaster prav sa, dve stopinji nad obzorjem. Pod njo je, manj kot stopinjo visoko
skromen fant in ne rabi mnogo prostora. In takrat se je seveda zgo- in tik nad oddaljenim horizontom, me∫ikala Kapa Feniksa. Od nje
dilo: oblaki, ki so prihuljeno kot grablje v travi o≠itno ≠akali nekje malce vi∏e, do nekak∏nega polomnjenega ipsilona iz zvezdic med pena severu, so se razlezli ≠ez nebo. Ωal mi je, da morate kaj takega pre- to in sedmo magnitudo na vi∏ini slabih pet stopinj. In tam sem ≠abrati, a dal sem si du∏ka in jih pozdravil z iztegnjenim sredincem. Z kal, da se bo nebo s≠istilo.
obema! Je pa pomagalo! ∞ez kake pol ure prezebanja in cepetanja so Zvezde so se videle vedno bolje, pas oblakov je odhajal. Lokacije nisem izpustil in potem sem v nekem trenutku, za nekaj kratkih minutk, ni≠ ve≠, opazil silno medlo, razpotegnjeno meglico, NGC 55! πe
nekoliko bolj o≠itna je bila, ≠e sem rahlo potrkal po stojalu in obenem gledal malo mimo. Nato je izginila in se vsem prizadevanjem navkljub ni ve≠ pojavila. No, to bi bil trenutno najbolj ju∫ni, s Tehovca
6°
ujet objekt globokega neba!
❂
Osrednji del ozvezdja ?irafe z zvezdami do 6. magnitude. Karta je
prirejena po Zvezdnem atlasu za epoho 2000.
januar 2013
Obrnil sem proti bolj varnim vodam, proti ozvezdju Ωirafe. Vmes sem
se ustavil pri NGC 253, navdu∏ujo≠i galaksiji sedme magnitude med
Kitom in Kiparjem. (Za≠uda je v Messierjevemu katalogu ni. Ka∫e, da
je imel mojster tu in tam tudi kak slab dan; ≠e je v svoj katalog uvrstil tudi tiste ∏ibke gru≠ice v Strelcu (M 54, M 69 in M 70), ki le∫ijo
precej bolj ju∫no in, recimo, ∏e danes te∫ko galaksijo M 91 v Berenikinih kodrih, potem za umanjkanje NGC 253 zares ni nobenega pametnega razloga.) Slabi dve stopinji jugo-jugovzhodno je ∏e kroglasta kopica NGC 288 (8m1). Ni sicer tako imenitna kot trojica Messierjevih lepotic zahodno, vseeno pa lepo dopolni zbirko gru≠ jesenskega neba.
Med potjo sem obiskal ∏e M 74 (precej medla) in M 77 (nezgre∏ljiva), M 31 (divja, skoraj ≠ez celo zorno polje) z M 32 in M 110, M 33
(izrazita svetla lisa), NGC 7331 v Pegazu (o≠itna s posrednim gledanjem), Jupitra in ∏e nekaj klasikov, ter spet pozabil na M 76 (∏e vedno ne vem, ali je vidna skozi 15x70). V Ωirafo sem se namre≠ podal
po izziv, ki ga je Bojan ponudil v Ozvezdjih: IC 342, spiralno galaksijo osme magnitude, ki pa jo vidimo v smeri njene vrtilne osi in je
zato povr∏insko zelo ∏ibka. πe najve≠ji problem tukaj je bilo ugoto31
01-13.qxd
11/1/2003
20:37
Page 32 a l t e n
EFEMERIDE
VIDNOST RDE:E PEGE V JANUARJU IN FEBRUARJU
FEBRUAR
JANUAR
dan
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
dan
ura UT
01.55
07.42
03.34
09.20
05.12
01.03
06.50
02.42
08.29
04.20
00.12
05.59
01.50
07.37
03.29
09.16
05.08
11.51
17.38
13.29
19.16
15.08
10.59
16.46
12.37
18.25
14.16
10.07
15.55
11.46
17.33
13.25
19.12
15.03
21.46
23.25
20.55
22.33
20.03
21.42
23.20
V tabelah so navedeni ≠asi prehoda rde≠e pege ≠ez Jupitrov sredi∏≠ni meridian, navidezno ≠rto, ki te≠e ≠ez sredino Jupitrove ploskvice od pola do pola. To je hkrati tudi najugodnej∏i ≠as za opazovanje rde≠e pege. ∞asi v tabeli so podani v univerzalnem ≠asu
(UT), zato moramo navedenim ≠asom pri∏teti eno uro, da dobimo srednjeevropski ≠as:
SE∞ = UT + 1 ura
V obdobju, ko je pri nas v veljavi poletni ≠as,
moramo ≠asom v UT pri∏teti dve uri:
POL = UT + 2 uri
Rde≠a pega je prav gotovo najve≠ja znamenitost v razburkanih Jupitrovih oblakih. Astronomi jo opazujejo ∫e ve≠ kot 300 let. V
dobrih opazovalnih pogojih jo lahko vidimo
∫e skozi 10-centimetrski teleskop.
Znano je, da se Jupiter okoli svoje osi vrti zelo hitro. V podro≠ju okoli rde≠e pege potrebuje za en obhod 9 ur in 56 minut. Pega je
opazovalcem na Zemlji skrita pribli∫no pet
ur, najbolje pa je vidna tedaj, ko se nahaja
v sredini Jupitrove ploskvice.
01.
02.
03.
04.
05.
06.
07.
08.
09.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
ura UT
1.07
6.54
2.46
8.33
4.25
0.16
6.03
1.55
7.42
3.34
9.21
5.12
1.04
6.51
2.43
8.30
4.22
0.13
6.00
1.52
7.39
3.31
9.18
5.10
1.01
6.49
2.40
8.28
11.03
16.50
12.42
18.29
14.20
10.12
15.59
11.50
17.38
13.29
19.17
15.08
11.00
16.47
12.38
18.26
14.17
10.09
15.56
11.48
17.35
13.27
19.14
15.06
10.57
16.45
12.36
18.23
20.59
22.37
20.07
21.46
23.25
20.55
22.34
20.05
21.43
23.22
20.53
22.32
POLO?AJ {TIRIH NAJVE:JIH JUPITROVIH SATELITOV V FEBRUARJU
Kalisto
februar 2013
Ganimed
Evropa
Io
Jupiter
1
3
5
7
9
11
13
15
17
19
21
23
25
27
1
3
Krivulje predstavljajo [tiri najve;je Jupitrove satelite. Razdalja med dvema zaporednima navpi;nima ;rtama je dolga 24 ur, torej je milimeter na sliki dolg 4 ure. :e zasu;emo revijo za 90° v smeri urinih kazalcev, vidimo lego satelitov tako kot v astronomskem teleskopu.
:e pa jo zasu;emo za 90° v nasprotni smeri urinih kazalcev, vidimo lego satelitov kot v binokularju.
32
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:40
Page 33 a l t e n
AMATERJI\INTERVJU
:udovita spiralka IC 342 v ozvezdju ?irafe (foto> Jurij Stare).
viti, kje sploh je, ta Ωirafa. A ko sem enkrat prepoznal Alfo in Beto
in z njuno pomo≠jo pri∏el do razsute kopice NGC 1502, me je vpadljiva linija zvezd od nje dokaj udobno odpeljala do ne ravno lahke,
a vseeno lepo vidne ne∫ne lise svetlobe. ∞eprav morda izgleda malo
hecno, da imam binokularsko stojalo opremljeno z iskalom z rde≠o
piko, pa to posebej v primerih, ko raziskujem kak∏en bolj neznan del
neba brez svetlih zvezd, pride zelo prav.
❂
Zimska ozvezdja z Orionom na ≠elu so se zlagoma prebijala iz rumenkaste razsvetljave na∏e prestolnice, pa sem jih tokrat pustil za kak∏en malo manj mrzel ve≠er. Domov grede sem se ustavil ∏e na drugi strani Jakoba z nemotenim pogledom proti vzhodu. Ωelel sem preveriti, ali je bino 15x70 slu≠ajno dovolj za ∏ibko in izjemno oddaljeno (180.000 svetlobnih let!) kroglasto kopico NGC 2419 v Risu. Od
Kastorja v Dvoj≠kih sem hitro pri∏el do zna≠ilnega niza treh zvezdic
med sedmo in deveto magnitudo, na podalj∏ku katerega je kopica,
na ne ravno kristalno transparentnem nebu in le dobrih 30 stopinj
visoko, prav vpadljivo manjkala. No, saj je ni niti v Ozvezdjih, niti
Pot od razsute kopice NGC 1502 do spiralne galaksije IC 342. Neosen;en krog na karti je velik 6 stopinj. Karta je prirejena po knjigi
Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50.
v priro≠niku, ki druga≠e s ∏ibkimi primerki sploh ne var≠uje, v The
Observer’s Sky Atlas. Torej je tudi za malo ve≠jega binota v teh pogojih prehud zalogaj. Kaj pa v dobrih? Bolj∏ih? Izjemnih? Njen ≠as vsekakor ∏ele prihaja!
