Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 1 Maj 2011, leto XIV. 15 let ZAS v sliki in besedi 15. n n Aktivnosti v preteklem letu (maj 2010 - maj 2011) n 3. dan asfalterjev n Izobraževanje asfalterskega kadra 15. skupščina ZAS n Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2010 n Intervju s predsednikom ZAS, Slovenkom Henigmanom n Strokovni prispevki Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 2 OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE Iz vsebine n Uvod: Spoštovani! ________________________________________3 n 15. skupščina ZAS ________________________________________4 n Strokovni posvet 2010: Znižanje hrupa v cestnem prometu – Prispevek asfaltnih voziščnih konstrukcij_______________________5 n Sodelovanje z ostalimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC)________7 n 10. slovenski kongres o cestah in prometu _____________________9 n 3. dan asfalterjev _______________________________________11 n 8. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra________________12 n Proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi v letu 2010 ___________13 n 15 let ZAS v sliki in besedi _________________________________14 Glasilo »Od skupščine do skupščine« izdaja ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ul. 32, 1000 Ljubljana Uredila: Slovenko Henigman (S.H.) Branka Čulič (B.Č.) Prevod: Domen Kavčič Foto: Arhiv ZAS, Robert Mihelčič, Dejan Simšič • Pregled delovanja organov ZAS v letu 2010 in v zadnjih 15 letih __15 Oblikovanje: Robert Mihelčič Grafična priprava: RM design d.o.o. Tisk: Rotosi d.o.o. Naklada: 1.000 izvodov • Strokovni odbori združenja ______________________________17 ISSN 1408-6166 • Sodelovanje z ostalimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC) _____21 n Pregled strokovnih srečanj ZAS v letih 1996 - 2011 ______________22 n Intervju s Slovenkom Henigmanom,predsednikom ZAS ___________24 n Strokovni prispevki ______________________________________30 • Preiskave in kakovost – izkušnje z začetnim tipskim preskusom po SIST EN 13108-20, Sašo Ljubič _________________30 • Trajnostni razvoj pri industriji asfalta, Zvone Britovšek __________31 • Popisi asfalterskih del – izkušnje iz prakse, pogledi s strani izvajalca, Zvonko Cotič______________________32 • Asfalti za znižanje hrupa, Bojana Lukač _____________________34 n From assembly to Assembly in English________________________36 n Povabilo na 13. kolokvij o asfaltih in bitumnih _________________47 n Nekatere objave o ZAS-u __________________________________46 n Program dela za leto 2011 _________________________________47 2 od skupščine do Skupščine Fotografija na naslovnici: Robert Mihelčič Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 3 UVOD Spoštovani! Jubileji omogočajo pogled nazaj in predvsem usmerjajo naš pogled vnaprej. Letos praznuje svojo 15. letnico strokovnega delovanja Združenje asfalterjev Slovenije. Gre za specializirano združenje s področja gradbeništva, kjer igra glavno vlogo asfalt – zmes kamnitih zrn in bitumenskega veziva. V Sloveniji je verjetno asfalt znan širšemu občinstvu kot sinonim za urbanizacijo prostora in kot površina cest, po katerih prevozimo številne kilometre kot vozniki ali sopotniki. Seveda ima asfalt kot material uporabnost tudi izven cestogradnje, omenimo morda le letališke steze (npr. letališče Brnik, Ljubljana) ali pa (vodo)tesne dovodne kanale pretočnih vodnih elektrarn (8,1 km dolg dovodni kanal Srednja Drava II - Formin). Uporaba asfaltov v prostoru mora biti ekonomsko učinkovita in okoljsko odgovorna, saj asfaltirana površina praktično predstavlja neprepustno površino in močno spremeni kroženje vode v prostoru. Asfalt kot material in del voziščne konstrukcije je podvržen mnogoterim vplivom. V podnebnih razmerah Slovenije je asfaltno vozišče podvrženo zelo velikim temperaturnim nihanjem ter pogostemu zmrzovanju, kar ob vse višjih prometnih obremenitvah (predvsem zaradi močno povečanega tovornega prometa) zahteva zelo prilagodljive mehanske in druge lastnosti asfaltnih materialov in iz njih izvedenih voziščnih konstrukcij. Svoje dodajo še zahteve po varnosti vožnje ob ne le suhem vozišču, ko je v ospredju predvsem obraba pnevmatik in zmanjševanje hrupa, temveč zagotavljanje varnosti prometa tudi v primeru poledice in poplavitve vozišča ob vse močnejših nalivih (drenažni asfalti), ko se poveča nevarnost zdrsa vozila in se močno povečajo zavorne razdalje. Tovrstne tehnične in okoljske spremembe na področju asfaltov zahtevajo stalno spremljanje strokovnega razvoja v svetu na tem področju in lastne raziskave v slovenskem prostoru, ob stalnem zagotavljanju kakovosti asfaltne zmesi in voziščnih konstrukcij, s čim manjšimi stroški vgradnje, vzdrževanja in razgradnje (recikliranje asfalta). In prav tukaj je Združenje asfalterjev Slovenije pred 15 leti prevzelo povezovalno vlogo v Sloveniji in se z odpiranjem in povezovanjem v svet uveljavilo kot uspešno in prepoznavno strokovno združenje. Tudi dobra in aktivna strokovna društva lahko pomagajo gradbeništvu preseči krizo in zagotoviti nov razvojni krog z višjo dodano vrednostjo. Združenju asfalterjev Slovenije želim nadaljnjo strokovno rast in uspešno delovanje v boljših pogojih kot jih imajo danes. prof. dr. Matjaž Mikoš, univ. dipl. inž. grad. dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Dear readers! Anniversaries are an occasion to glance back – but above all to gaze forward. This year we celebrate the 15th anniversary of the Slovenian Asphalt Pavement Association, an association specialising in the field of construction where the main player is asphalt: a mixture of crushed stone and bituminous binder. In Slovenia asphalt is probably known among the general population as synonym for urbanisation and as the material found on the surface of roads, on which we spend countless hours driving for countless kilometres. Naturally, asphalt is used outside of road construction as well – for instance in airport runways (e.g. Ljubljana Airport in Brnik) and waterproof penstocks of hydroelectric power stations (such as the 8.1 km long penstock in the Srednja Drava II - Formin HE power station), to name but two examples. Use of asphalt in the environment must be economically efficient and environmentally responsible: an asphaltpaved surface is impenetrable to water and as such significantly changes water circulation patterns in the area. As material for and a part of pavements, asphalt is subjected to many different influences. In the Slovenian climate asphalt pavements are exposed to great temperature fluctuations and frequent freezing, which, in view of the constant rise in traffic loads (mainly due to increase in carriage of goods), requires highly flexible mechanical and other properties of asphalt materials and pavements for which they are used. Continues on page 36 od skupščine do Skupščine 3 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 4 15. SKUPŠČINA ZAS 15. skupščina ZAS Redna skupščina ZAS je potekala 13. maja 2010 v hotelu Mons v Ljubljani. Prisotnih je bilo 71 članov združenja. Na skupščini smo analizirali delo v zadnjem letu in si postavili cilje za naprej. Poročilo o delu združenja v letu 2009 je podal predsednik združenja. Aktivnosti v zadnjem letu so bile vezane na program dela, ki je zajemal: • splošne naloge (koordiniranje dejavnosti, sodelovanje s sorodnimi združenji, zagotavljanje sredstev in vodenje vseh strokovnih teles združenja) • organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj • priprava in uveljavitev tehnične regulative • priprava strokovnih gradiv. Delovno predsedstvo: B. Willenpart, I. Fortuna, M. Lah Združenje je v preteklem letu izpolnilo vse zadane cilje, med ostalimi aktivnostmi so tekoče tekle tudi organizacije posameznih dogodkov. V maju smo organizirali strokovni posvet na temo Ponovna uporaba asfalta – recikliranje in septembra sprovedli strokovno izmenjavo z družbo Asfinag v Gradcu (Avstrija). 4 od skupščine do Skupščine V Kranjski Gori so se konec novembra kot uvod v 12. Kolokvij o asfaltih in bitumnih (KAB) sestali tudi vsi strokovni odbori ZAS, vključno z Odborom podjetij in družb, na katerem sta sodelovala tudi direktorja EAPA in Gestrata. 12. KAB je bil največje srečanje ZAS in lahko rečemo, da smo ga tradicionalno uspešno izpeljali v zadovoljstvo vseh. V januarju 2010 smo izvedli izobraževanje asfalterskega kadra in v sodelovanju z IZS tudi izobraževanje projektantov. Vsi organi ZAS so se redno sestajali, tako da odprtih vprašanj ni ostalo. Skupščina je delo ZAS v celoti sprejela brez pripomb. Poročilo o delu tehničnega odbora TO v preteklem obdobju je podal vodja g. Janez Prosen in predstavil glavne aktivnosti odbora, ki so bile osredotočene predvsem na ohranjanje resursov in varovanje okolja. Odbor se je ukvarjal z uporabo nizkotemperaturnih asfaltov, reciklaž, obvladovanju zmesi SMA in PA ter uporabi alternativnih vhodnih materialov. Poleg navedenega je pomembno stalno obravnavanje tehnične regulative, ki je živa in vseskozi potrebuje dopolnila in nadgradnjo. O aktivnostih Odbora za zdravje, varstvo, okolje, je poročal vodja g. Aleksander Kerstein. Predstavil je način med sebojnega obveščanja o aktualnih dokumentih, ki so dostopni na spletnih straneh in se nanašajo na var stvo okolja in zdravje delavcev (direktive EU, študije, najboljša praksa). Na zadnjem sestanku, ki je bil pred samo skupščino so zaradi izpolnitve zahtev po 7. členu Uredbe za varstvo zraka v asfalterskih obratih na Predstavitev poročila o delu tehničnega odbora ZAS, Janez Prosen, vodja odbora vse asfaltne obrate razposlali vprašalnike. Ugotovljeno je bilo, da • imajo le štirje obrati okoljevarstvena dovoljenja, • je zajemanje razpršenih emisij v teku, kar je zelo pomembno glede na rok 31.12.2010, • je pri prečrpavanju bitumna v cisterne potrebno zagotoviti sočasni odvod par bitumna nazaj v avtocisterno, podobno kot pri bencinu. Skupščina se je končala s soglasno potrditvijo vseh predlaganih sklepov, delo združenja pa je bilo pozitivno ocenjeno. B. Č. Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 5 STROKOVNI POSVET Strokovni posvet 2010: Znižanje hrupa v cestnem prometu – Prispevek asfaltnih voziščnih konstrukcij Zadnje leto delovanja ZAS je bilo v veliki meri posvečeno aktivnostim za znižanje hrupa voznih površin. Hrup kotaljenje predstavljajo izvorni hrup pri hitrostih, ki so višje od približno 50 km/h. S pravilno izbiro vozne površine lahko dosežemo znatno znižanje hrupa cestnega prometa. Za seznanitev strokovne javnosti ter za vzpodbuditev aktivnosti za načrtovanje in gradnjo manj hrupnih vozišč smo se v ZAS odločili za poseben strokovni posvet V uvodnem nagovoru je Slovenko Henigman, predsednik ZAS, predstavil problematiko hrupa in nakazal možne rešitve za ublažitev tega problema. Za zmanjšanje problematike hrupa so dejavne avtomobilska (zmanjšanje hrupa pogona), gumarska (znižanje hrupa pnevmatik) in gradbena (tesnjenje stavb) industrija. Zelo pomembno vlogo pri znižanju hrupa pa imajo tudi voziščne konstrukcije, zato so k reševanju problematike vključeni tudi asfalterji. Asfalterska industrija lahko znatno poveča svoj prispevek k zmanjšanju hrupa z izgradnjo manj hrupnih vozišč. Že sedaj se na naših avtocestah uporabljajo manj hrupni drobirji z bitumenskim mastiksom SMA (hrup znižujejo v povprečju za 2 do 3 dB), industrija pa je usposobljena vgrajevati še znatno manj hrupne voziščne površine (med 5 in 7 dB). Predsednik ZAS je udeležencem srečanja zaželel, da se problematiko osvetli z različnih zornih kotov in ponudi rešitve v prihodnje. Sledili so nagovori predsednice DARS, ge. Mateje Duhovnik in direktorja Direkcije R Slovenije za ceste, mag. Gregorja Nagovor predsednice DARS d.d. in direktorja DRSC Ficka. Oba naročnika imata velike težave zaradi odzivov prebivalcev, ki so obremenjeni s hrupom. Problematika je zelo pereča in se stopnjuje, zato sta oba pozdravila srečanje in izrazila željo po veliko bolj interdisciplinarnem pristopu pri reševanju problematike. Izpostavila sta tudi pomen civilne sfere, ki ima vedno vidnejšo vlogo v družbi in kateri morajo prisluhniti tudi naročniki in ostali akterji. Srečanju sta zaželela veliko uspeha in uspešno implementacijo v prakso. Kakšen je vpliv hrupa na zdravje ljudi in živih bitij? Ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije o hrupu prometa, obravnavane na posvetu v Delftu (avgusta 2007), so zelo zaskrbljujoče. V zvezi z učinki hrupa na zdravje ljudi in stroške varstva je tako pomembno predvsem naslednje: • Hrup prometa ima lahko različne škodljive učinke na zdravje ljudi, je najbolj razširjen in zelo moteč, povzroča napetosti in včasih tudi usodne bolezni. Zato ga je treba obravnavati enako resno kot druge načine onesnaževanja okolja, še posebno, ker vzporedno z naraščanjem prometa trenutno narašča tudi hrup. • Že leta 2000 je bilo več kot 44 % prebivalcev v takratni EU trajno izpostavljenih hrupu prometa nad 55 dB, tj. hrupu, ki je potencialno nevaren za zdravje. Učinek hrupa prometa na njihovo zdravje občutijo milijoni ljudi, številni kot vznemirjenje, nekateri pa tudi kot zelo resne motnje. Strokovna preveritev stanja je pokazala, da je zaradi hrupa prometa vsako leto veliko ljudi zelo prizadetih – utrpijo srčno žilne bolezni (v EU nad 245.000), približno 20 % (skoraj 50.000) jih utrpi srčni napad in prezgodaj umre. Slabšanje zdravja ljudi zaradi učinkov hrupa cestnega prometa se bo nekaj časa še nadaljevalo, nasprotno pa se varnost prometa zaradi uveljavljenih ukrepov izboljšuje. Vplivi hrupa prometa na zdravje (motnje spanca in splošnega počutja, povišan krvni tlak) niso enakomerni: bolj ranljivi so otroci ter starejši in bolni ljudje. od skupščine do Skupščine 5 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 6 STROKOVNI POSVET • Stroški za varstvo zdravja, neposredno povezani s prekomernim hrupom cestnega prometa, so zelo veliki: v EU znašajo približno 40 milijard evrov na leto (0,4 % celotnega bruto družbenega proizvoda). Pretežni del teh stroškov povzročajo osebna in tovorna vozila. Poznane oziroma že uveljavljene možnosti za zmanjšanje hrupa cestnega prometa so predvsem v nižjih hitrostih in v proizvodnji pnevmatik in vozil (motorjev in oblike – aerodinamike) ter seveda z uporabo manj hrupnih voznih površin. Asfalterji se zavedamo te prob- lematike zato izvajamo aktivnosti za znižanje hrupnosti voznih površin. Na konferenci so bili predstavljeni članki naslednjih avtorjev, pri čemer navajamo samo nekatere poudarke iz njihovih nastopov: (Podrobne predstavitve so prikazane na spletni strani ZAS) Zakonodaja in tehnične rešitve zaščite pred hrupom mag. Barbara Likar (DRI upravljanje investicij, d.o.o.) Leta 2007 so bile pripravljene prve strateške karte hrupa za vse ceste, ki imajo promet večji kot 6 mio vozil na leto in so na podlagi prometnih podatkov iz leta 2006 vključevale 457 km državnih cest. Na tej osnovi je ugotovljeno, da je bilo ob teh cestah v tem letu s hrupom preobremenjenih skoraj 37.200 prebivalcev, po razpoložljivih podatkih pa v državah EU okoli 14 mio prebivalcev. Pri zmanjšanju imisij hrupa zaradi cestnega prometa je eden od osnovnih ukrepov zmanjšanje hrupa na viru, kar je mogoče doseči z vgradnjo manj hrupnih obrabnih plasti vozišč. Posledično se z zmanjšanjem gabaritov protihrupne zaščite bistveno prispeva k zmanjšanju investicijskih stroškov za gradnjo aktivne protihrupne zaščite (protihrupne ograje, nasipi…) in pomembno prispeva k urejenosti obcestnega prostora. Upoštevajoč navedeno se poziva stroko, da nadaljuje z razvojem obrabnih plasti vozišč, ki ne bodo prispevale samo k večji neposredni finančni učinkovitosti, ampak tudi k zmanjšanju eksternih stroškov zaradi hrupa cestnega prometa. Načrtovanje ukrepov za zaščito pred hrupom Matjaž Brezavšček (Provia d.o.o.) Da bi bila problematika hrupa ublažena, mora biti deležna večjega upoštevanja v politiki. Mejne vrednosti emisij hrupa vozil že od leta 1995 niso bile spremenjene, četudi so tehnologije medtem napredovale. Zmanjšanje hrupa je treba zagotoviti najprej na izvoru, tj. v proizvodnji pnevmatik in vozil (motorjev in oblike – aerodinamike). Uspešni ukrepi za zmanjšanje hrupa so tudi omejitve hitrosti vozil, predvsem v za hrup občutljivejših območjih, in omejitve vožnje, tudi z lokalnimi zaporami za promet z motornimi vozili. Meritve emisije hrupa za različne vozne površine mag. Mihael Ramšak (ZAG) Za ovrednotenje vpliva vrste vozne površine na emisijo hrupa cestnega prometa se uporabljata predvsem dve standardizirani merilni metodi, ki se med seboj dopolnjujeta, in sicer SPB metoda (hrup mimovozečih vozil) ter CPX metoda (meritev emisije hrupa kotaljenja pnevmatik pri kolesu). V prispevku je podan kratek opis obeh metod ter njuna uporabnost, pri čemer so poudarjene nekatere njune prednosti, pa tudi slabosti. V kolikor se izvaja le ena od obeh vrst meritev, ima zaradi reprezentativnosti prednost SPB metoda meritev. Akustika – Kratka predstavitev pojmov Zvone Britovšek (CM Celje d.d.) Prikazane so bile fizikalne lastnosti in zakonitosti hrupa. Vrste asfaltnih obrabnih plasti za znižanje hrupa – Raziskovalni projekti in izsledki mag. Bojana Lukač (ZAG) Podan je pregled evropskih projektov, v katerih so sodelovali slovenski predstavniki in ki nakazujejo možnost razvoja manj hrupnih asfaltnih voziščnih površin. Vrste asfaltnih obrabnih plasti za znižanje hrupa Zvonko Cotič (Primorje d.d.) Prikazani so primeri uporabe manj hrupnih asfaltov v Sloveniji. Domača industrija je sposobna zagotoviti manj hrupne asfalte, pri čemer se je potrebno zavedati, da to ne gre preko noči. Vpeljava mora biti postopna in mora zajemati izdajo nove tehnične regulative, izvedbo poskusnih polj in končno širša uporaba z ustreznim projektiranjem in oddajo del. 6 od skupščine do Skupščine Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 7 SODELOVANJE Končno razpravo povzemamo z naslednjimi vprašanji in zaključki: Kje smo in kam gremo? V zadnjih 10. letih se je na najbolj obremenjenih cestah uveljavila uporaba SMA (znižanje hrupa za vsaj 2 dB), postavljenih je več kot 100 km protihrupnih ograj, vedno več se uporablja tudi aktivna zaščita v obliki nasipov (cca 10 km), galerij in pokritih vkopov (več km). Z navedenimi ukrepi bo potrebno nadaljevati tako posamično kot s kombinacijo več različnih ukrepov kot sledi: Ukrepi na viru • omejitev oziroma znižanje hitrosti • vgradnja manj hrupnih vozišč Izvedba aktivnih ukrepov • konstrukcije ZPH • predori, galerije, nasipi Sodelovanje z ostalimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...) Obisk slovenske delegacije na Dunaju, (Wien), 1. in 2. julij 2010 Na pobudo DDC svetovanje inženiring (sedaj DRI upravljanje investicij) in ZAS, Združenja asfalterjev Slovenije je bilo s strani Gestrata na Dunaju organizirano srečanje avstrijskih in slovenskih strokovnjakov s področja gradenj in vzdrževanja cest. Na naši strani so bili povabljeni predstavniki naročnikov DARS in DRSC, Inženirja DDC ter gradbeni izvajalci. Pasivni ukrepi • izboljšanje izolativnosti stavb. Za znižanje hrupa voziščnih površin predvidevamo v naslednjih letih standardiziranje posameznih voznih površin (predvsem SMA (nizko hrupni), PA ali asfaltne zmesi z gumo). Za obisk smo predlagali strokovni program, ki je zajemal teoretični del z obdelavo strokovnih tematik in praktični del s predstavitvijo in ogledom avtocestnega odseka na smeri med Dunajem in Prago, ki je bil izveden po principu javno-zasebnega partnerstva. Eden od namenov obiska je bil tudi na osnovi pobude Ministra za promet, g. Patricka Vlačiča primerjalno analizirati izvedbo obnov v obeh sosednih državah. Najpomembnejše informacije in dobre prakse, ki smo jih dobili in ki bi jih želeli vključiti tudi v naše okolje so predvsem naslednje: 1.Uporaba manjhrupnih asfaltov SMA (odprti) na najbolj prometnih cestah. 2.Vlaganje v obnove in investicijsko vzdrževanje cest. Problematika hrupa cestnega prometa Avstrija je v svetovnem merilu med vodečimi državami na področju zaščite pred hrupom. Zahteve za nočno oziroma dnev- Vzpostaviti je treba razpise z upoštevanje znižanje hrupa skozi daljše časovno obdobje. V ta namen se priporoča tudi uveljavitev Funkcionalnih pogodb, ki omogočajo povečano inovativnost in uvajanje novih tehnologij ter zvrsti asfaltnih zmesi. S.H. od skupščine do Skupščine 7 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 8 SODELOVANJE no hrupno obremenjenostjo so v Avstriji za 5 dB (A) ostrejše kot v Sloveniji. Osnovo predstavlja vgrajeno manj hrupno vozišče. V zadnjem času se je uveljavil manj hrupni SMA (delež votlin v zmesi znaša po novelaciji EN 13 108-5 do 14 V-%). Nato sledijo aktivne oziroma pasivne zaščite, pri čemer je lahko delež stroškov med povečano izola- Avstrijski sogovorniki so na osnovi prikazane predstavitve ugotavljali, da je debelina vezanih asfaltnih plasti v Sloveniji pri avtocestnih odsekih zgrajenih do leta 2005 glede na Avstrijo občutno manjša (v povprečju 17 cm v Sloveniji, v Avstriji vsaj 25 cm). Navedeno pomeni, da moramo v Sloveniji ob prvem ukrepu na voziščni konstrukciji po 10 do 15 letih uporabe poleg zamenjave obrabne Avstrijska in ... tivnostjo (zamenjava oken) glede na konstrukcijo zaščite pred hrupom (ZPH) v razmerju največ 1:3. Na državnih cestah se tako večkrat odločajo za zamenjavo oken, na avtocestah pa se običajno izvaja gradnja konstrukcij ZPH. Manj hrupna vozišča pomenijo standardno površino na avtocestah, ki so v avstrijskih mestih bolj izjema kot pravilo. Se občasno uporablja v mestu Dunaj, vendar v glavnem zaradi boljše trajnosti in izgleda manj pa zaradi zmanjšanja hrupa. Obnavljanje avtocest V Sloveniji se je v zadnjih letih pojavilo veliko kritik v zvezi z izvajanjem obnov na avtocestah. Postavljena je bila tudi teza, da se obnove izvajajo zato, da imajo izvajalci delo. Kot uvod v razpravo smo prikazali prezentacijo s prikazom razvoja prometnih obremenitev na omrežju slovenskih avtocest in državnih cest. Prikazana sta bila primera načrtovanja voziščnih konstrukcij na 2. avtocestnih odsekih (Primorska, Prekmurje) in voziščne konstrukcije, ki so zaradi dejanskih prometnih obremenitev, v glavnem poddimenzionirane. 8 od skupščine do Skupščine kar nas je utrdilo v naših mnenjih, da imamo dovolj znanja in izkušenj, manjka pa nam žal zaupanja tako v družbi kot med seboj. Za našo prakso bi bilo smotrno predvsem naslednje: • Ustvariti je potrebno pogoje (najprej izvedba poskusnih polj, nato priprava ... slovenska delegacija plasti, vgraditi tudi dodatno asfaltno plast, kar znatno podraži (oziroma celo podvoji) izvedbo ukrepa. Podatki o obnovah izraženo v vrednosti cest se med posameznimi državami razlikujejo. V Avstriji obnovam na avtocestah že več let zapored namenjajo 350 mio EUR letno (dolžina omrežja 2100 km AC), kar pomeni slabih 1,5 % vrednosti avtocest. Razpon vrednosti obnovitvenih del je po njihovih navedbah med 1 in 4 % (skandinavske države), pri čemer je bilo izraženo njihovo mnenje, da je obseg obnov v Avstriji primeren. Pomembno je tudi upoštevanje elementov ceste (trasa, objekti,…), saj je na prve ukrepe na voziščih potrebno računati po 10 do 15 letih (zamenjave obrabnih plasti), na premostitvenih objektih pa so večji ukrepi potrebni šele po 20. ali celo 30. letih (razen menjave dilatacij, ležišč in drugih elementov konstrukcij), vendar takrat predstavljajo znatno višje stroške. Ocena obiska Obisk slovenske delegacije na Dunaju je bil uspešen, saj smo dobili odgovore na številna zastavljena vprašanje. Vsebinsko so bili odgovori pričakovani, projektnih nalog za izdelavo projektov in končno uporaba) za vgrajevanje manj hrupnih voznih površin (do – 5 dB (A)) na avtocestah in bolj obremenjenih državnih cestah. • Obseg obnov v obdobju 2003 do 2008 v Sloveniji je bil nezadosten. Kljub povečanju v obdobju okoli leta 2008 je obseg obnov še vedno znatno premajhen. Zato je potrebno povečati vlaganja v vozišča (na osnovi sistema PMS) in ostalo, čez 10 do 15 let pa bo potrebno znatna sredstva nameniti tudi obnovam premostitvenih objektov (prve večje sanacije). Predlagamo, da se za obnove v prihodnje zagotovi obseg sredstev, ki je primerljiv s sosednjimi razvitimi državami (Avstrija, Nemčija, Italija). Manjši obseg obnov, kot je potreben, je v končni fazi namreč vedno dražji! S.H. Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 9 10. KONGRES O CESTAH IN PROMETU 10. slovenski kongres o cestah in prometu 21. do 23. oktober 2010 DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki je lani organizirala jubilejni, 10. kongres o cestah in prometu. Kot običajno, je eden od soorganizatorjev tudi ZAS, prvič pa so bila v dogodek poleg petih društev, družbenikov DRC, vključena tudi številna druga civilna združenja in društva. Težišče jubilejnega kongresa je bilo usmerjeno na obeležitev zaključka avtocestnega programa. V ta namen je bila izdana knjiga »Gradnja slovenskih avtocest v obdobju 1994 -2009«, s katero smo želeli strokovno in laično javnost, predvsem pa medije, seznaniti z dejanskim potekom izgradnje avtocest v Sloveniji. ZAS se je na kongresu predstavil skladno z dogovorom na Upravnem odboru. Pripravili smo razstavni prostor in spremljajoče dejavnosti. Rdeča nit našega nastopa je bila zmanjšanje hrupa cestnega prometa – vpliv in možnosti, ki jih dajejo voziščne površine. Predstavitveni pano je bil oblikovan posebej v ta namen, kot promocijski material smo naročili zaščitne jopiče in pijačo Asphalt Power Energy Drink ZAS. Kongres smo izkoristili tudi za promocijo izdaje tehničnih smernic, Priročnika za asfalt in udeležence kongresa povabili na 13. Kolokvij o asfaltu in bitumnu. Vtise o jubilejnem kongresu DRC lahko strnemo v naslednje: • Družba za raziskave v cestni in prometni stroki je v težkih gospodarskih razmerah pripravila zelo dobro strokovno srečanje. • Večji del asfalterskih referatov je bilo kakovostnih in zelo dobro sprejetih, predstavniki ZAS smo vodili eno od sekcij. • ZAS je kongres dobro izkoristil za svojo promocijo. Vse kar je bilo pripravljeno je naletelo na dober odmev, razstavni prostor je bil »živ« in dobro obiskan. • Naslednji kongres bo potrebno prilagoditi zmožnostim industrije in gradbene operative. Prav tako želimo kot ZAS sodelovati kot kreatorji priprave in izvedbe kongresa, kjer bi bilo potrebno oblikovati posebno sekcijo na temo voziščnih konstrukcij. • Zaključna resolucija je dober povzetek dogajanja in naj se koristi pri delu v prihodnje. Zaključek 10. kongresa o cestah in prometu s področja tehnologij in materialov je bil naslednji: Prikazanih je bilo veliko zanimivih strokovnih novosti. Zaradi recesije in stalnega pomanjkanja sredstev je bil poudarek namenjen pospešitvi oddaje razvojno-raziskovalnih nalog pri večjih naročnikih (DARS, DRSC, SŽ,...), saj dosedanje izkušnje pri tovrstnih nalogah dokazujejo visoko praktično uporabnost. Prav tako so bili pozitivno ocenjeni projekti ERA NET, kjer se raziskave izvajajo koordinirano na evropskem nivoju ob skupnem financiranju nacionalnih cestnih administracij evropskih držav. Slovenski inštituti so pri pridobivanju teh del zelo uspešni. Razstavni prostor ZAS Za uspešno uvajanje novih tehnologij in od skupščine do Skupščine 9 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 10 10. KONGRES O CESTAH IN PROMETU materialov so potrebna poskusna polja, ki jih je potrebno skupaj z nameščeno merilno opremo tudi vseskozi vzdrževati in spremljati. Sočasno je potrebno redno dopolnjevati tehnično regulativo. Na področjih kot so npr. obnove premostitvenih objektov ali izvajanja zemeljskih del so potrebne hitre novelacije tehničnih pogojev in/ali izdelava novih tehničnih smernic. Posebej so takšne smernice potrebne na primer za proizvodnjo in vgrajevanje s cementom stabiliziranih kamnitih materialov, ter v vseh drugih primerih, ko želimo nove tehnologije vpeljati v prakso. Na avtocestnem programu vzpostavljen sistem kontrole in zagotavljanja kakovosti se je pokazal kot uspešen in učinkovit sistem, ki je preprečeval nastanek, predvsem pa ponavljanje napak in pomanjkljivosti, zato predlagamo, da se podoben sistem vzpostavi tudi pri drugih velikih infrastrukturnih projek10 od skupščine do Skupščine tih (npr. pri železnicah). Posebno vlogo v tem sistemu imajo recenzije in revizije ter strokovne komisije po posameznih področjih. Prednost strokovnih komisij je poleg razvoja stroke predvsem v tem, da so v njih vključeni vsi akterji od naročnika, inženirja, izvajalca, projektanta kar zagotavlja tudi uspešen pretok informacij. Asfaltne voziščne konstrukcije, ki so zgrajene na avtocestah in državnih cestah v povprečju izkazujejo zadovoljivo kakovost za predvideno življenjsko dobo. Glede na pričakovano rast obremenitev (prometnih, klimatskih) v prihodnje in zahtev po varovanju okolja ter trajnostnega razvoja pa so potrebna stalna prilagajanja stroke in posameznih industrij. Prizadevanja gredo zato k razvoju trajnostnega asfalta, ki vsebuje alternativni material (žlindra, guma,...), ki znižuje hrup zaradi kotalnega upora (znižanje za vsaj 3 dB), ki se pro- izvaja in vgrajuje pri nižjih temperaturah (manj kot 150 °C) in katerega fizikalne lastnosti ter življenjska doba so vsaj enake kot pri klasičnih asfaltnih zmeseh. Pri gradnji ali obnovah voznih površin na najbolj obremenjenih cestah je potrebno zagotoviti asfaltne zmesi za trajno znižanje hrupnosti vozne površine (drobir z bitumenskim mastiksom za znižanje hrupa, drenažni asfalt ali asfalt z gumo). Pri izgradnji in obnovah premostitvenih konstrukcijah je potrebno v še večji meri koristiti betone visokih zmogljivosti in tudi z uporabo vlaken (npr. polipropilenskih) proti krčenju, s čimer se dosežejo velike tehnične izboljšave in posledično tudi ekonomske učinke. Vedno bolj ključne so tudi nove tehnologije, ki omogočajo hitrejše (v izogib zastojem na cestah) in bolj trajne sanacijske rešitve. S.H. Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 11 DAN ASFALTERJEV 3. dan asfalterjev Dan asfalterjev je bil po programu organiziran 25. novembra 2010 v hotelu Larix v Kranjski Gori. Izvedeni so bili sestanki vseh strokovnih teles ZAS in sicer: Tehničnega odbora, Odbora za zdravje varstvo in okolje, Sekcije za izobraževanje in Odbora podjetij in družb (OPD). V zaključku sestanka slednjega so bile predstavljene tudi strokovne teme kot sledi: Novi trendi proizvodnje obratov Benninghoven, predstavitev g. Ralf Port Družba Benninghoven je eden od dveh vodilnih svetovnih proizvajalcev asfaltnih obratov. Letno proizvedejo cca 100 obratov, med ostalimi so zadnja leta zelo uspešni tudi v Sloveniji. Vedno večji problem za proizvajalce obratov predstavljajo države na daljnem vzhodu, ki nelegalno kopirajo in si drugače prilaščajo tujo tehnologijo. V strokovnem smislu so trendi v znižanju emisij in porabe energije, zato se v to smer osredotoča tudi razvoj. Predstavitev izkušenj podjetja Asfalteks pri izvajanju žlebičenja je podal g. Miro Žnidaršič Reševanje akvaplaninga po postopku z žlebičenjem se vedno bolj uveljavlja, ne samo pri nas, ampak tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Podjetje Asfalteks je nadgradilo obstoječe ukrepe, ki znatno izboljšujejo prometno varnost. Način izvajanja hidroizolacije in asfalta na mostu čez Savo v Beogradu je predstavil g. Aljoša Lipovšek. V OPD so zbrani vsi predstavniki podjetij, ki so včlanjeni v združenje (skupaj 45), zato se preko tega odbora v združenju »sliši« glas podjetij. Zelo Sestanek OPD pomembna točka sestanka obravnava pobude in predloge za delo v prihodnje, ki jih skrajšano povzemamo: Vilhar: Pohvalil je delo ZAS in opozoril, da živimo v zelo čudnem obdobju, polnem slabe volje in obupa. Meni, da je naloga vseh, ki delujejo v civilnih sferah, da prepričajo okolje, da delujejo predvsem v cilju, da bi firme postale bolj konkurenčne in da so na strani stroke, ki ni obupala. V najširši javnosti se ustvarja negativno vzdušje, ki ga povzročajo politika in mediji. Knjiga, ki je bila izdana ob jubilejnem 10. kongresu o cestah, je bila izdana z namenom, da opozorimo, da je Slovenija dobila avtocestni križ, ki je zaključen in da je to velik dogodek za Slovenijo. Tega zavedanja nismo dobili od ustreznih inštitucij. Do sredine meseca decembra je DRC izdala Novice o cestah, kjer so zbrani zaključki kongresa. V nadaljevanju je dal še pobudo, da se premalo govori o TSC in o sredstvih za raziskovalno dejavnost. Ti dve točki sta bili v dosedanjem Zakonu o javnih cestah bolje dorečeni. Spremenjen je tudi termin »Tehnične specifikacije = Smernice«. Zakon je sicer že v postopku, pa vendar poziva, da kot združenje damo pobudo. Žiberna: Postavil je vprašanje kriterijev ob izteku garancijske dobe. G. Henigman je pojasnil, da se je v zadnjih letih uveljavil kriterij, ki je v tehničnih specifikacijah za javne ceste opredeljen kot mejno stanje. G. Oblak je prisotne seznanil z v letu 2010 izdanimi Splošnimi tehničnimi pogoji (STP), kjer so določene zahteve ob izteku garancijske dobe. STP bodo veljavni šele pri novih gradbenih pogodbah, kar lahko pomeni, da, če ne bo posebne uvelajavitve, šele čez več kot 5 let. Cotič: Izpostavil je problematiko uporabe asfaltnih zmesi v garažnih hišah in podobnih objektih zaradi nevarnosti pred požarjem. Imeli so težave pri uporabi, saj ni jasnih zahtev po vrsti asfaltnih zmesi, deležih bitumna, itd… Podanih je bilo nekaj pojasnil: Dr. Žmavc: poročilo stroke pravi, da asfalt ne predstavlja povečane nevarnosti. Pojasnil je primer požara v predoru Trojane, kjer temperatura ne bi povzročila škode tudi če bi bilo asfaltno vozišče. Henigman: je pojasnil stališče svetovnega združenja PIARC, ki ugotavlja, da asfalt v cestnih predorih ni problematičen. Navedeno je povzeto tudi v njegovem članku »Voziščne konstrukcije na AC«, ki je objavljen v prejšnji številki ZAS-ovega biltena Od skupščine do Skupščine«. V razpravi je bilo izpostavljeno, da problem morda lahko predstavlja liti asfalt, zato bo tematiko obravnaval tudi eden od ZAS-ovih odborov. Po zaključnih besedah je g. Slovenko Henigman, vse prisotne povabil na 13. kolokvij o asfaltih in bitumnih, ki bo 24. in 25. novembra 2011 na Bledu. B.Č. & S.H. od skupščine do Skupščine 11 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 12 IZOBRAŽEVANJE 8. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra 3. marca 2011 je bilo v prenovljeni dvorani na Zavodu za gradbeništvo v Ljubljani organizirano tradicionalno že 8. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra. Program izobraževanja, ki ga je pripravila Sekcija za izobraževanje je bil zasnovan tako, da so bila obravnavane pomembne aktualne teme na področju asfalterstva, s poudarkom na stanju v zadnjem obdobju. Aleksander Ljubič z inštituta Igmat je predstavil izkušnje pridobljene z evropsko tehnično regulativo vezane na začetni tipski preskus in preiskave na področju kakovosti asfalterskih del po standardu SIST EN 13108-20. Mag. Bojana Lukač iz ZAG-a je predstavila problematiko hrupa in s tem povezano pomembnost pravilne izbire asfaltnih zmesi za znižanje hrupa, njihove značilnosti in izkušnje v Sloveniji. V nadaljevanju je predstavila značilnosti in razvoj na področju gumiranih asfaltov ter izkušnje, ki jih imamo v Sloveniji. Po organizirani malici je sledil prispevek Zvonka Cotiča iz podjetja Primorje, ki je pripravil s praktičnimi primeri podkrepljeno predavanje s področja popisov asfalterskih del (ki so vključeni tudi v novem PIS-u). Zvone Britovšek iz CM Celje je seznanil s področjem trajnostnega razvoja pri industriji asfalta in vplivi asfalterske industrije na okolje. Poudaril je pomen strategije ravnanja z gradbenimi odpadki in predstavil stanje na področju ponovne uporabe materialov v smislu zmanjševanja emisij in prihrankov energije. 