Gorazd Bizjan d
Intervju> Laserski kazalniki
Mnogo astronomov uporablja vsem dobro znane zelene laserske kazalnike, ki jih lahko brez te∫av kupimo kar prek spleta. Mo≠i laserjev segajo od 5 pa vse do 100 milivatov. S slednjimi zlahka pokamo
balone in pri∫igamo v∫igalice. Uporabljamo jih za kazanje po nebu
in nam predstavljajo pomemben u≠ni pripomo≠ek med no≠nimi opazovanji.
Na astronomskih opazovanjih, sre≠anjih in izobra∫evanjih, kjer je pogosto navzo≠ih veliko ljudi, lahko ve≠krat opazimo svetenje v ljudi
(»za ∏tos« – a la Star wars). Ve≠krat smo pri≠a svetenju z laserjem ob
pasu, usmerjenim navzgor (»po kavbojsko«), svetenje po tleh in horizontalno v vi∏ini glave, svetenje v grmovje, stavbe, hribe, letala in
avtomobile. Do∫iveli smo ∫e, da je celo eden izmed slovenskih astro-
januar 2013
Tipi;en zeleni laserski kazalnik, kot jih uporabljamo v astronomiji
(vir> testfreaks.com).
33
01-13.qxd
11/1/2003
20:40
Page 34 a l t e n
INTERVJU
nomov zve≠er svetil z laserjem v avto, v katerem smo se peljali. Za
∏tos.
Tak∏no ravnanje je neodgovorno, obenem pa po mnenju oftalmologov (o≠esnih zdravnikov) izjemno nevarno! Z namenom, da opozorimo na neodgovornost in nevarnosti, smo za strokovno mnenje
vpra∏ali doc. dr. Polono Jaki Mekjavi≤, dr. med., zaposleno na
O≠esni kliniki Univerzitetnega klini≠nega centra v Ljubljani.
Uvod v intervju je pospremila s temi besedami: »Laserska svetloba
povzro≠i na o≠eh najte∫je okvare na o≠esni mre∫nici, ki je subspecialisti≠no podro≠je mojega dela. Pred kratkim sem re∏evala vid dvanajstletniku, ki je med po≠itnicami na morju kupil laserski kazalnik in ga
uporabljal kot igra≠o. Prinesel ga je domov, doma pa si je zgolj iz radovednosti z njim posvetil direktno v o≠i. Nepravilno uporabljena laserska svetloba lahko nepopravljivo okvari centralni vid, ∏e ve≠, z leti se stanje lahko ∏e poslab∏a«.
Ali so laserski kazalniki nevarni za o;i|
Laserski kazalniki so razli≠ni. Razlikujejo se predvsem po barvi svetlobe (valovni dol∫ini) in po mo≠i, ki jo merimo v vatih (W). Tako imajo razli≠ni laserji razli≠no maksimalno dovoljeno izpostavljenost (Maximum Permissible Exposure-MPE). Le-ta je definirana kot meja med
varnostjo in potencialno ∏kodlivostjo. Na podlagi tega je narejena razvrstitev laserjev v ∏tiri razrede, ki jih ozna≠ujemo s ∏tevilkami, znotraj teh razredov pa so ∏e podskupine, ozna≠ene z veliko ≠rko. Vi∏ja
∏tevilka razreda pomeni ve≠jo nevarnost laserske svetlobe. Vsak laserski kazalnik mora imeti tudi podatek, v kateri rared je razvr∏≠en.
Brez nevarnosti za o≠i so laserji iz razreda 1 in 1M, seveda, ≠e se uporabljajo brez dodatnih opti≠nih instrumentov (zbiralnih le≠). Varni
za oko so tudi laserji iz razreda 2, ≠e je izpostavitev o≠esa laserski
svetlobi naklju≠na, torej manj kot 0,25 sekunde. 0,25 sekunde je ≠as,
ki ga potrebujemo, da spontano zapremo oko oziroma pome∫iknemo
ali pa obrnemo glavo in s tem prepre≠imo nadaljno obsevanje o≠esa.
∞e poenostavim, med varne laserske kazalnike uvr∏≠amo tiste, katerih mo≠ je do 1 milivat (mW) oziroma imajo oznako razreda 1 ali 2.
Kak[ne trajne in kak[ne za;asne po[kodbe o;esa lahko povzro;i
pogled v /arek laserskega kazalnika|
Za≠asne po∏kodbe o≠esa se ka∫ejo s poslab∏anjem vidne ostrine, te∫avami pri branju, zameglitvijo vida in takoimenovanimi pa-slikami.
Ti znaki sami od sebe izzvenijo. ∞as, ki je potreben za to, pa je razli≠en pri posameznih ljudeh, odvisen pa je tudi od svetlobe okolice in
od ≠asa izpostavitve laserski svetlobi. ∞e motnje v vidu ostanejo ∏e
po nekaj urah, je potreben zdravni∏ki pregled. Laserska svetloba lah-
Primer varne uporabe laserskega kazalnika. Laser je visoko nad glavami opazovalcev in sveti visoko v nebo (foto> Janez Kos).
ko namre≠ povzro≠i trajne spremembe o≠esne mre∫nice; uni≠i fotoreceptorje, kar se ka∫e s trajnim izpadom v vidnem poju. ∞e je prizadet centralni del mre∫nice, takoimenovana rumena pega, ostane
zmanj∏ana vidna ostrina torej slab∏i vid. πe ve≠ let po po∏kodbi lahko pride ∏e do dodatnega poslab∏anja vida, saj se na mestu, kjer je
mre∫nica okvarjena, lahko za≠nejo razra∏≠ati nove ∫ile, ki ∏e dodatno pove≠ujejo izpad v vidnem polju.
Ali so po[kodbe odvisne od barve laserja| Vemo namre;, da modri fotoni nosijo ve; energije kot zeleni, ti pa ve; kot rde;i. Poleg
tega je oko razli;no ob;utljivo v razli;nih delih spektra (barvah).
Obi≠ajni laserski kazalniki imajo rde≠o svetlobo z valovno dol∫ino
med 630 in 670 nanometri, obstajajo pa tudi laserski kazalniki z zeleno svetlobo z valovno dol∫ino 532 nanometrov. ∞love∏ko oko je
najbolj ob≠utljivo za valovne dol∫ine okrog 550 nanometrov. Pri zelenih laserjih je potrebna ∏e posebna pozornost, saj je laserski ∫arek
pri nekaterih izmed njih sestavljen iz ve≠ pulzov laserske svetlobe z
veliko mo≠jo v vsakem posameznem pulzu, proizvajalec pa obi≠ajno
navede povpre≠no mo≠, kar lahko zavede, da napa≠no interpretiramo njegovo (ne)varnost.
Kak[ne po[kodbe nastanejo pri razli;nih mo;eh laserjev| V namene kazanja po nebu se ve;inoma uporabljajo naslednje mo;i>
5 mW, 10 mW, 15 mW, 30 mW, 50 mW in celo 100 mW.
Laserji z zgoraj navedeno mo≠jo so po mednarodnih standardih razvr∏≠eni v Razred 3R in 3B (po britanskih standardih) oziroma v IIIA in IIIB (po ameri∏kih standardih). Ti laserji presegajo maksimalno
dovoljeno vrednost za naklju≠no izpostavitev in potencialno lahko
povzro≠ijo okvaro o≠esa. Pri njihovi uporabi je pomembno, da se jih
uporablja skladno s prilo∫enimi navodili, da se s tem omogo≠i varno uporabo. Zelo pomembno je, da s temi laserji nikoli ne svetimo
neposredno v ≠loveka kot tudi ne v ogledalo ali druge gladke povr∏ine, s katerih se ∫arek odbije.
Kako so po[kodbe odvisne od trajanja gledanja v laserski /arek|
Pri mo≠nej∏ih laserjih za po∏kodbo zadostuje kraj∏i ≠as. Za laserje,
ki imako mo≠ do 5 milivatov, velja, da pri naklju≠ni osvetlitvi o≠esa
34
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:40
Page 35 a l t e n
INTERVJU\KOMETI
∏e ne naredijo po∏kodbe, saj ≠lovek refleksno odreagira na osvetlitev tako, da pome∫ikne ali pogleda stran. S tem je izpostavitev kraj∏a od 0,25 sekunde, kar pri laserski svetlobi do mo≠i 5 milivatov prepre≠i po∏kodbo mre∫nice. ∞e je mo≠ laserja ve≠ja, pa je 0,25-sekundna neposredna izpostavitev laserski svetlobi ∫e tako velika, da povzro≠i okvaro o≠esa. Pri mo≠nih laserjih lahko okvare o≠esa nastanejo ∫e v mikrosekundi, celo ∫e pri gledanju v odboj laserskega ∫arka.
Morda kak[en nasvet za konec|
Laserski kazalniki torej niso igra≠a, potrebno jih je uporabljati odgovorno. Laserski kazalnik aktiviramo, ko ga usmerimo na ∫eljeni predmet. Nikoli z njim ne svetimo v ≠loveka. Preden kupimo laserski kazalnik, pa je potrebno preveriti, da ima ime proizvajalca in datum proizvodnje, da ima opozorilo pred izpostavljanjem laserski svetlobi in
oznako, v kateri razred je uvr∏≠en.
Na katerem delu o;esa nastanejo po[kodbe|
Pri laserjih, ki jih uporabljate za kazanje po nebu, nastanejo okvare
na o≠esni mre∫nici. To je del o≠esa, v katerem so fotoreceptorji, torej
celice, ki zaznajo svetlobo. Njihova gostota je najve≠ja v centralnem
delu mre∫nice, ki ga imenujemo rumena pega. Rumena pega je pomembna za centralni vid. V primeru, da z laserjem posvetimo v oko,
to svetlobo pogledamo s centralnim delom mre∫nice in ≠e je prejeta mo≠ na povr∏ino (iradijanca) prevelika, se fotoreceptorji po∏kodujejo. Po∏kodovani fotoreceptorji pa seveda ne morejo ve≠ zaznati svetlobe.
VARNA UPORABA
Kako torej lahko varno in odgovorno uporabljamo laserske kazalnike pod no≠nim nebom? Vklopimo ga ∏ele, ko dr∫imo laser visoko v
zrak. Pri tem vedno stojimo! Dlan, s katero dr∫imo laser, je vedno
vi∏e od glave. Poskrbimo, da je ∫arek vedno usmerjen v zrak in ne
svetimo ni∫e od 20 stopinj nad obzorjem. Glede na ∏tevilne izku∏nje
s kazanjem objektov na no≠nem nebu je dovolj 10-milivatni zeleni
laser. Vse, kar je ve≠, po nepotrebnem predstavlja dodatno nevarnost.
Bodimo torej nadvse previdni in odgovorni!
e
Pripravil: Matic Smrekar
Re[ena sezona
20.12.2012
Redka, mrzla megla se je obe∏ala po Medvodah, ko sem ob enih zjutraj praskal ledene ro∫e z avtomobilskih ∏ip in v prtlja∫nik zlagal opremo. Luna, ki je ∫e pred kako uro utonila pod obzorjem, bo v naslednjih dneh na nebu vse globlje v no≠ in tole bo ∏e prav∏nja prilo∫nost,
da si ogledam, kako kaj ka∫e s kometom C/2012 K5 (LINEAR), ki je
za opazovalce s severne poloble trenutno v idealnem polo∫aju. (Edino ne-povsem-idealno je, da je najvi∏e na nebu v zgodnjih jutranjih
urah. Vemo, kaj to pomeni tik pred zimskim solsticijem.) Morda bi
lahko tale predbo∫i≠ni dopust izkoristil ∏e bolj in se poskusil ∏e s kometom C/2012 F6 (Lemmon), ki pa je nizko, nizko, ≠isto v spodnjem
delu Krokarja, in bo kmalu za nekaj ≠asa pobegnil na nam nevidno
ju∫no nebo.
Megla je, kolikor sem lahko videl, kar dobro pokrivala Ljubljano.
❂
Sneg na Brezovici pri Medvodah je ∫e skoraj pobralo in z dostopom
na mojo priljubljeno lokacijo nisem imel te∫av. Pogoji pa nori! Povsem znosen mraz, skoraj nobenega vetra, nobene vlage. Zvezde so
sijale, kot da bodo zdaj zdaj popadale z neba. Res, megla je skrivala prestolnico in v ∫are≠ih mlakah le∫ala nad Medvodami. Postavil
sem teleskop, postavil sem stojalo s SkyMasterjem. πe opazovalno mizico in nazadnje je izgledalo, kot da je tam na delu povsem resen amaterski astronom ...
Komet LINEAR nad »zajemalko« Velikega voza je bil kon≠no tisti pravi komet, z ∫are≠im, zvezdastim jedrom in slabih ≠etrt stopinje vidnega repa. A prav kmalu se je »jedro« odcepilo od ostalega dela kometa in po≠asi lezlo pro≠. Postalo mi je jasno, da je jedro v resnici zvezda in da nisem pogosto dele∫en tako lepe demonstracije kometovega lastnega gibanja skozi vesolje. Poiskal sem ga ∏e v binotu – drugi binokularski komet leta 2012! Ni slabo.
Potem sem lep ≠as ostal kar ob binoklu, s teleskopom sem le sem in
tja preveril, ali morda le ne vidim kaj preve≠. Najbr∫ res ∫e pretiravam s temi hvalnicami binotu SkyMaster 15x70, a ∏e vedno sem presene≠en nad njegovim dometom. Nekateri prizori so me pritegnili znova in znova. NGC 2024 ob Zeti Oriona, recimo. Pa ≠etver≠ek galaksij M 95, M 96, M 105 in NGC 3384 v Levu, ali troj≠ek M 65, M 66 in
NGC 3628, tudi v Levu. Par≠ek galaksije M 108 in planetarke M 97
januar 2013
Komet C\2012 K5 (LINEAR), posnet na observatoriju :rni Vrh.
ob Beti Velikega medveda. »Dvojna galaksija« M 51/NGC 5195 v Lovskih psih. S »pogledom mimo« sem razlo≠il tudi NGC 2158 ob M 35
v Dvoj≠kih. Skoraj celoten komplet Messierjevih objektov v Devici/
Berenikinih kodrih/Lovskih psih, kjer mi je skrita ostala le M 91. ∞udovit duet M 81/M 82 v Velikem medvedu, za NGC 3307 in NGC 2976
zraven sem se moral pa kar potruditi. In ∏e in ∏e ... Aja, kroglasta kopica NGC 2419 v Risu je tudi v dobrih pogojih za binokular 15x70
prehuda. Saj ∏e v 20-centimetrskem teleskopu ni bogve kaj. Isto velja (kot se je pokazalo kasneje) tudi za planetarko NGC 4361 v Krokarju.
∞as je drvel mimo in Spika, ki se je zaiskrila na jugovzhodu, me je
spomnila na drugi del dana∏nje naloge. Zgornji del Krokarja se je ∫e
videl na proste o≠i. S teleskopom sem od Game Krokarja poiskal Epsilon in potem ∏e Alfo Krokarja, od tam pa ∏e tri stopinje jugozahodno. Ob skupinici zvezdic osme in devete magnitude ni bilo (∏e) ni≠.
Nato pa, ko je Krokar lezel vse vi∏e, se je pri≠elo dogajati tisto, kar
imam pri lovu na komete najraje: prva slutnja »ne≠esa«. Slutnja, ki
je iz minute v minuto izrazitej∏a, spremeni se v ∏ibek meglen zmazek in potem ni nobenega dvoma ve≠: ja, to je to! Komet! Komet C/
2012 F6 (Lemmon), drugi komet te no≠i in tretji letos! In ∏e najlep∏e: ko je bil Krokar blizu kulminacije, okoli petih zjutraj, se je Lemmon pokazal tudi v binotu. Okoli obeh in∏trumentov sem zaplesal
35
01-13.qxd
11/1/2003
20:40
Page 36 a l t e n
KOMETI\AMATERJI
pravi neolitski ples uspe∏nega lovca. Sezona 2012 je re∏ena!
Za hip sem se pomudil ∏e ob Igorjevi trditvi, da poletje le ne more
biti ve≠ tako silno dale≠, ≠e je Herkul s svojima lepoticama M 13 in
M 92 na nebu ∫e ve≠ kot dve uri in ≠e Vega ∫e miglja nad Kamni∏kimi planinami, in se ob zavedanju prijetnega dejstva, da je treba do
tja pre∫iveti le ∏e tri mesece zime in nekaj malega pomladi, za letos
od Brezovice kot opazovali∏≠a poslovil. Polna Luna prihaja! e
Gorazd Bizjan
P.S.: Ko sem v lanski novembrski Spiki prebiral Tonetove besede svarila pred »kometno pijanostjo«, sem jih razumel kot malce ironi≠no
∏alo. Saj v teh prosvetljenih ≠asih nih≠e ve≠ ne more v resnici verjeti, da bi bili kometi krivi za karkoli! Ko pa sem kasneje videl, koliko
ljudi je krvavo resno vzelo nedavni konec sveta in kaj vse so po≠eli,
da bi se mu izognili ... Kaj pa vem! Morda bi pa tisto brisa≠o in komplet za pre∫ivetje, ki ste ju za vsak slu≠aj postavili k vratom, ∏e nekaj
≠asa pustili tam?
V meandru Eridana
© Zvezdni atlas za epoho 2000
Tone {penko
»Bo∏ pripravil kak∏en tak opazovalski zapis?« me kar naprej vzpodbuja urednik, pa se ne po≠utim najbolje. Kar nekaj tak∏nih sem ∫e
spravil skupaj in ne bi se rad preve≠ ponavljal, seveda pa je za tak
zapis potrebno tudi nekaj navdu∏enja, ki ga navadno dobi∏ le takrat,
ko razi∏≠e∏ neko novo, dotlej ∏e neraziskano podro≠je, ki te o≠ara s
pestrostjo in bogastvom. Tistim, ki opazujejo ∫e dalj ≠asa, pa vsaj tak∏nih novih podro≠ij za≠ne slej ko prej zmanjkovati ...