12 od skupščine do Skupščine RNC Ljubljana Sledil je predstavitveni film sanacije letališke steze na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani, v katerem so bile prikazane posamezne faze izvedbe sanacije letališke steze. Tematika zadnjega prispevka je nekoliko odstopala od običajnih asfalterskih tem, saj je obravnavala področje ITS, inteligentnih transportnih sistemov; kaj so, kje jih srečujemo in kako so uporabljeni na naših cestah. O tej temi je prisotne seznanil Marko Gardaševič iz DDC svetovanje inženiring. Predstavil je tudi regionalni nadzorni center Ljubljana, ki upravlja in nadzoruje AC potez med Karavankami in Obrežjem. Navedeni nadzorni center, ki deluje od decembra 2009 v Dragomlju so si prisotni v zadnjem delu izobraževanja tudi ogledali. Izobraževanja se je letos udeležilo 75 udeležencev iz 22. slovenskih podjetij, ki sodelujejo z ZAS-om. Vsi udeleženci so prejeli delovno gradivo s povzetki predavanj, letni bilten združenja in manjšo pozornost. Prav tako so bila za vse udeležence izdana potrdila o udeležbi na izobraževanju. Glede na zelo dobro oceno izobraževanja (ki smo jo pridobili z anketo) in pozitivni odziv udeležencev, ki kaže da so bile teme letošnjega izobraževanja res aktualne in dobro izbrane. Za uspešno izvedbo izobraževanja gre iskrena zahvala vsem predavateljem in članom Sekcije ter organizacijskemu odboru izobraževanja. Jožica Cezar Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 13 PROIZVODNJA Proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi v letu 2010 PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V REPUBLIKI SLOVENIJI V ZADNJIH 15-IH LETIH V (t) V letu 2010 smo v Sloveniji proizvedli 1,8 mio ton vročih asfaltnih zmesi. Za proizvedene asfaltne zmesi je bilo porabljenih približno 1,470 mio ton karbonatnih in 250.000 ton silikatnih zmesi kamnitih zrn ter dobrih 80.000 ton bitumenskih veziv. Od tega je bilo vgrajenih 70.000 ton cestogradbenih bitumnov in 10.000 ton s polimeri modificiranih bitumnov. Delež modificiranih bitumnov glede na porabo vseh bitumnov je tako kot v letu 2010 znašal okoli 12,5 %. V letu 2010 je bilo med ostalimi asfalti v Sloveniji proizvedenih in vgrajenih 94.000 ton SMA, 67.000 ton AC bin, 913.000 ton AC surf in 720.000 ton AC base, delež drenažnih asfaltnih zmesi pa je znašal okoli 6.000 ton. B.Č. & S.H. od skupščine do Skupščine 13 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 14 15 LET ZAS v sliki in besedi S sklepom upravnega odbora ZAS št. 672/88-2011 se ob obletnici združenja podeli posebno priznanje, kipec in plaketo: • podjetjem, ki sodelujejo z združenjem od ustanovitve in • voljenim predstavnikom prvega upravnega odbora in predstavnikom nadzornega odbora. Osnovna ideja kipca je obraz – simbolizira osebnost, persono, ki je že od začetka delovanja združenja aktivno prisotna in sooblikuje obraz/strukturo in osebnost ZASa. Avtor kipca je renomirani akademski kipar mlajše generacije, Primož Pugelj. Pripada generaciji kiparjev, ki se je morala soočiti z novo realnostjo ekonomske situacije in prevrednotiti nekatere zakoreninjene poglede na umetnost in njeno družbeno vlogo. 15 years of ZAS in word and picture Following the decision of the Managing Committee, a special decoration, a trophy, and a citation shall be awarded on the occasion of the Association's Anniversary to: • enterprises which have been collaborating with the Association since its founding, and to • elected representatives of the first Managing and Supervising Committees The basic idea of the trophy is a face, symbolising a personality, a persona which has been actively present ever since the beginnings of the Association and has been involved in the creation of the face/structure of ZAS. The author of the statuette is Primož Pugelj, a renowned sculptor belonging to the younger generation of artists, who had to face a new economic reality and rethink some of the deeply rooted views on art and its role in the society. Continues on page 41 14 od skupščine do Skupščine Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 15 15 LET ZAS Pregled delovanja organov ZAS v letu 2010 in v zadnjih 15 letih Združenje asfalterjev Slovenije je organizirano skladno s postavljeno organizacijsko strukturo. V obdobju 1996 do 2003 je bil veljaven naslednji organigram: V letu 2003 je bila uvedena nova organizacija kot sledi: Zgornja organiziranost je prilagojena organiziranosti EAPA in zagotavlja ustrezno uresničevanje zadanih ciljev. Pregled delovanja posameznih teles je prikazana v nadaljevanju: Upravni odbor (UO) Upravni odbor je izvršilno telo združenja preko katerega se sprejemajo najpomembnejše odločitve delovanja. V obdobju delovanja ZAS je bilo 88 sej UO, kar pomeni 6 na leto ali povprečno vsaka dva meseca. Vsa leta delovanja so bile seje zelo dobro obiskane. Vseh 88 sej je bilo sklepčnih (več kot 50 % udeležba), povprečno pa ocenjujemo, da je bila udeležba nad 80 %. Za ustrezen pretok informacij in kakovostne razprave smo z dopolnili statuta ZAS povečali število članov UO iz 5 na 11 članov, posameznih sej pa se udeležujejo tudi vabljeni člani ZAS, ki imajo posebne funkcije. V 15 letih je UO ZAS sprejel 678 sklepov. Od zadnje redne skupščine v letu 2010 je bilo organiziranih 6 sej. Sprejetih je bilo 58 sklepov, ki so bili v celoti realizirani. Poleg članov upravnega odbora so se sej v zadnjem letu redno udeleževali predsednik NO g. Marijan Makovec, vodja sekcije za izobraževanje ga. Jožica Cezar in vodja tehničnega odbora g. Janez Prosen ter Zvonko Cotič, kot strokovni svetovalec. od skupščine do Skupščine 15 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 16 15 LET ZAS V Upravni odbor so bili v posameznem obdobju izvoljeni naslednji predstavniki: 1. mandat (1996 – 2000) 2. mandat (2000 – 2004) 3. mandat (2004 – 2008) 4. mandat (2008 – 2012) 1 Bizjak (od 1998) Bizjak Bizjak (pokoj 2006) Britovšek 2 Henigman Henigman Čotar Čotar 3 Pižeta (od 1998) Pižeta (Čotar od 2003) Donko M. Donko M. (pokoj 2011) 4 Podgoršek Podgoršek Henigman Henigman 5 Willenpart Willenpart Kerstein Hočevar 6 Žmavc Žmavc Lukač Kerstein 7 Žorga Žorga Prešeren Lah 8 Starič Lukač 9 Willenpart Mernik (Grmek od 2009) 10 Prešeren 11 Willenpart Kot predsednik ZAS je bil na vseh volilnih skupščinah izvoljen Slovenko Henigman. Zadnja seja UO ZAS v letu 2010 Nadzorni odbor (NO) Nadzorni odbor v trenutni sestavi: predsednik Marijan Makovec in člana, Janez Prosen in Miro Žnidaršič se je sestal 23. 3. 2011 v Murski Soboti in 28. 3. 2011 v Ljubljani. Pregledali so finančno in računovodsko dokumentacijo in podali pozitivno mnenje na pregledani zaključni račun za leto 2010, ki ga bo sprejemal letošnji zbor članov ZAS. Sestave posameznih izvoljenih NO v 15. letih delovanja so bile naslednje: 1996 – 2000 2000 – 2005 2005 – 2010 2010 – 2012 1 Cotič Dapčevič Makovec, predsednik Makovec, predsednik 2 Kerstein, predsednik Gole Prosen Prosen 3 Seme Makovec, predsednik Žnidaršič Žnidaršič Kot predsednik NO ZAS je bil v prvem mandatu izvoljen Aleksander Kerstein, po letu 2000 pa je voljeni predsednik NO Marijan Makovec. 16 od skupščine do Skupščine Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 17 15 LET ZAS Strokovni odbori združenja Tehnični odbor (TO) Člani TO ZAS TO ZAS nadaljuje delo Strokovnega sveta (SS) Društva asfalterjev oziroma Strokovnega odbora I. Osnovni namen delovanja ob ustanovitvi in v nadaljevanju je bil pretok informacij med odgovornimi predstavniki posameznih podjetij za kakovost del in medsebojno sodelovanje pri pripravi, načrtovanju in nadgradnji tehnične regulative. Delo TO ZAS se je skozi čas nanašalo na aktualna vprašanja, ki so bila še posebej zahtevna pri realizaciji avtocestnega programa. V začetku, ko je deloval Strokovni odbor I, so bili po zaslugi odbora doseženi enoviti pristopi na področju spremljanja dokumentacije in operativnosti kontrole kakovosti. V tistem času sta odbor vodila Marjan Tušar (1997 – 2000) in Aleksander Ljubič (2000 – 2003). Po reorganizaciji ZAS 2003, ko je vodenje prevzel Janez Prosen, so se tehnične aktivnosti vodile preko TO ZAS. Sprejet je bil nov program dela, ki pokriva področje asfaltne tehnologije v celoti in je razdeljen po naslednjih segmentih: • tehnična regulativa • dimenzioniranje asfaltnih voziščnih konstrukcij • meritve in preiskave • surovine za proizvodnjo asfalta • asfaltne zmesi • projektiranje asfaltnih zmesi • laboratorijsko delo • tehnologija proizvodnje • tehnologija vgrajevanja • hidroizolacije, ki so bile podrobno obravnavane v Sekciji za HI pri ZAS • raziskave in raziskovalne naloge. 1 Brence Miran 2 Britovšek Zvone 3 Cezar Jožica 4 Cotič Zvonko 5 Čibej Karmen 6 Čotar Mitja 7 Donko Dean 8 Fortuna Irena 9 Glanzer Thomas 10 Gostič Borut 11 Henigman Slovenko 12 Ipavec Aleksander 13 Lamut Tadej 14 Ljubič Aleksander 15 Lukač Bojana 16 Marolt Marjan 17 Naglič Olga 18 Prešeren Marijan Najpomembnejše aktivnosti in dosežke v obdobju delovanja TO ZAS bi lahko strnili 19 Prosen Janez, vodja odbora v naslednje: 20 Tušar Marjan 1. Preko kontrolnih kart v letih 1994 -1995 je bil vzpostavljen enovit zajem podatkov 21 Varl Andreja na asfaltnih obratih. TO ZAS je dosegel nadgradnjo tega sistema 2. Izvedene so bile 3 medlaboratorijske primerjave, na osnovi katerih so lahko 22 Willenpart Borut posamezni laboratoriji preverjali zanesljivost dobljenih rezultatov. Medlabo23 Žmavc Janez ratorijske primerjave so omogočale laboratorijem tudi podaljšanje certifikatov kakovosti. 3. Obravnavani so bili tekoči problemi glede izvedbe preiskav, kot so meritve z izotopskimi sondami, ureditve razmer glede prevozov izotopskih sond, obravnavali smo ekviviskozno temperaturo, nabijalno energijo pri Marshall testu in koeficient zgoščanja asfaltnih zmesi. 4. Organizirali smo uspešno delavnico na temo projektiranja asfaltnih zmesi in dajali številne pobude glede dimenzioniranja voziščnih konstrukcij ter sodelovanja projektantov z asfalterskimi tehnologi. 5. Podali smo pobude za nadgradnjo tehnične regulative. Odbor je sodeloval pri pripravi tehničnih specifikacij za javne ceste in po letu 2005 sodeloval pri implementiranju produktnih standardov SIST EN serije 13108 in nacionalnih dodatkov SIST 1038. V ta namen so bile ustanovljene delovne skupine, ki so poskrbele tudi za sistematičen prevzem velikega števila evropskih standardov za preiskave. V zadnjem obdobju se je v sklopu TO ZAS obravnavalo tudi delo evropskega komiteja za standarde CEN. Vzpostavljena je bila aktivna udeležba v TC 227. 6. Odbor je bil dejaven pri izdelavi Smernic za projektiranje in proizvodnjo asfaltnih zmesi SMA, ki so bile nato vključene v tehnične specifikacije oziroma standarde. 7. Delo odbora je pomembno doprineslo k obvladovanju postopka certificiranja na obratih za proizvodnjo asfalta, po Evropski direktivi o gradbenih proizvodih CPD. Zelo pomembno je, da je rezultat dela TO ZAS visoka stopnja obvladovanja preiskav kontrole kakovosti in da se zelo konstruktivno obravnava pomen obvladovanja lastnosti tako vhodnih materialov, kot samih asfaltnih zmesi in vgrajevanja. 8. TO ZAS je obravnaval aktualne teme, ki so bile na programu delovanja TO EAPA, kjer ima ZAS delegiranega vodjo tehničnega odbora. S tem je zagotovljeno spremljanje vprašanj, ki se pojavljajo v Evropi. 9. Na sestankih odbora smo obravnavali tudi udeležbo članov na mednarodnih konferencah. TO ZAS je najštevilčnejše strokovno telo na področju asfalta, ki deluje v Sloveniji in skupaj z ostalimi odbori (komisija za asfalt, TO SIST, TO 06 DRSC), v katera so vključeni praktično isti strokovnjaki, deluje na enaki problematiki in ima podobno poslanstvo. od skupščine do Skupščine 17 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 18 15 LET ZAS TO ZAS v zadnjem obdobju usmerja pozornost na razširjene preiskave pri materialih in asfaltnih zmeseh. Glavni cilj je obvladovati temperaturne razpone, katerim so izpostavljene asfaltne voziščne konstrukcije. V ta namen se uporablja na dejanske pogoje orientirane laboratorijske preskuse. Izpostavljen je trajnostni vidik delovanja industrije, ohranjanje resursov ter varovanje okolja. TO ZAS zato pri svojem delu obravnava nizkotemperaturne asfalte, reciklažo in ponovno uporabo asfaltnih zmesi po vročem postopku. Velik pomen je namenjen tudi znižanju hrupa voznih površin. Iz razprav, ki so bile vodene na sestankih TO ZAS je razvidno, da je delo tehničnega odbora ZAS usmerjeno v razvoj in pomoč vsem akterjem v industriji asfalta, to je tehnologom, proizvajalcem, projektantom, vgrajevalcem, kontrolorjem in nadzornikom. Je način sistematične izmenjave mnenj, vidna je moč povezovanja in osveščanja, kot je bilo že zabeleženo v dosedanjih biltenih združenja ZAS, ki so redno izhajali in vidi se, da glede informacij v ničemer ne zaostajamo za razvitimi državami v svetu. To je zasluga izrednemu delu vseh članov odbora, spodbudam in pomoči vodstva združenja, pri čemer ne smemo pozabiti na vse člane, ki so svoj izjemen prispevek dali v preteklosti in jih žal ni več med nami. Zelo jih pogrešamo. Vsem sodelujočim pri našem delu se lepo zahvaljujem in spodbujam povezovalno delo tudi v naprej. Janez Prosen, vodja odbora Odbor za zdravje, varstvo, okolje (OZVO) Odbor za zdravje, varstvo, okolje pri ZAS smo organizirali po zgledu sorodnega odbora HSE, ki deluje v okviru evropskega asfalterskega združenja EAPA. Pred tem so člani OZVO ZAS delovali v okviru Strokovnega odbora I. Področje varovanja okolja in varstva pri delu je za asfaltersko branžo izredno pomembno, zato mu člani odbora namenjajo veliko pozornost. Osnovna naloga odbora je spremljanje zakonodaje in predpisov na področju varovanja okolja, kjer se močno zaostruje nadzor nad proizvodnimi procesi, ki povzročajo različne emisije v okolje in proizvodnja asfaltov sodi v to področje. Izredno pomemben pa je tudi aktiven pristop do varovanja zdravja in varstva pri delu, saj vemo, da poteka delo v veliki meri pod prometom in v različnih vremenskih okoliščinah, zato je skrb za zdravje delavcev ena glavnih prioritet aktivnosti odbora. Odbor za zdravje, varstvo, okolje je pričel z delovanjem v sedanji organizacijski obliki v letu 2003, ko je imel prvi ustanovni sestanek in si zastavil naloge in program dela. Do leta 2006 je deloval v ožjem sestavu 5 članov, zaradi obsežnosti in velikega pomena tematike pa se je v letu 2006 razširil na sedanje število članov. OZVO ZAS 1 Britovšek Zvone 2 Čotar Mitja 3 Grmek Vasja 4 Iljaž Karl 5 Kerstein Aleksander, vodja odbora 6 Lavrenčič Andrej 7 Lukač Bojana 8 Naglič Olga 9 Planinc Jani 10 Tatalovič Gojko 11 Zupančič Matjaž Med najpomembnejše dosežke delovanja odbora za zdravje, varstvo, okolje lahko uvrstimo: • Izdajo brošure Asfalt 5 (Varovanje zdravja delavcev in okolja v asfalterski dejavnosti) v letu 2003 • Organizacijo sestanka odbora EAPA (HSE) februarja 2004 v Veliki Pirešici • Organizacijo okrogle mize na temo NT asfalti v okviru skupščine ZAS v aprilu 2004 • Aktivno sodelovanje pri pripravi okoljevarstvenih dovoljenj za večje asfaltne obrate v Sloveniji Ne smemo pa tudi pozabiti prispevka članov odbora še v času, ko so delovali še v okviru strokovnega odbora I pri organizaciji okrogle mize na temo Zdravje, varstvo, okolje v asfalterski industriji v okviru 7. redne skupščine ZAS v Portorožu, aprila 2002. Odbor za zdravje, varstvo, okolje ZAS ima tudi stalnega predstavnika Aleksandra Kersteina v sorodnem odboru HSE pri EAPA, ki se redno udeležuje sestankov in konstruktivno sodeluje pri pripravi in obravnavanju dokumentov na evropski ravni, prav tako pa skrbi za nemoten in reden pretok aktualnih informacij o aktivnostih, ki potekajo na področju varovanja okolja in varstva delavcev v različnih evropskih državah, članicah asfalterskega združenja. Člani odbora za zdravje, varstvo, okolje ZAS v okviru vsakoletnega izobraževanja asfalterjev pripravijo eno od tem izobraževanja s področja varovanja okolja ali varstva pri delu. Za vse doseženo in njihov prispevek gre vsem članom odbora velika zahvala z željo po uspešnem delu tudi v prihodnje. Zvone Britovšek, član odbora 18 od skupščine do Skupščine Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 19 15 LET ZAS Sekcija za hidroizolacije (SHI) ZAS-HI je nastala v letu 2001 po preoblikovanju Strokovnega odbor II, ki je pokrival različna področja delovanja asfalterstva, vključno z hidroizolacijami. Do tedaj se je Strokovni odbor II ukvarjal samo z površinskimi prevlekami voziščnih konstrukcij. Ker je področje hidroizolacij precej obširno in pa zato, ker se je v tistem obdobju pričela implementirati nova evropska zakonodaja je bilo smiselno, da se je SO II preoblikoval v sekcijo v okviru TO. Nastanek sekcije je bil zelo pozitivno sprejet med hidroizolaterji, ki do tedaj pri nas še niso imeli svoje organizacije. Izdelan je bil program dela, ki poudarja predvsem • Seznanjanje z novimi materiali in novimi proizvajalci na slovenskem tržišču • Vpeljavo evropskih standardov, predvsem s področja CEN/TC 254, WG 6 (materiali za hidroizolacije premostitvenih objektov in drugih povoznih površin) • Skrb za poenoteno umerjanje preskusne opreme • Usklajevanje preskusnih postopkov • Organizacijo krožnih analiz • Izobraževanje kadrov (predvsem manjših) izvajalcev del • Obravnavo slovenske tehnične dokumentacije s področja hidroizolacij Člani SHI ZAS 1 Cetinski Andrej 2 Dohr Gerhard 3 Rozman Matjaž 4 Kavčič Lado 5 Kemperle Ema 6 Kunič Roman 7 Lipovšek Aljoša 8 Naglič Olga, vodja odbora 9 Polšak Gorazd 10 Žnidaršič Miro V Sekciji že od vsega začetka sodelujejo. • Predstavnik slovenskega proizvajalca bitumenskih hidroizolacijskih materialov • Predstavnik tujega proizvajalca, ki je s svojimi proizvodi močno prisoten na našem tržišču • Slovenski zastopnik pomembnega tujega proizvajalca • Predstavniki izvajalcev del • Predstavnik Inženirja • Predstavniki inštitutov Na ta način je zagotovljeno, da v postopku obravnav in odločanja sodelujejo vse zainteresirane strani in je pretok informacij čim bolj kakovosten. Člani sekcije smo imeli skupno 22 sestankov, na katerih smo sledili svojemu programu dela. Tako smo izpeljali več primerjalnih analiz, obravnavali in dajali pripombe na tehnične specifikacije za hidroizolacije, pripravljali navodila za merjenje vlažnosti betonske podlage pred nanosem hidroizolacije, za enotno umerjanje instrumentov za meritve vlažnosti, o meritvah debeline nanosev bitumenske mase v bitumenskih hidroizolacijskih trakovih, vpeljali novo metodo merjenja obstojnosti lepilne bitumenske mase na nizke temperature, si vseskozi prizadevali za dvojni epoksidni premaz na najbolj zahtevnih premostitvenih objekti in s temi in sorodnimi pobudami vplivali na kakovost hidroizolaterskih del. V teku so prizadevanja za revizijo TSC 07.104 Hidroizolacije cestnih objektov, saj je priprava te specifikacije obstala v fazi predloga iz julija 2001. V vmesnem času se je bistveno spremenila veljavna zakonodaja (npr. obvezna implementacija zahtev Evropske direktive o gradbenih proizvodih preko sistemov potrjevanja skladnosti, direktiva o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi, metode preiskav po drugačnih standardih, novi materiali, itd). Posebno mesto v delovanju Sekcije zavzema sodelovanje pri pripravi izvirnega slovenskega standarda SIST 1031 Hidroizolacijski trakovi - Bitumenski hidroizolacijski trakovi - Zahteve, ki je izšel novembra 2006. Nastal je prav na pobudo Sekcije za hidroizolacije, katere člani smo menili, da bi brez jasno postavljenih kriterijev za vitalne lastnosti materialov v Sloveniji ne mogli ohraniti relativno visoke ravni kakovosti, ki je že bila uveljavljena na tem področju. Standard je v letošnjem letu doživel revizijo. Člani sekcije smo pripravili utemeljene pripombe, jih med seboj uskladili in posredovali SIST TC/Vlaga, ki jih je v celoti upošteval. Uspešno delo Sekcije za hidroizolacije v desetih letih njenega obstoja ne bi bilo možno brez podpore vodstva Združenja asfalterjev, predvsem pa ne brez izjemno zavzetega in strokovnega sodelovanja vseh njenih članov. Desetletnica je zato priložnost, da se spoštljivo spomnimo tistih, ki so z njo sodelovali v preteklosti in si želimo od sedanjih članov, da bi tako dobro sodelovali tudi vnaprej. Olga Naglič, vodja sekcije od skupščine do Skupščine 19 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:15 Page 20 15 LET ZAS Sekcija za izobraževanje (SI) Sekcija za izobraževanje v zdajšnji organiziranosti deluje že od leta 2003, ko je prevzela naloge s področja izobraževanja od predhodnika – strokovnega odbora III. Prvi »Program izobraževanja« je bil pripravljen za petletno obdobje od 2000 do 2005, kasneje pa smo pričeli s pripravo enoletnih programov, glede na potrebe in aktualna dogajanja v asfalterstvu. V sklopu letnega programa izobraževanja v Združenju asfalterjev Slovenije se običajno zvrstijo naslednji dogodki: • izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra v marcu • okrogla miza – strokovno srečanje v času skupščine ZAS običajno v maju in • strokovne delavnice po dogovoru na upravnem odboru. Člani SI ZAS 1 Britovšek Zvone 2 Cezar Jožica, vodja odbora 3 Čotar Mitja 4 Henigman Slovenko 5 Šuštar Janez 6 Willenpart Borut Osnovna naloga SI je organizacija vsakoletnega izobraževanja asfalterskega kadra, ki se organizira izmenično za tehnični kader (inženirje in tehnike) ter usposabljanje operativnega asfalterskega kadra (delovodje, strojniki, vodje vgrajevanja...). V preteklosti so bila izobraževanja organizirana regijsko in sicer običajno ločeno za primorsko, kranjsko in štajersko regijo. V zadnjem obdobju pa so bila izobraževanja organizirana centralno v Ljubljani. Številčno so bila dobro obiskana, saj se je vsako leto izobraževanja tehničnega kadra udeležilo okoli 120 udeležencev, usposabljanja operativnega kadra pa tudi preko 200 udeležencev. V letošnjem letu je bilo na izobraževanju tehničnega kadra prisotnih 75 udeležencev (glej poseben članek), kar je manj kot v preteklosti, glede na trenutne gospodarske razmere v gradbeništvu, pa lahko takšno število udeležencev ocenimo kot uspeh. V zadnjem obdobju opažamo, da ciljne skupine na posameznem izobraževanju niso več tako striktno ločene. Tako se nemalo inženirjev udeležuje tudi izobraževanj operativnega kadra, kar je seveda z njihovega stališča zelo praktično, za nas pa vzpodbudno, saj to pomeni, da ohranjamo nivo primeren za celoten asfalterski kader. Detajlne vsebinske plane za izvedbo vseh aktivnosti pripravlja SI za tekoče leto sproti. Pri izbiri tematike izobraževanj se prilagajamo potrebam in trenutnim razmeram v asfalterstvu, kar pomeni, da skušamo udeležence sproti seznanjati z novostmi in problemi, ki se pojavljajo pri proizvodnji in vgrajevanju asfaltnih zmesi ter zagotavljanju kvalitete asfalterskih del, tehnični regulativi, varstvu okolja in zdravju delavcev v asfalterstvu. Velik poudarek dajemo praktičnem prikazu (na poligonu, v laboratoriju, ogled splošnih novosti ipd.), zato se predvsem na izobraževanju operativnega kadra poslužujemo usposabljanja v obliki delavnic – to je majhnih skupin – kjer so velike možnosti reševanja praktičnih primerov, izmenjave