16. novembra tako z zanimanjem sledim razvoju vremena, saj je ≠as
ob mlaju in verjetno se po≠asi izteka obdobje, ko se bo mogo≠e na
36
planino ∏e pripeljati z avtomobilom. Toda zjutraj sega nizka obla≠nost ∏e dobrih 1600 metrov nad morjem in vrh planine komaj moli
ven, ≠e sploh. Ve≠ina spletnih kamer na smu≠i∏≠ih ∏e ne deluje, le
tista na vrhu Kr∫i∏≠a nasproti Krvavca je pri∫gana in zasledim, da
se zgornja meja nizke obla≠nosti vendarle po≠asi spu∏≠a. Proti ve≠eru ocenim, da se spusti na kakih 1500 metrov nadmorske vi∏ine in
ker na nebu ni videti niti sledov visoke obla≠nosti, je ∫elja, da bi vendarle ∏el opazovat, vse ve≠ja. Odidem lahko ∏ele ko se stemni, toda
no≠ bo ∏e dolga. Na Rakovih ravneh zapeljem v meglo, pa mi vsejanuar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:40
Page 37 a l t e n
AMATERJI
eno ni treba preve≠ zmanj∏ati hitrosti, saj ni zelo gosta in zlahka sledim cesti. Do kod sega? Po eni strani bi bil rad ≠im prej nad njo, po
drugi pa bi to pomenilo, da sloj ni preve≠ debel. Tik pod U∏ivcem zapeljem iz nje in zasvetijo se zvezde, ble∏≠e≠e, mirne, svetle. Doline
so temne, nobena svetloba ne prodre skozi, seveda pa iz avta ne vidim prav dale≠. Ko se kon≠no zapeljem pod sam vrh planine, se v
temno sivem morju pojavijo svetla, bolj oddaljena precej svetlej∏a
jezera. Sloj ni debelej∏i od 300 metrov in bolj razsvetljena podro≠ja
presvetijo skozi meglo.
Hitro zakurim, eno samo stopinjo nad ni≠lo je. Na plano potegnem
SQM: 21,62, 21,65, 21,68 – rde≠e ∏tevilke so impozantne! Kaj takega
nisem nameril vse od lanskega februarja. Ob≠udujem nebo in se
spomnim na Ale∏a Dol∫ana. Krasno je! Andromedina galaksija je nezgre∏ljiva, za obla≠ek v Trikotniku se je treba ∫e malo potruditi, zato pa zasledim tudi M 34, pa tudi M 35 je lepo vidna. Spodaj se ble∏≠ijo zvezde Oriona s svetle≠im me≠em. Seveda bom postavil teleskop,
vabijo me globine. Ni potrebno veliko centriranja in ∫e je tu Jupiter
– spet bom lahko opazoval prehod sence ene od njegovih lun prek
planetove ploskvice. ∞ez zvezde sijo≠ega Oriona zapeljem ∏e teleskop.
Meglice v tisti najlep∏i lu≠i.
❂
Treba se bo lotiti kaj te∫jega in ≠eprav imam pripravljenih nekaj kart
za iskanje ∏ibkih galaksij v ozvezdju Andromede, je le-ta ∏e povsem
v nadglavi∏≠u, kjer teleskopov z dobsonovo nastavitvijo ni vedno najla∫e usmerjati. Zato pa me zapelje vrsta zvezd, ki si sledi od Oriona
proti zahodu. Reka Eridan! Sledim zvezdicam, ki se vrstijo v razgibani liniji vse tja pod Kitovo glavo in se potem v velikem meandru obrnejo nazaj proti ozvezdju Zajca in se potem spustijo v ∏e enem meandru pod obzorje. ∞eprav zvezde niso posebno svetle, jim lahko zlahka sledim vse do povsem ≠rnega kopastega vrha Gradi∏≠a. Svetle≠a
kupola Ljubljanske kotline je vendarle precej manj svetla kot obi≠ajno in premami me izziv tistih nekaj galaksij tam nizko nad ≠rnimi vr∏i≠ki ru∏ja.
Ozvezdje Eridan ni prav pogosta tar≠a opazovalcev na∏ih geografskih
∏irin. Razlog za to je v nizki legi nad obzorjem, tudi v ≠asu kulminacije. Zvezde se ob ne najbolj∏ih pogojih hitro izgubijo v mr≠u nad ob-
Tau-3
NGC 1187
januar 2013
oznaka
1187
1232
1325
1332
IC 1953
1353
1359
1300
1297
h–3565
1395
1415
1385
1371
1360
1398
1302
1255
1201
1425
1426
1439
1400
1407
1440
1452
1518
1521
vrsta
sij
velikost pov. sij
galaksija 10,7
5,2x3,0
13,5
galaksija 10,5
5,0x1,8
12,7
galaksija 11,5
4,6x1,5
13,4
galaksija 10,5
5,0x1,8
12,7
galaksija 11,7
2,5x2,0
13,3
galaksija 11,4
3,5x1,5
13,1
galaksija 12,1
2,5x1,3
13,2
galaksija 10,4
5,5x2,9
13,3
galaksija 12,0 2,2,x1,9
13,4
dvojnica 5,7\9,1
7”
–
galaksija 9,7
5,4x4,6
13,0
galaksija 11,5
3,2x1,5
13,1
galaksija 10,7
3,6x2,4
12,9
galaksija 10,6
4,9x3,4
13,5
planetarka 9,4
8’
galaksija 9,5
7,1x5,2
13,3
galaksija 10,4
4,3x3,7
13,3
galaksija 11,0 4,0x 2,5
13,3
galaksija 10,8
3,5x1,9
12,7
galaksija 10,8
5,4x2,2
13,3
galaksija 11,2
3,0x2,0
13,0
galaksija 11,2
2,8x2,6
13,1
galaksija 11,0
2,8x2,5
13,0
galaksija 9,7
6,0x5,8
13,4
galaksija 11,5
2,3x1,8
12,9
galaksija 12,1
2,5x1,7
13,5
galaksija 11,7
3,5x1,3
13,2
galaksija 11,3
3,0x2,0
13,1
tip
(R’)SB (s)c I–II
S0
SB(rs)bc II
S0
SB(rs)cd pec II
SAB(rs)b II
SB(s)dm pec III
SB(s)bc I
SA(s|)0 pec
–
E2 pec
(R)SAB(rs)0\a pec
SB(s)d> pec
(R’)SB(r)a
10.98 cs
(R’)SB(r)ab
(R)SB(r)0\a
SAB(s)bc II
SAB0
SA(rs)bc II
(R)SA(rs)0
E0
EO+
E+O
SB(r)0
SB(r)0\a
SB(s)m III
SAB0
zorjem in ve≠ina pozna le meglico NGC 1788 dobri dve stopinji nad
svetlo Beto Eridana, pa ∏e ta se v resnici nahaja v ozvezdju Oriona,
le i∏≠emo jo s pomo≠jo Eridanove zvezde. Potem je tu ∏e planetari≠na meglica NGC 1535, par svetlej∏ih galaksij vmes pa je ∫e redko tar≠a opazovalcev. Mene pa tokrat niti ne zanima ta pe∏≠ica galaksij,
ki sem jih ∫e opazoval, ampak tiste v spodnjem delu velikega meandra, kjer se vrsti cela vrsta zvezd z imenom Tau. Ve≠ kot ducat galaksij je vrisanih na zvezdni kartah The Pocket Sky Atlasa in bi morale
biti lepo opazne (tri so vrisane tudi v Kambi≠evem Zvezdnem atlasu) in ∏e ena planetari≠na meglica. Sam bom podro≠je opazoval s ∏tiridesetico, torej si bo treba pomagati ∏e s priro≠nikom The Night Sky
Observers Guide, saj se utegne poleg svetlih galaksij pokazati ∏e
kak∏na manj svetla.
Ko sem uredil zapiske, je ∏tevilo opazovanih galaksij naraslo na ve≠
kot dva ducata, temu pa se je pridru∫ilo tudi spoznanje, da sem jih
vsaj ∏e kak∏en ducat ∏e ∏ibkej∏ih tudi zgre∏il, ker pa≠ niso bile vrisane ali opisane v prej omenjenih priro≠nikih. Moral bi si pomagati ∏e
s fotografijami, pa bi razkrinkal ∏e kak∏no preve≠ medlo zvezdico. Seveda pa mo∫nosti, da bi sam posnel fotografije galaksij tako nizko
nad obzorjem ni prav veliko, a ≠e gre le za pomo≠ pri iskanju, si lahko pomagamo tudi s posnetki, ki jih dobimo s spletnega mesta The
STScI Digitized Sky Survey. Tudi sam sem v prispevku naredil tako,
da bo morebitnemu opazovalcu, ki se jih bo lotil za mano, la∫e pri
iskanju. Polje na vseh slikah (razen sestavljenih) je 1° x 1°.
❂
Prva tar≠a je bila galaksija NGC 1187 le slabo stopinjo severno od
zvezde Tau-3 s Falmsteedovo oznako 11. Zvezdica, ki sije s to≠no ≠etrto magnitudo, je bila dobro vidna s prostimi o≠mi, v iskalu pa je
lepo izstopal tudi stopinjo zahodneje le∫e≠i par zvezdic 4 in 6, ki sta
37
01-13.qxd
11/1/2003
20:40
Page 38 a l t e n
AMATERJI
magnitudo in pol ∏ibkej∏i. Galaksije seveda ni videti ∫e kar v iskalu,
a tudi 40-centimetrski teleskop pri 57-kratni pove≠avi ∏e zmore dobro stopinjo vidnega polja. Nekoliko pod zvezdico osme magnitude je
dejansko le∫al kar lepo meglen oval≠ek, ≠eprav je bilo tudi ozadje kar
precej svetlo. Vzpodbuda za nadaljevanje lova je bila tako dana, posebej ker sem se ∫elel najprej lotiti dobri dve stopinji severovzhodno le∫e≠e NGC 1232. Pomanj∏ana verzija slovite Vetrnice (M 101) se
seveda opazovalcem iz na∏ih krajev ne predstavi v tako ble∏≠e≠i lu≠i.
Svetlej∏i osrednji del obkro∫a precej ∏ir∏i, a medel halo. Le ta v 40centimetrskem teleskopu daje nekoliko vtisa neenakomernosti, a o
kak∏nji slutnji spiralne strukture bi bilo preve≠ govoriti. Kakih 10 lo≠nih minut vzhodneje sije zvezdica devete velikosti in sem in tja se
mi je zdelo, da ob severnem robu haloja me∫ika drobna zvezdica. The
Night Observers Guide govori o zvezdici trinajste velikosti, a je TheSky
veliko bolj neprizanesljiv, saj naj bi premogla le 14,8 magnitude. Torej, kaj bi rekel? Pogledati ∏e enkrat ne bi bilo slabo.
❂
Naslednja tar≠a je par galaksij NGC 1325 in NGC 1332, ki le∫i dobro
stopinjo vzhodneje od naslednje zvezdice v reki Eridana, Tau-4 s Flamsteedovo oznako 16. Zvezda je za odtenek svetlej∏a od prej∏nje, saj
sije z magnitudo 3,7. Galakti≠ni par je na nebu razmaknjen za pol stopinje, razpotegnjena ovala pa sta usmerjena skoraj pravokotno drug
na drugega. Sproti si delam le stenografske zapiske, ki velikokrat ne
vsebujejo drugega kot le oznako videnega objekta, in pripisi o kak∏nih podrobnostih v≠asih ostanejo nezapisani. Ker sem se potem lotil
precej te∫je galaksije IC 1953, ki jo Pocket Star Atlas ne vsebuje, sem
si moral pomagati z malimi kartami v vodi≠u The DeepSky Observers
Guide, in se mi je zdelo, da je par v omenjenem vodi≠u malce prestrogo ocenjen le z opisoma za 12- ali 14- in 16- ali 18-colske teleskope. Tako sem verjetno tudi prezrl, da ima posebej NGC 1332 tik
ob jugovzhodnem robu ∏e manj∏o galaksijo NGC 1331, ki sije s 13,2
magnitude, vidno kot medlo zvezdico. Je nisem videl? Komaj verjetno. Bolj verjetno je, da opombe v mojem dnevniku »star JV« nisem
zapisal kot marsikatere druge ne. Ωal se prilo∫nost redko vrne.
Ob pripravi tegale zapisa pa mi je jasno, da je ob paru ostalo ∏e kup
zamujenih prilo∫nosti. Okolica galaksije NGC 1325 je namre≠ ∏e bolj
pestra, saj se v neposredni bli∫ini nahajajo kar tri galaksije s skupno svetlostjo, ki je vi∏ja od 13. magnitude. Prej omenjeni The Deep-
NGC 1332 in NGC 1325
38
NGC 1232
oznaka
1331
1325A
1315
1319
IC1928
vrsta
galaksija
galaksija
galaksija
galaksija
galaksija
sij
13,1
12,7
12,4
12,8
13,2
velikost
1,0x0,8
1,9x1,8
1,5x1,3
1,3x0,7
1,8x0,5
pov. sij
12,8
13,9
13,0
12,6
12,9
tip
E1
SAB(rs)d III–IV
SaB(rs)0
S0+pec
Sab|
Sky Observers Guide omenja le NGC 1319, a s tiskarsko napako, saj
le∫i galaksija zahodno in ne vzhodno. πe svetlej∏a je pol stopinje bolj
oddaljena NGC 1315, medtem ko je podatek o ∏e svetlej∏i NGC 1325A
treba jemati z rezervo, saj je galaksija precej velika in torej povr∏insko ∏ibko svetla, a naj bi imela majhno, svetlo jedro.
❂
Naslednji izziv je bila galaksija IC 1953. Ωe oznaka IC je pomenljiva, saj so galaksije iz tega
kataloga ve≠inoma precej te∫je od tistih iz NGC
kataloga. Gre namre≠ za veliko in difuzno galaksijo z le ∏ibko povr∏insko svetlostjo in z le
nekoliko svetlej∏im, majhnim osrednjim delom. Dodatna te∫ava je seveda neposredna bli∫ina svetle zvezde Tau-5, ki sije z magnitudo
4,3. Torej bo potrebno iskati ∏ibek obla≠ek v
siju svetle zvezde. Z malce truda sem pri srednjeveliki pove≠avi (123-kratni) odkril kar dva
∏ibka obla≠ka. No, ta je pa lepa, tokrat sam vidim dvojno in to le skozi eno cev! En obla≠ek
je verjetno odsev zvezde, ki je nekako ne uspem spraviti v tak polo∫aj v zornem polju, da
bi odsev izginil. Galaksija je verjetno tisti bolj
oddaljeni obla≠ek, bli∫ji pa odsev ... Ko pripravljam material za ta zapis pa ugotovim, da ima
galaksija dejansko »two companions« v neposredni bli∫ini, od katerih pa je tista bolj oddaljena dejansko zanimiva za vizualce, saj gre za
kompaktno galaksijo z magnitudo 13,0! Torej
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:40
Page 39 a l t e n
AMATERJI
zdico s sijem 11,5 magnitude, le∫e≠o 3 lo≠ne
minute jugovzhodno, v ra≠unalni∏kem programu The Sky pa bomo na∏li za njen sij podatek
12,6 magnitude.
Posnetek galaksij IC
1953 in ESO 548-36 daje vsaj slutiti, zakaj sem
videl le dva majhna meglena oval;ka. Osrednje svetlej[e jedro IC
galaksije namre; ni dosti ve;je od omenjene
ESO galaksije. {e bli/ja
druga galaksija iz ESO
kataloga pa je pre[ibka,
da bi jo bilo mogo;e zaslediti vizualno, saj nima zelo svetlega jedra.
❂
Slabi dve stopinji severneje sem nato poiskal
∏e NGC 1359. Galaksija sije le z 12,1 magnitude, kar pomeni, da vidimo le majhen meglen
obla≠ek, posebnosti lepe strukture pa vizualnim opazovalcem posebno iz na∏ih krajev niso dosegljive. Na fotografijah galaksija izda izrazito spiralo, ki se vije proti severu, na koncu
pa v njej sije zvezdica 13,6. magnitude. Ωal na
lov nisem bil dobro pripravljen, da bi bil dovolj pozoren na to ali je zvezdica vidna, niti na
dejstvo, da se v bli∫ini nahaja ∏e ena sicer dobro magnitudo ∏ibkej∏a galaksija. ESO 548–44 sije namre≠ le s 13,3
magnitude, a gre za majhno, kompaktno galaksijo z zelo svetlim jedrom. Tudi tu pa tik ob galaksiji sije zvezdica s prav tako13,6 magnitude.
❂
tisti odsev po vsej verjetnosti ni bil le odsev, vsaj ne od tiste zvezde.
Precej la∫ja je naslednja tar≠a, galaksija NGC 1353, le∫e≠a dobro stopinjo severozahodno. ∞eprav je le malo svetlej∏a (11,4 magnitude
premore), pa je precej bolj kompaktna, s svetlej∏im osrednjim delom
in zelo svetlim jedrom. The DeepSky Observers Guide omenja zve-
Odhitim naprej k naslednjemu paru galaksij: NGC 1300 in NGC 1297.
Tale naprej je tokrat pomenil nekoliko nazaj, saj je za izhodi∏≠e najbolje uporabiti zvezdico Tau-4, par pa se nahaja dobre tri stopinje severneje, ∏e stopinjo severneje pa najdemo najprej zvezdico sedme
magnitude, pol stopinje severozahodno pa ∏e ∏este, ki pa je dvojna.
Ob glavni zvezdi, ki sije s 5,7 magnitude je namre≠ ∏e zvezdica devete magnitude (9m1), oddaljena sedem lo≠nih sekund. Par galaksij,
ki sta razmaknjeni 20 lo≠nih minut, sestavljata velika in mala galaksija navidez pribli∫no enakega sija, saj se precej ve≠ja celokupna svetlost velike NGC 1300 porazdeli po precej ve≠ji povr∏ini.
Fotografija pa seveda poka∫e, da gre v primeru NGC 1300 za ≠udovito spiralno galaksijo s pre≠ko, a je lepota izven dosega na∏ih amaterskih teleskopov, tudi zaradi razmeroma nizke lege pri opazovanju
iz na∏ih krajev, kjer potrebujemo zares dobre pogoje, da galaksijo
sploh lahko vidimo.
NGC 1359
NGC 1300 in NGC 1297
januar 2013
39
01-13.qxd
11/1/2003
20:40
Page 40 a l t e n
AMATERJI
Pogledati bo treba ∏e ju∫no od »reke«, kjer se skriva ∏e nekaj svetlih
galaksij. Prva tar≠a je svetla elipti≠na NGC 1395, ki sije z 9,7 magnitude, najdemo pa jo stopinjo in pol jugovzhodno od zvezdice Tau-5.