mnenj in prilagajanja zanimanju udeležencev. Povabljeni predavatelji so navadno strokovnjaki iz naše asfalterske sredine, ki tudi sodelujejo pri pripravi gradiva – zbornika predavanj – in tematiko predstavijo in vodijo. Sekcija za izobraževanje se v celotni sestavi sestane najmanj enkrat letno na rednem sestanku v decembru v sklopu Dneva asfalterjev oziroma Kolokvija o asfaltih in bitumnih medtem, ko se posamezni aktivni člani SI v času organizacije izobraževanj sestajamo po potrebi večkrat. Zaključujemo petnajstletno obdobje delovanja ZAS, v katerem se je delo Sekcije za izobraževanje v zadnjih letih po reorganizaciji v letu 2003 močno uveljavilo. Razmišljati bo potrebno o novem programu dela, pri čemer bomo tudi v prihodnje prisluhnili vašim željam in potrebam v smislu izobraževanja asfalterjev. Kljub temu, da smo poklic asfalter uvrstili na seznam državne poklicne kvalifikacije, ta poklic še vedno nima prave veljave in spoštovanja. Naloga vseh, ki se ukvarjamo s tem področjem, je, da asfalterstvo prikažemo v pravi luči, ga z razvojem naredimo še bolj zanimivega ter s tem pritegnemo tudi nove kadre. Upam in želim si, da bo SI tudi v prihodnje izpolnila vaša pričakovanja in da bo izobraževanje asfalterskega kadra tudi v prihodnje uspešno. Vse vaše pobude, mnenja in pripravljenost na sodelovanje so pri tem zelo dobrodošla. mag. Jožica Cezar, vodja sekcije Komisija za asfalt (KZA) Komisija za asfalt (KZA) je strokovno svetovalno telo za DARS, ki je bilo ustanovljeno, da rešuje neposredne probleme pri izgradnji avtocest. V zadnjih letih se je delovanje razširilo tudi na področje državnih cest za naročnika DRSC. V komisijah, ki delujejo na osnovi poslovnika, so vključeni predstavniki inženirja, inštitutov in izvajalcev ter v nekaterih komisijah tudi fakultet. Žal v komisiji za asfalt fakulteti nimata predstavnika. V obdobju delovanja KZA je bilo sklicanih 78. sestankov, na katerih je bilo obravnavanih nad 500 točk in predlaganih toliko sklepov. V komisiji so bili obravnavani in praviloma tudi rešeni najtežji strokovni problemi in dani napotki za boljše delo v prihodnje. Slovenko Henigman, vodja komisije 20 od skupščine do Skupščine Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 21 15 LET ZAS Sodelovanje z ostalimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC, …) Sodelovanje, medsebojna pomoč, izmenjava strokovnih znanj ter informacij in ne nazadnje tudi zdravo medsebojno tekmovanje nas povezujejo in utrjujejo naše vezi. ZAS je v teh petnajstih letih obstoja spletel veliko vezi in poznanstev tako doma kot preko meja. In veliko teh vezi je nastalo tudi s sorodnimi društvi in organizacijami. Polnopravni član EAPA, European Asphalt Pavement Association smo postali 28. novembra 1997 in ves čas vzdržujemo obojestranske odnose na najvišji stopnji. V tem času so trije predstavniki ZAS delegirani v Odbor direktorjev, V Tehnični odbor in Odbor za zdravje, varstvo in okolje. Naš predstavnik je bil en mandat v Izvršnem odboru, bili smo člani Programskih odborov za organizacijo evropskih asfalterskih kongresov v Barceloni 2000 in na Dunaju 2004. Redno se udeležujemo sestankov EAPA, predstavniki EAPA pa so redni gostje naših kolokvijev o asfaltu in bitumnu ter ostalih dogodkov na povabilo. V teh letih smo preko EAPA stkali dragocene vezi s predstavniki večjega števila evropskih držav, ki delujejo v EAPA. V Sloveniji smo gostili sestanke strokovnih odborov in v letu 2001 tudi Generalno skupščino EAPA. Na našem 10. Kolokviju o asfaltih in bitumnih smo gostili vodilne predstavnike asfalterske industrije iz vseh največjih evropskih držav in vseh sosed Slovenije (skupaj 10). Preko EAPA smo se spoznali tudi s predstavniki asfalterske industrije v ZDA in Avstraliji, na naših strokovnih srečanjih smo gostili večji del najbolj uveljavljenih strokovnjakov iz Evrope, pa tudi izven. S tem smo si odprli poti za pridobivanje in izmenjavo strokovnih spoznanj in informacij. Smo del široke asfalterske »alianze«. V Sloveniji je najpomembnejšo vlogo povezovalca strokovnih organizacij opravila DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije. Njen ustanovitelj in dolgoletni direktor Matija Vilhar je ZAS-u vse od ustanovitve nudil podporo in z zgledom vrhunskega organiziranja strokovnih prireditev kazal pravo pot. ZAS je od leta 1997 skupaj s štirimi regionalnimi društvi za ceste družbenik družbe DRC. S tem smo aktivno vključeni v dogodke, ki jih je organizirala DRC, med katerimi imajo posebno vlogo bienalni kongresi o cestah in prometu. Kongresi, ki vsakokrat pritegnejo med 500 in 600 udeleženci so zelo dobro organizirani in za slovensko cestno in prometno stroko predstavljajo veliko vzpodbudo za razvoj in ogledalo dogajanja. Dolgoletni direktor se počasi poslavlja, zato bo potrebno poiskati nove ljudi in nove modele delovanja v prihodnje. V teh letih smo najbolj intenziven odnos vzpostavili z avstrijskim asfalterskim združenjem GESTRATA. Gre za združenje, ki bo kmalu praznovalo 60 let. Organiziranost in strokovna raven delovanja tega združenja sta izjemna, zato nam večkrat predstavlja dober zgled. V času delovanja ZAS vzdržujemo več vsakoletnih kontaktov in izmenjav, ki pomenijo obiske delegacij ali udeležbo na strokovnih srečanjih v eni ali drugi državi. V zadnjih petnajstih letih beležimo blizu 500 najrazličnejših izmeničnih obiskov, ki so posledica dobrega delovanja obeh združenj v Sloveniji ali Avstriji. Nekoliko manj intenzivno, pa vseeno zelo dobro je bilo sodelovanje z združenji ostalih Sloveniji sosednjih držav iz Hrvaške (HAD), Madžarske (HAPA) in Italije (SITEB) ter Nemčije (DAV), kjer smo se srečevali predvsem na posebna povabila v eni ali drugi državi. Z ostalimi asfalterskimi združenji so kontakti vzpostavljeni preko EAPA. S.H. Izšla je 2. izdaja knjige Asfalt NOVO! od skupščine do Skupščine 21 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 22 PREGLED STROKOVNIH SREČANJ ZAS 1996-2011 Pregled strokovnih srečanj ZAS v letih 1996 - 2011 V 15. letih delovanja ZAS smo organizirali 57 strokovnih prireditev (kolokvijev, izobraževanj, strokovnih posvetov) in sodelovali pri naslednjih 20 dogodkih (mednarodne izmenjave, aktivne udeležbe na konferencah in drugo). Na teh dogodkih je bilo predstavljeno 334 referatov, prisotnih pa je bilo preko 9.300 udeležencev, od tega preko 500 iz tujine. Natančen prikaz je razviden iz spodnjih razpredelnic. Število referatov Število udeležencev Dogodek Datum Okrogla miza o uporabi s polimeri modificiranih bitumnov v asfaltih zmeseh 30.5.1997 Strokovno posvetovanje o kamnitih materialih (okrogla miza) 12.6.1997 Ljubljana FGG Udeležba konference v Bratislavi (1997) * 5.-6.11.1997 Bratislava 1 24 Cestarski dnevi '97 (knjiga Asfalt 2: Drobir z bitumenskim mastiksom) 2.-3.12.1997 Maribor Študijsko potovanje GESTRATE (Predstavitev slov. cestogradbenega gospodarstva) 21.-24.9.1998 Lj., Laže, Bled 4 20 104 Strokovno posvetovanje o preiskavah različnih tipov bitumnov po programu SHRP 23.6.1998 Ljubljana FGG 31 2 4. slovenski kongres o cestah in prometu 26.-28.10.1998 Portorož Miklavžev ples asfalterjev 27.11.1998 Ljubljana 70 18. zasedanje CEN/TC 254 - 20. – 21. 5. 1999 20.-21.5.1999 Ljubljana 1 Cestarski dnevi '99 (knjiga Asfalt 3: Bituminizirani drobljenec - BD) 21.10.-22.10.1999 Murska Sobota Udeležba konference v Sydneyu (2000)* 20.-24.2.2000 Sydney 1 19 Udeležba na 2. evropskem kongresu Euroasphalt&Eurobitume 20.-23.9.2000 Barcelona 1 13 5. kongres o cestah in prometu (knjiga Asfalt 4: Statistika v asfalterstvu) 25.-27.10.2000 Portorož Študijsko potovanje po Avstriji in udeležba na strokovnem posvetovanju GESTRATA 16.-18.11.2000 Dunaj in Sp. Avstrija Generalna skupščina EAPA 31.5.2001 Ljubljana Predavanje »Razvoj slovenske cestogradbene stroke v obdobju 1960-2002; 26.9.2002 Ljubljana Obisk slovenske delegacije na Dunaju, GESTRATA 15.-16.5.2003 Dunaj 7 Študijsko potovanje po Burgenlandu GESTRATA 15.-17.9.2003 Burgenland 3 3 Strokovni posvet »Lastnosti voznih površin« 10.-11.11.2003 Maribor 6 100 Udeležba na 3. kongresu EAPA & Eurobitume maj 2004 Študijsko potovanje po Koroškem, GESTRATA september 2005 GESTRATA - Sestanek vodilnih predstavnikov avstrijskih naročnikov in izvajalcev 22.5.2007 Portorož 9. slovenski kongres o cestah in prometu, (zgibanka z novimi oznakami) 22.-24.10.2008 Portorož 4. kongres Eurasphalt&Eurobitume »Asfaltne ceste za celo življenje« 21.-23.5.2008 Kopenhagen 2 20 Strokovni posvet: Projektiranje, naročanje, nadziranje in izvedba asfalterskih del 19.11.2008 Ljubljana 3 80 Delavnica: Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij 19.11.2008 Ljubljana 3 80 Primerjava rezultatov krožnih analiz asfaltnih zmesi (dr. Tušar) 30.11.2008 Kranjska Gora 1 Izvedba asfalterskih del na akumulacijskem jezeru ČHE Avče (Mr. Walschburger) 30.11.2008 Kranjska Gora 10. slovenski kongres o cestah in prometu 21.-23.10.2010 Portorož Kraj domači tuji domači tuji 2 2 32 3 3 2 47 9 1 28 12 39 1 1 70 obletnica prof. dr. Janeza Žmavca 4 13 1 20 3 3 37 1 1 37 1 22 736 187 1 28 50 923 Število udeležencev Interni dogodki v ZAS domači Upravni odbor (88 sej, 680 sklepov) 650 Strokovni odbori (SOI, SOII, TO, OZVO, Sekcija za HI, Sekcija za izobraževanje) (85 sej) 700 Nadzorni odbor, organizacijski odbori, sestanki s sorodnimi organizacijami (nad 70 sej in sestankov) 700 Sestanki Odbora podjetij in družb (14 x) 450 2500 22 od skupščine do Skupščine zbornik referatov zbornik referatov zbornik referatov zbornik referatov zbornik referatov zbornik referatov zbornik referatov zbornik referatov zbornik referatov bilten bilten bilten bilten bilten bilten bilten bilten bilten bilten bilten bilten bilten bilten zbornik referatov Schweninger (Voegele), F. Podgoršek, M. Pižeta dr. J. Žmavc, J. Cezar, M. Žorga, J. Prosen, J. Zupan, Z. Britovšek, Z. Cotič B. Willenpart, J. Šuštar, F. Podgoršek, M. Pižeta, J. Prosen, A. Ljubič H.-J. Kloubert (Bomag) mag. M. Tušar, dr. J. Žmavc, A. Ljubič, mag. B. Lukač J. Šuštar, F. Podgoršek, B. Willenpart, A. Lavrenčič dr. Andereg dr. J. Žmavc, J. Cezar, O. Naglič, mag. M. Tušar, Z. Britovšek, Z. Cotič, A. Ljubič, D. Kokot mag. B. Lukač, M. Pižeta, J. Šuštar O. Naglič, A. Ljubič, J. Prosen, J. Jamnik, M. Čotar D. Donko, M. Marolt, T. Zajec, M. Čotar, Z. Britovšek; J. Šuštar, M. Balkovec mag. B. Lukač, A. Ljubič, dr. M. Tušar, Z. Cotič, Z. Britovšek, A. Kerstein S. Bradeško, J. Planinc, R. Bašelj, M. Čotar, mag. B. Lukač, Z. Cotič; M. Balkovec dr. J. Žmavc, J. Planinc, R. Bašelj, O. Naglič, B. Lukač, film Falcon A. Ljubič, Z. Cotič J. Zupan, M. Marolt, S. Černigoj, I. Grahek, J. Planinc, S. Henigman, J. Šuštar, M. Balkovec A. Ljubič, mag. B. Lukač, Z. Cotič, Z. Britovšek, M. Marolt, M. Gardaševič III. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra Predavanje o zgoščevanju asfaltnih zmesi in zemljin AMMANN IV. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra IV. regijsko izobraževanje asfalterskega kadra V. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra V. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra VI. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra VI. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra VII. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra Izobraževanje IZS: Projektiranje, naročanje in nadziranje asfalterskih del VII. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra VIII. Izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra Povzetki predavanj Povzetki predavanj + Asfalt 5 Povzetki predavanj Povzetki predavanj Povzetki predavanj Povzetki predavanj + knjiga Asfalt Povzetki predavanj Povzetki predavanj Povzetki predavanj Povzetki predavanj Povzetki predavanj + Statistika v Asfalterstvu Povzetki predavanj Okrogla miza: Industrija asfalta v Evropi s pogledom v prihodnost Podelitev ZKG zbornik referatov Okrogla miza: Asfalterska industrija - pregled po državah Predstavitev krožne analize; Asfaltiranje akumulacijskega jezera ČHE Avče zbornik referatov Okrogla miza: Kako z velikimi državnimi naložbami v prometno infrastrukturo v Sloveniji v prihodnje? Novi trendi proizvodnje obratov Benninghoven; predstavitev izkušenj podjetja Asfalteks pri izvajanju žlebičenja in predstavitev izvajanja hidroizolacije in asfalta na mostu čez Savo v Beogradu Odpornost asfaltnih vozišč proti razpokam in utrujanju; prof. dr. Wolfgang Arand Sprejem ZAS v EAPA Častni gost: generalni sekretar EAPA: g. max von Devivere Častni gost: generalni direktor Eurobitume g. David Lyall; prvič zagotovljeno profesionalno moderatorstvo Častni gost: predsednik EAPA g. Dieter Schueler I. regijsko izobraževanje tehničnega asf. kadra I. regijsko usposabljanje delovodij in strojnikov – finišeristov II. regijsko izobraževanje tehničnega asf. kadra II. regijsko usposabljanje delovodij in strojnikov Seminar o zgoščevanju asfaltov in zemljin (BOMAG) III. regijsko izobraževanje tehničnega asf. kadra 3. Dan asfalterjev 5. Kolokvij o bitumnih 6. Kolokvij o bitumnih 7. Kolokvij o bitumnih 8. Kolokvij o bitumnih 9. Kolokvij o bitumnih 10. kolokvij o asfaltih in bitumnih 1. Dan asfalterjev 11. kolokvij o asfaltih in bitumnih 2. Dan asfalterjev 12. kolokvij o asfaltih in bitumnih 1. Kolokvij o bitumnih 2. Kolokvij o bitumnih 3. Kolokvij o bitumnih 4. Kolokvij o bitumnih 7. redna skupščina ZAS 8. redna skupščina ZAS 9. redna skupščina ZAS 10. redna skupščina ZAS 11. redna skupščina ZAS 12. redna skupščina ZAS Izredna skupščina ZAS 13. redni zbor članov ZAS 14. redni zbor članov ZAS 15. redni zbor članov ZAS Asfalti in hidroizolacije pri gradnji cest Površinske obdelave vozišč in asfalti pri gradnji in vzdrževanju cest Asfalterstvo v Evropi in Sloveniji Dimenzioniranje fleksibilnih voziščnih konstrukcij Uporaba različnih tipov veziv v zgornjih nosilnih asfaltnih plasteh za najtežje prometne obremenitve (predstavljena himna asfalterjev) - 5 LET ZAS Zdravje, varstvo, okolje v asfalterski industriji Ravnost voznih površin Novosti na področju stroke v Sloveniji; Novosti podjetja Ammann Novosti pri družbah Voegele in Wirtgen; film "Asfalterstvo v Sloveniji" 10 LET ZAS Torne lastnosti asfaltnih vozišč Uveljavitev novih standardov za asfalte Smernice in tehnični pogoji za vgradnjo asfaltni plasti Ponovna uporaba asfalta - recikliranje Znižanje hrupa v cestnem prometu prispevek asfaltnih voziščnih konstrukcij Naslov oziroma pomembnejši mejniki pri delovanju ZAS Dogodek 1. ustanovna skupščina DA 2. redna skupščine DA 3. redna skupščina ZAS 4. redna skupščina ZAS 5. redna skupščina ZAS 6. redna skupščina ZAS Izdaja publikacije Datum 5.3.2009 27.1.2010 3.3.2010 3.3.2011 11.3.2005 10.-15.3.2006 22.3.2007 13.-15.3.2008 6.-7.3.2003 4.,5. in12.3.2004 8.-15.3.2002 12.-13.2.1998 februar, marec 1999 februar, marec 2000 16.3.2000 6.,8. in 13.3.2001 25.11.2010 7.-8.12.2000 6.-7.12.2001 28.-29.11.2002 27.-28.11.2003 25.-26.11.2004 1.-2.12.2005 30.11.2006 29.-30.11.2007 30.11.2008 26.-27.11.2009 10.12.1996 11.12.1997 11.-12.12.1998 9.-10.12.1999 25.4.2002 16.4.2003 22.4.2004 5.5.2005 5.4.2006 7.5.2007 7.9.2007 15.5.2008 14.5.2009 13.5.2010 17.4.1996 21.3.1997 25.3.1998 26.3.1999 6.4.2000 19.4.2001 Ljubljana (ZAG) Ljubljana (IZS) Ljubljana (Mons) Ljubljana Ljubljana (Mons) Drnovo, Laže, Smodinovec, MS Ljubljana (Mons) Laže, V. Pirešica, Ljubljana Ljubljana (ZAG) Laže, Črnuče, V. Pirešica Lj., Ajdovščina, Ce. Maribor (CPM), Ljubljana (SCT) Celje, Ljubljana, N. Gorica Ajdovščina, Lj., Mb. Ljubljana FGG Ajdovščina, Lj, V. Pirešica Kranjska Gora (Larix) Gozd Martuljek Gozd Martuljek Gozd Martuljek Gozd Martuljek Kranjska Gora (Larix) Kranjska Gora (Kompas) Kranjska Gora (Kompas) Kranjska Gora (Kompas) Kranjska Gora (Kompas) Kranjska Gora (Kompas) Gozd Martuljek Gozd Martuljek Gozd Martuljek Gozd Martuljek Portorož Ljubljana (DDC) Zemono pri Vipavi Grad Mokrice Gornja Radgona Ljubljana (Smelt) Ljubljana (ZAG) Bled Dolenjske Toplice Ljubljana (Mons) Ljubljana WTC Ljubljana WTC Ljubljana WTC Ljubljana (Hermes) Ljubljana (Hotel M) Kraj 5 2 6 5 82 5 7 6 7 8 3 4 4 5 2 7 6 85 3 1 1 1 57 80 12 1 6 3 2 5 4 4 11 1 3 2 2 11 1 137 62 1 2 2 2 2 2 2 3 4 2 4 4 19 4 14 1 13 2 2 3 3 1 2 1 1 4 51 5 5 3 12 7 4 2 4 Število referatov domači tuji 9 12 7 3 4 13 30 20 20 33 68 3 52 1 22 6 105 55 130 75 6 2552 2558 120 220 118 131 196 54 130 260 322 1521 1843 208 120 120 230 150 130 37 117 99 109 125 156 152 35 158 37 170 72 53 3 85 66 74 47 60 60 63 52 34 1180 1214 7 48 18 66 15 105 16 107 133 100 103 63 73 76 Število udeležencev domači tuji Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 23 PREGLED STROKOVNIH SREČANJ ZAS 1996-2011 od skupščine do Skupščine 23 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 24 INTERVJU: SLOVENKO HENIGMAN, PREDSEDNIK ZAS Intervju s Slovenkom Henigmanom 24 od skupščine do Skupščine Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 25 INTERVJU: SLOVENKO HENIGMAN, PREDSEDNIK ZAS Petnajsta obletnica ZAS je odlična priložnost za pogovor s predsednikom Slovenkom Henigmanom, ki je na čelu te organizacije od samega začetka. jetja postala tudi formalni člani našega združenja. Kakšen je bil namen delovanja ZAS na začetku in kakšne so prioritete danes? Kako je prišlo do ustanovitve Združenja asfalterjev? Razmišljanje o povezovanju asfalterjev so se pričele že nekaj let pred formalnim ustanovnim zborom, ki je bil 17. aprila 1996 v Gornji Radgoni, v času tradicionalne MEGRE. Najpomembnejši vzgib za takšno povezovanje je bil posledica spoznanja, da se delavci in asfalterski tehnologi na asfaltnih obratih trudijo vsak po svoje in da med njimi tedaj praktično ni bilo nikakršnega sodelovanja. Posebej zanimivo je bilo ugotoviti, da se asfalterski tehnologi dveh obratov na primorskem, ki sta v neposredni bližini, niso niti poznali med seboj. Razgovori s predstavniki posameznih proizvajalcev so krepili spoznanje, da asfalterstvo potrebuje organizacijo, ki nas bo povezovala. Od ideje do ustanovitve najprej Društva asfalterjev in čez eno leto Združenja asfalterjev Slovenije je minilo več let, v katerih se je nakopičila velika energija, ki je takoj po ustanovitvi dajala ton zagnanosti in številnim aktivnostim. S časom so nastajale nove ideje in obseg aktivnosti se je v tem času kvečjemu povečeval. Zato imamo po 15. letih delovanja tudi kaj pokazati. Najprej so bili v vaše društvo včlanjene samo fizične osebe, podjetja pa šele pozneje? Takratna zakonodaja je omogočala samo včlanitev fizičnih oseb, kar je bila ovira pri včlanitvi v evropsko asfaltersko združenje EAPA, ki je združenje nacionalnih asfalterskih združenj. Evropska asfalterska združenja v svojih državah povezujejo proizvajalce asfalta, dobavitelje, inštitute, projektante, inženiring biroje, v zadnjem času pa se vedno več včlanjujejo tudi naročniki. EAPA nas po prošnji, ki smo jo nanjo naslovili takoj po ustanovitvi, najprej ni mogla včlaniti, zagato pa smo rešili tako, da smo ustanovili poseben Odbor podjetij in družb ZAS, preko katerega smo vzpostavili pogodbena sodelovanja s podjetji. Lahko rečem, da je bila to dobra rešitev, ki smo jo zadržali tudi po spremembi zakona o društvih leta 2006, ko so pod- Glavni namen delovanja se od ustanovitve do danes ni spreminjal in menim da bo tako tudi ostalo. Primarna naloga združenja je povezovanje vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo z asfaltersko dejavnostjo. Seveda z eno besedo ni možno opisati vseh dejavnosti, ki jih za dosego tega cilja opravljamo. Da bi bili učinkoviti smo vzpostavili razvejano organizacijsko strukturo s telesi, ki imajo jasno začrtane cilje in naloge. Združenje letno izdela program dela, ki ima temelj v dolgoročnih in srednjeročnih programih. Najbolj intenzivno je delo v enajst članskem upravnem odboru, ki se povprečno sestaja vsaka dva meseca, ostala strokovna telesa kot so Tehnični odbor, Odbor za zdravje, varstvo delavcev in okolje, Sekciji za hidroizolacije in izobraževanje ter že omenjeni Odbor podjetij in družb pa po potrebi, običajno dvakrat letno. Poleg samega združevanja in povezovanja so najpomembnejše naloge izdelava tehnične regulative, vzpodbujanje razvoja asfalterstva, aktivnosti za zaščito delavcev pri delu in varovanje okolja ter krepitev pozicije asfalterske dejavnosti v družbi. Kaj vse vam je v združenju uspelo in kje ocenjujete, da niste bili uspešni? Ponosni smo, da smo uspeli združiti celotno črno industrijo na slovenskem. To pomeni, da so v naše združenje v glavnem vključeni vsi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. In to seveda povsem na prostovoljni bazi. Članstvo 44. podjetij, od tega 10 tujih in več kot 100 individualnih članov in simpatizerjev dokazuje, da smo v teh letih delali dobro. Obseg tega razgovora ne omogoča, da bi našteval kaj smo naredili ali premaknili, bo pa to priložnost v teh dnevih, ki bodo namenjeni pregledu dejavnosti zadnjih petnajst let, navedeno pa si je možno ogledati tudi na naši spletni strani. Seveda so področja kjer bi si želel, da bi bilo narejeno več. Težko bi rekel, da bi to morala biti naloga združenja, katerega delovanje je prostovoljno, brez redno zaposlenih delavcev. So pa v naši dejavnosti siva polja, kjer je bilo narejeno premalo. Vozišče je morda najpomembnejši element ceste, saj se po njem odvija promet in od njega sta odvisni tako udobnost vožnje kot prometna varnost. In vozišča so običajno asfaltna, torej neposredno povezana z našo industrijo. Ne glede na to pri nas ne poznamo inženirja za voziščne konstrukcije (Pavement Engineer) in iz tega naslova izvira kar nekaj problemov. Tako lahko pri nas vozišča dimenzionira praktično vsak, ki ima strokovni izpit, ne glede na to ali ima za to vsaj minimalna znanja in izkušnje. Pri nas pogrešam npr. center za preverjanje voziščnih konstrukcij, lahko bi bili bolj inovativni, lahko bi bolje komunicirali z javnostjo itd. To so segmenti, kjer opozarjamo, želeli pa bi si opravljati aktivnejšo vlogo, saj je od tega v veliki meri odvisna kakovost asfalta na cestah in seveda ugled naše dejavnosti. Kako je na razvoj asfalterstva vplivala izgradnja slovenskih avtocest ? Izgradnja slovenskih avtocest je bistveno vplivala na razvoj asfalterstva in to kljub temu, da se na avtoceste ne vgradi večinskega deleža asfalta. V zadnjih 15. letih smo v Sloveniji proizvedli skoraj 27 mio ton asfaltnih zmesi, od katerih je bilo okoli 30 % vgrajenih na avtoceste. Ne glede na to pa so avtoceste omogočile izjemen razvoj stroke (projektiranja, preskušanja, laboratorijskega simuliranja), omogočile so ustanovitev Komisije za asfalt pri DARS, Tehničnega odbora za voziščne konstrukcije pri DRSC, omogočile so, da so se strokovnjaki gradbenih podjetij, inženirskih birojev in inštitutov dobivali in izmenjavali izkušnje, skupaj reševali probleme, s tem napredovali in razvijali stroko. Rast prometnih obremenitev, ki je bila zadnjih deset let nekajkrat večja od najbolj optimističnih napovedi, je to stroko ves čas postavljala pred hude preizkušnje. Vseskozi je bilo potrebno biti nekoliko pred časom in menim, da nam je v veliki meri tudi uspelo. Kljub temu, da smo vozišča gradili zelo racionalno (debeline vozišč v Sloveniji so povprečno vsaj 20 % šibkejše kot v primerjalnih državah) se naše ceste dobro držijo. od skupščine do Skupščine 25 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 26 INTERVJU: SLOVENKO HENIGMAN, PREDSEDNIK ZAS ciranje pa se odloži za določeno obdobje v prihodnost. Takšen način za davkoplačevalce pomeni, da se hitro uredijo nekatere pomembnejše ceste, namesto krpanj pa se zagotovijo primerni standardi. Predlog takšne gradbene pogodbe za pilotni projekt smo