Galaksije, ki le∫i med zvezdicama devete in desete magnitude, ni mogo≠e zgre∏iti, natan≠nej∏i pogled v okular pa ∫e pri mali pove≠avi odkrije ∏e eno galaksijo. Tri≠etrt stopinje severovzhodno namre≠ le∫i
spiralna NGC 1415, ki je precej manj∏a in ∏ibkej∏a (11m5), a se pona∏a z zelo svetlim jedrom. ∞e pa bi imel takrat ob sebi ∏e fotografijo, bi pri nekoliko ve≠ji pove≠avi ujel ∏e kak∏no od » dvanajstic«,
saj bi se v polju lahko zna∏le kar tri. Najsvetlej∏a je NGC 1401 z 12,1
magnitude nekako v sredini med opazovanima, pa tudi z NGC 1403
(12m8) ali NGC 1416 (12m9) ne bi smel imeti preve≠ te∫av, saj gre
vendar za male (zato bi potreboval ve≠jo pove≠avo!), a kompaktne
galaksije.
A mene je tisti hip ∫e vabil ∏e en svetel par galaksij ∏e stopinjo in pol
ju∫neje. To sta NGC 1385 in NGC 1371, ∏e dve »desetici«, od katerih
prva premore 10,7 magnitude, druga pa ∏e desetinko ve≠. Galaksiji
strogo gledano ne spadata ve≠ v ozvezdje Eridan, ampak ∫e v ozvezdje Pe≠, a pri iskanju bolj pomagajo zvezde Eridana kot pa ∏e ∏ibkej∏e
zvezde v Pe≠i. Pa se nisem prav dolgo zadr∫eval pri omenjenih dveh
galaksijah, saj me je bolj zanimalo ali bo kaj videti od sicer svetle, a
tudi zelo velike planetari≠ne meglice NGC 1360. Ta se namre≠ nahaja ∏e dobro stopinjo ju∫neje, dru∫bo pa ji delata dve svetli zvezdi,
ki bi bili ob tak∏nih pogojih, ki sem jih imel, na meji vidnosti s prostimi o≠mi (6,4 in 6,5 magnitude), ≠e bi seveda bili kje visoko na nebu,
ne pa le 18 stopinj nad matemati≠nim obzorjem. Strah, da ne bo kaj
prida videti, pa je bil odve≠, saj je bil pogled na dejansko veliko planetarko pravzaprav presenetljiv. Velik jaj≠ast, precej enakomeren sivkast obla≠ek, v katerem dominantno sije zvezdica 11. magnitude je
bil zares lepo viden v zadostnem kontrastu z ∫e kar svetlo sivino neba v ozadju, ki sta mu poseben ≠ar dajale ∏e prej omenjene svetle
zvezde. Zvezde – ne zvezdi? Zahodni namre≠ dela dru∫bo ∏e zvezda
osme magnitude.
Skupina galaksij okrog NGC 1395
manj∏ana verzija znane M 94 v ozvezdju Lovskih psov se pusti zlahka ujeti, saj sije s kar 9,5 magnitude.
Opogumljen z lepim ulovom se lotim ∏e trojice galaksij zahodno od
planetarke, ki imajo vse deklinacijo okrog –26 stopinj in so vrisane
tudi v Pocket Sky Atlasu. Prva je tri stopinje zahodneje le∫e≠a NGC
1302 z 10,4 magnitude, ∏e stopinjo in pol dlje proti zahodu nato najdem ∏e NGC 1255 s to≠no enajsto magnitudo in ∏e dve stopinji naprej NGC 1201, ki sije z 10,8 magnitude. Lepa trojica obla≠kov, toda
sam rinem ∏e ni∫e.
❂
❂
Tak∏en lep ulov te seveda ne pusti hladnega, zato se lotim ∏e dobro
stopinjo in pol jugovzhodno le∫e≠e NGC 1398. Nekak∏na malce po-
Vrnem se k planetarki, saj se ozvezdje po≠asi ∫e nagiba proti zahodu
in pogledam, ≠e bi se dalo vendarle ujeti ∏e NGC 1425. Dobro stopi-
Svetel par galaksij NGC 1371 in NGC 1385
NGC 1360
40
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:40
Page 41 a l t e n
AMATERJI
NGC 1255
NGC 1302
njo vzhodneje le∫i namre≠ majhen trikotni≠ek treh zvezdic, ki so svetlej∏e od 7,5 magnitude in bi utegnil lepo izstopiti v iskalu, kar pomeni, da vsaj z iskanjem pozicije ne bi smel imeti kak∏nih ve≠jih
problemov. V iskalu hitro najdem iskani troj≠ek, nad katerim sveti
∏e podoben dvoj≠ek, a so v iskalu vidni ∫e tudi vr∏i≠ki ru∏evja na Gradi∏≠u. Slabost opazovanja izpred ko≠e je, da prakti≠no ne morem videti kaj dosti neba, ki je ni∫e kot trideset stopinj pod ekvatorjem. Malce me tola∫i spoznanje, da je tam zadaj na jugu ljubljanska kotlina z
morjem lu≠i, ki svetlijo v nebo in kaj dosti ni∫e tako ali tako ne bi
videl. Tudi NGC 1425 se ∫e pozna, da ima deklinacijo –30 stopinj,
kljub siju 10,8 magnitude. Kako svetlo je nebo se zave∏ dobro ∏ele
takrat, ko v okular udarijo ≠rni vr∏i∏ki ru∏evja.
Spet je ≠as za predah. Po∏teno sem se ∫e premrazil. Novembrske no≠i na planini niso tople in naokrog le∫i ∏e nekaj zaplat snega izpred
par dni. Tudi popoldansko Sonce na sen≠ni strani ∏e ni uspelo stopiti ivja, ki se je naredilo dva dni nazaj, ko je bila tudi planina zavita
v meglo. Prednost ko≠e pa je, da te ≠aka topla soba le nekaj metrov
stran od opazovali∏≠a. Prilo∫im na ogenj in uredim stenografske zapiske. Pri pregledu male podro≠ne karte v Night Sky Observers Guide
ugotovim, da so mi v tem obmo≠ju ostali ∏e trije pari galaksij. V spomin se mi prikrade zapis Toneta ∏karje iz knjige Stene mojega ∫ivljenja, ko sta tik pred nastopom voja∏≠ine plezala smeri, ki sta jih
nekaj let prej preplezala Dular in Juvan. »Zakaj ne bi vseh ...« Zadnja je pri∏la tako na vrsto Glava Planjave. Skozi okno slutim obris
Planjave. Skoraj na dosegu roke je. Pojdi, si re≠em, spet nataknem
bundo, kapo ...
❂
NGC 1425
januar 2013
Eridan se vse bolj nagiba proti zahodu, toda
te galaksije so nad »reko«. Od zvezde Tau-5
sem spet hitro navzgor, kjer mi v iskalu pomaga majhen trikotni≠ek svetlih zvezd. πe dobro
stopinjo navzgor in moral bi naleteti na prvi
par. NGC 1407 je res svetla, nekoliko vi∏e (v
zornem polju teleskopa) pa sije ∏e pomanj∏ana soseda. Verjetno sem se preve≠ zapi≠il v pare, da bi v sose∏≠ini opazil ∏e nekaj sicer precej manj svetlih, a kompaktnih galaksij. πele
doma spoznam, da bi verjetno par lahko enostavno spremenil v pol ducata, a sam ∫e divjam
k naslednjemu paru. ∞eprav je oddaljen le dve
stopinji proti vzhodu, bo precej te∫ji, saj sta galaksiji manj svetli in manj∏i.
Gre za galaksiji NGC 1440 in NGC 1452, ki s
fotografij spominjata na znani par M 95 in M
96, a ti sta skoraj dve magnitudi ∏ibkej∏i, bolj
skupaj in postavljeni v smeri sever-jug. Kako
ju je potem videti v teleskopu, si tisti, ki omenjeni znani par poznajo, lahko predstavljajo.
41
01-13.qxd
11/1/2003
20:40
Page 42 a l t e n
AMATERJI
oznaka
1383
1393
1391
1394
1402
IC 434
IC 346
ESO 548–68
vrsta
galaksija
galaksija
galaksija
galaksija
galaksija
galaksija
galaksija
galaksija
sij
12,4
12,0
13,2
12,6
12,9
13,1
12,5
13,0
velikost
1,7x0,9
1,8x1,2
1,3x0,6
1,5x0,6
0,9x0,6
1,4x0,7
1,9x1,2
1,3x0,7
pov. sij
12,7
12,7
12,8
12,3
12,1
12,9
13,2
12,7
tip
SAB(s)0
SA(s)0
SB(s)0+
S0 sp
SB0
SB(rs)0+
SB(rs)0+
S0 sp
Dva majhna meglena zmazka s svetlej∏im jedrom in ni≠ ve≠, toda par
je le.
❂
Precej bolj je oddaljen par NGC 1518 in NGC 1521, a hitro najdem
veri∫ico ∏tirih svetlej∏ih zvezdic, ki ka∫ejo natanko proti njemu. Torej najprej »chain«, potem ∏e stopinjo navzdol natan≠no v smeri, ki
jo ka∫ejo zvezdice in morala bi biti ... Res se poka∫eta oba obla≠ka,
od katerih je NGC 1518 bolj podolgovat in enakomeren z zvezdico
desete magnitude v neposredni bli∫ini. Obla≠ek NGC 1521 je bolj galakti≠en, okroglast in s svetlim jedrom, pod njim pa sije svetla zvezdica osme velikosti.
Tako! Par≠ki so polovljeni, ∏e pol ducata dodatnih galaksij sem dodal
na sorazmerno majhnem raziskanem obmo≠ju, na katerem je zdaj dobra dva ducata galaksij. To je torej meander Eridana s pravo bogato
mo≠varo galaksij! Skoraj tako kot tam gori v ozvezdju Device ...
No≠ postaja vse hladnej∏a. Spet pogledam Jupiter, da bi videl, kam
je ∫e »priplavala« senca njegove lune Io. Po≠asi se vzdiguje jugozahodnik, pa ni ni≠ bolj toplo, le vreme se bo podrlo. SQM poka∫e ∏e
vedno nad 21,62 in 21,70. Jutri bo no≠ ∫e slaba, ≠e se bo sploh kaj
videlo. Pogret se bo treba, potem pa na nov lov.
❂
Skupina galaksij okrog NGC 1407
ne lepe svetle objekte, katerih pozicije znam ∫e na pamet. Par kopic
M 47 in M 46 z znano planetarko in potem vse vi∏e prek Oriona do
galaksije M 51 – v kako druga≠ni lu≠i se poka∫e, ko se je ∫e dvignila visoko na nebo! Preseneti me tudi svetel pas zodiakalne svetlobe,
saj smo ∫e sredi novembra. πe kak∏no fotografijo posnamem! Potem
v radijskem sprejemniku zakuka kukavica. Dovolj bo za danes!
❂
Lotim se ∏e ozvezdja Zajec, pa se zadovoljim le z gru≠o M 79, pa galaksijo enajste velikosti NGC 1744 in planetari≠no meglico IC 418,
ki je pravo nasprotje prej opazovani v Eridanu, vsaj po velikosti. Pravega lova ne bo ve≠, ura je ∫e preve≠ zgodnja in hitro pobiram zna-
πe par krac v zapiske, vremenar napoveduje razkroj nizke obla≠nosti in zve≠er ∫e poslab∏anje vremena. Zleknem se na pograd, ogenj v
∏tedilniku sem in tja zatuli ob nara∏≠ajo≠em jugozahodniku, v glavi
pa mi migota zadnja vrstica iz tistega poglavja: »Bo ∏e kdaj tako lepo?« Letos je bila to najtemnej∏a ujeta no≠, spet za Bogove?
f
Par galaksij NGC 1440 in NGC 1452
Par galaksij NGC 1518 in NGC 1521
42
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:41
Page 43 a l t e n
SPREMENLJIVKE
Spremenljivka R Leva
Lev je zagotovo eno najlep∏ih in najsijajnej∏ih zodiakalnih ozvezdij.
Najsvetlej∏o zvezdo Regul (1m4) na pomladnem ve≠ernem nebu brez
te∫av najdejo tudi tisti opazovalci, ki jim nebo ∏e ni povsem doma≠e.
In le pet stopinj zahodno od tega vpadljivega nebesnega svetilnika
najdemo spremenljivko, ki 8. februarja dose∫e maksimum sija. Odli≠na prilo∫nost torej, da jo spremljate skoraj do minimuma, ki nastopi pribli∫no pet mesecev kasneje!
Najprej v teleskop ali daljnogled ujamemo Regula. Pet stopinj zahodno najdemo dve zvezdici ∏este magnitude, ki sta vidni tudi s prostim
o≠esom. To sta 18 Leva (5m6) in 19 Leva (6m3). Z njima tvori manj∏o skupinico tudi na∏a zvezda R Leva, ki je dolgoperiodi≠na spremenljivka tipa Mire s periodo 310 dni. Zvezda je zna≠ilne oran∫norde≠e
barve in je prakti≠no ne moremo spregledati. Ob maksimumih se lahko njen sij povzpne celo do 4m4 in jo lahko brez te∫av opazimo s prostim o≠esom, ob minimumih pa zdrsne dale≠ navzdol na 11m3, torej
pod mejo vidnosti v manj∏ih daljnogledih. Takrat jo lahko opazimo z vsaj 7-centimetrskim objektivom. Kot smo ∫e omenili, bo letos
zvezda dosegla maksimum okoli 8. februarja. Ozvezdje Lev je v tem
≠asu vidno zve≠er nad vzhodnim delom obzorja. Spremenljivko bomo v tem ciklu torej lahko opazovali od maksimuma pa skoraj do
minimuma, ki bo nastopil v za≠etku julija, ko bo ozvezdje zve≠er ∫e
pod obzorjem. Ne zamudite!
R Leva je hiperorjakinja s premerom, ki je kar 300-krat ve≠ji od Son≠evega. ∞e bi jo postavili na mesto na∏ega Sonca, bi zvezda segala
Zgoraj> Del pomladnega ozvezdja Lev z zvezdami do 6,5. magnitude. Karta je iz Zvezdnega atlasa za epoho 2000.
Desno> Zvezdno polje med Regulom in spremenljivko R. Primerjalne zvezde so> 18 (5m6),
19 (6m3), A (7m5) in B (9m0). Karto smo vzeli iz
priro;nika Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50.
Spodaj> Potek sija pri spremenljivi zvezdi R
Leva. Krivulja je narisna na podlagi podatkov
AAVSO (American Association of Variable
Star Observers).
skoraj do Marsovega tira. In ker je njena masa ocenjena na le 0,7 mase Sonca, lahko z enostavnim ra≠unom ocenimo njeno povpre≠no
gostoto, ki je mnogo, mnogo manj∏a od povpre≠ne gostote na∏ega Sonca. Ja, R Leva je res
prava rde≠a orjakinja in tudi njej bi lahko rekli »≠udovit rde≠ vakuum«! Zvezda seveda ima
gosto in vro≠e jedro, a njene zunanje plasti so
mo≠no razred≠ene. Povpre≠na povr∏inska temperatura zvezde je le okoli 3000 kelvinov, kar
januar 2013
43
01-13.qxd
11/1/2003
20:41
Page 44 a l t e n
SPREMENLJIVKE\OZVEZDJA
opazimo tudi na njeni barvi. Kljub tej nizki temperaturi pa je sama
zvezda tako velika, da izdatno seva v vesolje. Njen povpre≠ni izsev nedvomno ka∫e na orjakinjo – kar 8000-krat je ve≠ji od izseva na∏ega
Sonca.
Nekateri opazovalni podatki ka∫ejo na to, da okoli zvezde kro∫i eksoplanet z dvakratno maso Jupitra in obhodnim ≠asom 5,2 leta. Planet
naj bi bil (≠e so podatki pravilni) na oddaljenosti okoli 3 astronomske enote. Njegova povr∏inska temperatura naj bi zaradi velikega
izseva mati≠ne zvezde dosegla kar 1500 kelvinov, zato nekateri astronomi menijo, da planet po≠asi izpareva in da je verjetno bolj podoben na∏im kometom (z repom plinov, obrnjenim pro≠ od zvezde) kot
pa klasi≠nim planetom.
R Leva je vsekakor zanimiva zvezda, vredna ogleda, ≠eprav lahko z
amatersko opremo opazujemo le spreminjanje sija. Letos imamo prilo∫nost, da jo spremljamo skoraj do konca padanja sija.
f
Planet, ki naj bi kro/il v bli/ini rde;e orjakinje R Leva, je tako pregret, da po vsej verjetnosti izpareva in je torej bolj podoben na[im
kometom kot pa planetom (ilustracija> NASA).
Zajec – za binokle
Zajec, ki ga najdemo pod Orionom, je majhno, a zanimivo ozvezdje,
≠eprav se pod sijajnimi zimskimi ozvezdji kar nekako izgubi. Pot do
njega je enostavna, ≠e le vemo, kje sta najsvetlej∏a zvezda na nebu
Sirij in svetli Rigel v Orionu.
Najsvetlej∏e zvezde Zajca so Alfa (2m6), Beta (2m8), Epsilon (3m2), Mi
(3m3) in Zeta (3m5).
Alfa je 99. najsvetlej∏a zvezda na nebu. Je prava orjakinja, saj je na
na∏em nebu razmeroma svetla kljub oddaljenosti 1300 svetlobnih let.
Njen izsev je kar 11.000-krat ve≠ji od Son≠evega. Zvezda ima spremljevalko 11. magnitude, ki je oddaljena 35,6 lo≠ne sekunde (p. p. 157°).
Rumena Beta je 133. najsvetlej∏a zvezda na nebu, oddaljena 160 svetlobnih let. Njen izsev je 130-krat ve≠ji od izseva Sonca.
Epsilon je pribli∫no 170 svetlobnih let oddaljena od nas. Njen izsev
je 120-krat ve≠ji od Son≠evega. Je izrazite rumenooran∫ne barve.
V
SAMOROG
9
10
49
11
15
❂
Gama je dvozvezdje s ≠udovitim barvnim kontrastom. Zvezdi s sijema 3m6 in 6m3 sta 97 lo≠nih sekund narazen (p. p. 350°), tako da ju
enostavno lo≠imo z daljnogledom. Barvi zvezd razli≠ni opazovalci opi∏ejo razli≠no – svetlej∏a (Gama A) se ve≠ini zdi bela ali rumenkasta,
ε
60
R
α
59
58
δ
12
ZAJEC
S
ν2
σ
λ
ε
1
M79
ζ
10
β
10
γ
ξ1
E
54
19
VELIKI PES
κ
53
R
SS
ξ2
S
κ
μ
12
EZ
λ
RX
ζ
β
ν3
ν1
ν2
4
4
56
55
8
ϑ
M41
17
ι
ν
λ
IC418
α
β
ω
ψ
63
η
Sirij
ο1
Rigel
κ
β
3
FR
ϑ
τ
29
υ
Podrobna karta 11 B
1
2
6
ι
ν
62
66
M42
1980
55
7
ι
51
μ
68
ϑ1,2
42
M43
γ
V592
π
η
1981
1973-5-7
45
β
μ
ζ
σ
IC434
ν1
ζ
μ
υ
υ
GOLOB
Ozvezdje Zajec z zvezdami do 6,5. magnitude. Karta je iz Zvezdnega atlasa za epoho 2000.
∏ibkej∏o (Gama B) pa opisujejo kot oran∫no, rde≠kasto ali celo zelenkasto. Ta simpati≠ni par≠ek je od nas oddaljen le 29 svetlobnih let,
zvezdi pa sta 900 astronomskih enot narazen – dovolj za 15 Oson≠ij! πibkej∏a zvezda pa je ∏e sama dvojna in jo lo≠imo v srednje velikih amaterskih teleskopih, za daljnogled 10x50 pa je spremljevalka
(Gama C) nekoliko pre∏ibka (11m). Razmik med zvezdama je 112 lo≠nih sekund (p. p. 8°). Medtem ko sta Gama A in Gama B gravitacijsko vezani in sta torej pravo dvozvezdje, pa Gama C le pri pogledu
z Zemlje le∫i v njuni bli∫ini.
❂
Graf spreminjanja sija spremenljivke R (vir> AAVSO).
44
R je dolgoperiodi≠na spremenljivka tipa Mire s periodo 427 dni.
Njen sij ob minimumu je okrog 11,7 magnitude, tako da v vsakem
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:41
Page 45 a l t e n
OZVEZDJA
Sliki levo zgoraj in spodaj> Da je spremenljivka R zares mo;no rde;e barve, ka/eta ti fotografiji, posneti istega dne. Na zgornji je zvezda
posneta skozi filter, ki prepu[;a le modro svetlobo, na spodnji pa skozi filter za rde;o svetlobo. (foto> Tone {penko). Karta> Okolica rde;e spremenljivke R s primerjalnimi zvezdami> A (5m9), B (7m5) in C (9m1).
ciklu za nekaj ≠asa pade pod doseg daljnogleda, ko pa je najsvetlej∏a, sije ponavadi s 6,7 magnitude, ob≠asno pa je bila tudi ∫e svetlej∏a
in je dosegla 5,9. magnitudo. Ob takih prilo∫nostih jo lahko na temnem nebu vidimo celo s prostim o≠esom. Kot vse spremenljivke tega
tipa je tudi R rde≠a orjakinja. Znana je po svoji intenzivni rde≠kastooran∫ni barvi, ki jo daljnogled ob maksimumih lepo poka∫e, zato ima
vzdevek πkrlatna zvezda. πtevilni zanesljivi opazovalci trdijo, da je
to najbolj rde≠a zvezda, kar jih je vidnih v amaterskih teleskopih. Preverite! Intenzivna barva je povezana z nizko povr∏insko temperaturo zvezde, ki dose∫e vsega 2500 kelvinov.
Letos bo zvezda dosegla minimum v za≠etku aprila, naslednji maksimum pa v za≠etku novembra. Trenutno je torej na poti proti minimu-
Akcija> Velika vrtljiva karta za vse slovenske [ole!
V Mednarodnem letu astronomije 2009 so vse slovenske [ole dobile
mo/nost, da iz prora;una MZ{ dobijo astronomski teleskop. To je
izkoristilo skoraj 90 odstotkov vseh [ol. Zdaj smo ugotovili, da se na
teleskopih po [olah ve;inoma nabira prah.
Z Zavodom za [olstvo zato pripravljamo akcijo, v kateribi pribli/no
1x1 meter veliko demonstracijsko vrtljivo zvezdno karto (u;ilo za
u;itelje) dobile vse slovenske osnovne in srednje [ole. Vrtljiva karta je
osnovni pripomo;ek za spoznavanje ozvezdij in prvih korakov po
no;nem nebu.
I[;emo sponzorje, ki bi bili pripravljeni finan;no podpreti akcijo. Na
vseh kartah, ki jih bo sponzoriral nek sponzor, bo na vidnem mestu
natisnjen njegov logotip kot sponzorja akcije.
:e imate to mo/nost, vas prosimo, da se pridru/ite akciji in zagotovite Veliko vrtljivo karto za [ole v va[i regiji oziroma okolici.
Za vse dodatne informacije smo vam kadarkoli na voljo na telefonski
[tevilki 040 551 957.
januar 2013
45
01-13.qxd
11/1/2003
20:41
Page 46 a l t e n
OZVEZDJA
mu sija. Ko ga bo dosegla, ∫al ne bo ve≠ vidna, saj bo takrat ozvezdje navidezno preblizu Sonca in se bo izgubljalo v ve≠erni zarji.
∞eprav je zvezda intenzivne barve in jo v
daljnogledu zlahka prepoznamo, pa le∫i na
razmeroma praznem predelu neba. Vodnice
do nje so svetle Mi in Kapa Zajca ter zvezdi
5. magnitude S in 60 Eridana.
❂
Kroglasta kopica M 79 (7m8/8’7) je bogata z
zvezdami, vendar sorazmerno zgo∏≠ena, zato na opazovalca naredi mo≠an vtis ∏ele v
ve≠jih amaterskih teleskopih. V daljnogledu
10x50 je na meji vidnosti. Vidimo jo kot nekaj lo≠nih minut veliko ne∫no liso svetlobe.
Ni je te∫ko najti, saj sta z Beto skupaj v zornem polju daljnogleda, le zvezdo moramo
pomakniti na skrajni sever zornega polja. Za
pomo≠ pri grobi orientaciji pa je tu ∏e svetla Epsilon (karta desno). Za opazovanje si
izberimo jasno, brezmese≠no no≠ z odli≠nimi opazovalnimi razmerami, saj le∫i kopica
razmeroma nizko nad obzorjem.
M 79 je od nas oddaljena 42.100 svetlobnih
let, njen resni≠ni premer pa je 110 svetlobnih let.
g
Prirejeno po knjigi Raziskujmo
ozvezdja z daljnogledom 10x50.
46
januar 2013
01-13.qxd
11/1/2003
20:41
Page 47 a l t e n
01-13.qxd
11/1/2003
20:41
Page 48 a l t e n
Knjiga, brez katere ne gre ...
cen
42 = a>
C
Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom
10x50 je vodnik po
ozvezdjih na[ega neba.
V prvem delu so na 160 straneh preprosto
in ilustrativno predstavljene osnove astronomskih opazovanj, klasi;ne astronomije
in astrofizike. Teme v knjigi pokrivajo podro;ja,
ki naj bi jih poznal vsak opazovalec, preden se
loti raziskovanja no;nega neba. :e o objektu,
ki ga opazujemo, ne vemo ni;, se hitro zgodi,
da ob daljnogledu postane dolg;as.
Znanje je tisto, ki poganja domi[ljijo!
Prvemu delu sledi opis vseh ozvezdij,
ki so vidna z na[ih geografskih [irin. Na za;etku vsakega ozvezdja je osnovna zvezdna
karta, na kratko so opisane najsvetlej[e
zvezde, bolj podrobno pa dvozvezdja in
spremenljivke ter ve;ina nezvezdnih objektov,
ki so vidni v daljnogledu 10x50. Ob vsakem opisu je podrobna zvezdna karta z ozna;enimi zvezdami vodnicami. :eprav se zdi, da je knjiga
namenjena za;etnikom, pa bodo v njej na[li
veliko zanimivega in koristnega tudi izku[eni
opazovalci. Drugi del je pisan kot priro;nik.
Astronomija je zares sijajna znanost, amatersko opazovanje neba pa ;udovit hobi.
Samo pomislimo, kaj vse smo o vesolju zvedeli s tega majhnega ko[;ka sveta
na obrobju neke galaksije! In ko prelistavamo knjigo, se [ele zavemo,
kak[ne zanimive stvari si lahko ogledamo z daljnogledom, ki stane le nekaj deset evrov!
V knjigi je na 500 straneh podrobno predstavljenih>
– 69 ozvezdij (vsa, ki so vidna iz na[ih krajev) z najsvetlej[imi zvezdami<
– 32 najlep[ih ali najbolj zanimivih dvojnih zvezd<
– 31 spremenljivk<
– 83 razsutih in 30 kroglastih kopic<
– 11 planetark in 16 meglic<
– 38 galaksij!
+
=
Naro;ila sprejemamo po po[ti na naslov>
Spika, Brn;i;eva 13, 1000 Ljubljana
ali po elektronski po[ti>
[email protected].