letos za DRSC izdelali na DDC svetovanje inženiring (po novem DRI upravljenje investicij), kjer se bomo potrudili, da bomo o tem seznanili širšo strokovno javnost in skušali izpeljati kakšnega od projektov. Ali je potrebno z novimi avtocestnimi povezavami v Sloveniji hiteti? Zakaj ima izgradnja avtocest tako negativni prizvok v javnosti? Kako pa vidite izgradnjo prometne infrastrukture v prihodnje? Joj to je pa res nagradno vprašanje. Zakaj ima tako uspešen projekt kot je izgradnja slovenskih avtocest lahko tako negativen ugled? Moje mnenje je, da smo v času, ko je vse slabo in zato tudi ta projekt ne more biti drugače prikazan. Pa sem prepričan v nasprotno. Ena od največjih pozitivnih sprememb v družbi v tem obdobju so gotovo naše avtoceste, ki smo jih sami umestili v prostor, sprojektirali, zgradili in ki jih sami tudi upravljamo. Na to bi bili lahko bolj ponosni, avtocestni program pa bi lahko uporabili kot primer za gradnjo ostalih infrastrukturnih objektov. S tem ne trdim, da pri gradnji avtocest ni bilo nič narobe, nasprotno, ampak večji del je bil uspešen in pozitiven. Se pa z žalostjo spominjam marsikaterega kolega, ki je zaradi velikih naporov, ki jih je zahteval ta program, zbolel ali pa celo prezgodaj končal svojo pot. Zakaj se je glas sodelavcev v cestogradnji tako malo slišal? Zelo veliko mnenj o tem slišimo v zadnjem času. Vsak bi imel svoj vrtiček, vsak bi delal svoj projekt. Zame je zadeva naslednja. Odločiti se je potrebno, katere velike nacionalne projekte potrebujemo v kakšnem času. Nato je potrebno zagotoviti projektno financiranje, ustanoviti družbo, ki opravlja vlogo naročnika, pridobiti celovitega inženirja in zagnati projekt. Seveda pa so v tem kontekstu izredno pomembni detajli kot npr. projektno vodenje z izbranimi inženirji, ki vedo kaj in kako. Ki imajo izkušnje, voljo in energijo, ki so pripravljeni žrtvovati nekaj let za uspešnost projekta. Prav tako pomembno je financiranje, kjer se je potrebno zavedati, da je del sredstev potrebno zagotoviti namensko in ta sredstva so osnova za pridobitev dodatnih sredstev, posojil itd. Za izgradnjo prometne, da ne rečem cestne infrastrukture, je po mojem potrebno ponovno vzpostaviti namensko zbiranje sredstev iz bencinskega eura. Morda bi tako lahko bolj pospešili tudi izgradnjo železnic. Tudi sam se sprašujem zakaj je bilo tako malo posluha glede drugega mnenja. Komaj se spomnim, da je imel priložnost v javnosti spregovoriti kateri od kolegov, ki ima težo v strokovnih krogih. Po končanem viaduktu Črni Kal (to je bilo 2004) se niti ne spomnim, da bi kdo javno spregovoril. Zelo veliko pa so govorili nekateri meni osebno nepoznani stanovski kolegi, ki so se že pred leti upokojili. Nič narobe, da so dobili besedo, ampak zdajšnjih akterjev enostavno ni bilo slišati. Prepričan sem, da bomo samo na ta način uspešni, upam da bomo tako zgradili tudi manjkajoče odseke avtocest in zagotovili ustrezne modernizacije obstoječega državnega cestnega omrežja. Eden od možnih načinov bi bile tudi Funkcionalne gradbene pogodbe. To je inovativni pristop razvit pred približno desetimi leti v Nemčiji, pri katerem izvajalec na razpisu ponudi tehnologijo sanacije ceste, ki jo prejme v investicijsko vzdrževanje za določeno obdobje. S tem se zagotavlja dvig kakovosti in boljšo trajnost, finan- 26 od skupščine do Skupščine Najpomembnejša se mi zdi kontiuniteta, s tem mislim enakomerna letna vlaganja, na katera se bo lahko prilagodila tudi industrija. Prevelika nihanja niso dobra, to smo lahko dobro spoznali v zadnjem času. In s tem nimam v mislih samo gradnjo, ampak celoten proces od umeščanja v prostor, projektiranja, gradnje in vzdrževanja. Menim, da bi bil tempo kot smo ga poznali pred DARSom, zdi se mi da je bilo to okoli 10 km novih avtocest na leto, kar pravšnji. K temu je potrebno dodati še okoli 20 km celovitih obnov (pogostost obnov bi bila s tem na vsakih 25 let ?!), kar pomeni, da bo potrebno računati na okoli 250 mio EUR letno. In to je pravzaprav znesek, ki ga DARS letno pobere od cestnin. Seveda pa so ta sredstva v veliki meri namenjena vračilu posojil, zato bo sredstva potrebno zagotoviti drugače. Kaj pa državne ceste in železniška infrastruktura? Dejstvo je, da je okoli 50 % državnega cestnega omrežja, ki meri 6.000 km cest, v slabem in zelo slabem stanju. To pomeni, da te ceste ne nudijo ustreznih uslug uporabnikom, nekatere od teh so tudi prometno-tehnično pomanjkljive. Navedeno pomeni, da so za ureditev stanja potrebna ustrezna vlaganja. Najboljše bi bilo sprejeti nacionalni program, ki bo kot že rečeno opredelil tudi finančne vire. DRSC na čelu z mag. Fickom ima vse pripravljeno, samo odločiti se je potrebno. Predvsem se mi zdi pomembno, da pri teh cestah ni potrebno dolgotrajnega umeščanja v prostor, ampak se vlaganja lahko začno takoj, kar je lahko eden od izhodov iz krize. O funkcionalnih pogodbah, ki so tukaj lahko sopotnik pa sem že govoril. Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 27 INTERVIEW WITH SLOVENKO HENIGMAN, CHAIRMAN OF ZAS Železniški program je seveda veliko večji zalogaj. Najprej gre za povsem druge vsote, saj velja, da je železniška infrastruktura veliko dražja od cestne. Zato je po mojem mnenju nacionalni program na tem področju še potrebnejši. Ali se je bati za slovensko asfaltersko industrijo? Nikakor! Ob nekem srečanju sem rekel, da se asfalterski industriji ni potrebno bati, da bo odpeljana ali prevzeta na daljnem vzhodu. To seveda ne pomeni, da zato lahko spimo. Potrebno je biti agilen, se razvijati, uporabljati alternativne vire, zniževati emisije, porabo energije. Se nenehno izobraževati, modernizirati in razvijati. V katero smer ocenjujete, da se bo ta dejavnost razvijala? Osnovni material pri asfaltu je bitumen, najstarejši gradbeni proizvod, ki pa je na našem planetu v omejeni količini. Zato je naša skupna naloga, da iščemo tehnološke procese, ki vzpodbujajo ponovno uporabo asfalta, ki omogočajo asfalte čim večje kakovosti in trajnosti, v zadnjem času pa se iščejo tudi alternativni viri veziv, ki bodo sčasoma lahko nadomestila bitumen. Trajnostni, zeleni asfalt je asfalt, ki sestoji iz recikliranih materialov, ki ga proizvedemo pri nizkih temperaturah, z majhnimi emisijami in majhno porabo energije in ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo voziščni konstrukciji, kljub visokim obremenitvam. In asfalterstvo je na poti, da postane trajnostna industrija. Kaj pa ZAS? Kar velja za celotno industrijo in družbeno okolje velja tudi za ZAS. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za nova strokovna znanja, napredek in ustrezno kakovost del, ki jih opravljamo. Sočasno pa želim, da društvo ostane prijeten kraj povezovanja, dobrih medosebnih odnosov in spoštovanja. Hvala za pogovor! Pri vprašanjih so sodelovali člani upravnega odbora Interview with Slovenko Henigman The 15th anniversary of ZAS gives us an excellent opportunity to talk with the Association's chairman, Mr Slovenko Henigman, who has been at its helm since the very beginning. How did the Asphalt Pavement Association come into being? The thought of organising the asphalt pavement industry was born a few years before its formal inauguration on April 17, 1996 in Gornja Radgona, during the traditional MEGRA fair. The major incentive for such organisation was the consequence of the realisation that there was close to no co-operation between individual, scattered asphalt paving workers and technologists in different asphalt plants. It is noteworthy that, for instance, asphalt technologists from two plants in the Primorska region didn't even know each other despite close proximity. Conversations with representatives of various manufacturers further strengthened the realisation that the industry is in need of an organisation which will tie it together. Many years passed from the first idea of such organisation to the foundation of, first, the Asphalt Pavement Society and then a year later, of the Association; during these years a lot of energy accumulated, which found its outlet in numerous activities immediately after the foundation. As time passed new ideas emerged and the scope of activities widened. This is why we have something to show after 15 years of operation. At first only natural persons were members of your society, while enterprises entered only later? The legislation at that time allowed only natural persons to become members – which set us back form becoming a member of EAPA, an association of national asphalt pavement associations. European asphalt pavement associations in their home countries gather together asphalt manufacturers, suppliers, institutes, designers, engineering bureaus, and in recent times, clients. A request was addressed to EAPA to accept us as member immediately after our founding, but they couldn't accede; we solved the problem by forming a special Committee of Enterprises and Companies, through which we established contractual collaboration with enterprises. I can say that this was a good solution, and the Committee has stuck around even after the Societies Act had been changed in 2003 and enterprises became formal members of our Association. What was the purpose of ZAS in its beginnings and what are its priorities nowadays? The main purpose of our operation hasn't changed since the establishment until today, and I think we are set to stay this way. The primary task of the Association is to create a network of everybody who is in any way active in the asphalt pavement industry. Naturally, it is not possible to describe in one word everything we do to reach that goal. od skupščine do Skupščine 27 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 28 INTERVIEW WITH SLOVENKO HENIGMAN, CHAIRMAN OF ZAS In order to be efficient we have set up a wide organisation structure, containing bodies with clear goals and tasks. The Association produces an annual work programme based on long-term and medium-term programmes. Work is most intensive in the 11-strong Managing Committee, with its members meeting on average every two months, while other professional bodies: the Technical and HSE Committees, the Waterproofing and Educational Sections, and the aforementioned Enterprises & Companies Committee meet as needed, usually twice a year. Besides bringing together and connecting, the most important tasks are preparation of technical regulations, promoting development of the industry, activities connected with protection of workers in the workplace, and protection of the environment, and strengthening the position of the industry in the society. Slovenia, which causes several problems: virtually everybody with a professional certification exam can design pavements, regardless of whether they have at least minimal know-how and experience or not. What I miss is for instance a testing centre for pavement structures. We could also be more innovative and foster better communication skills with the public etc. These are areas where we are calling for development – but we would like to have a more active role, since quality of asphalt cast in roads and, naturally, our reputation as an industry depend on it. What have been your achievements and where do you feel there is room for improvement? We are proud of the fact that we have managed to unite the entire "black" industry in Slovenia: our Association includes most everybody in the business, of course strictly on a voluntary basis. The membership, which includes 44 enterprises, 10 of them foreign, and more than 100 individuals and supporters, is a proof that we have been on the right path all these years. The limitations of this talk don’t allow me to enumerate everything we have achieved; there will be an opportunity to do this during the next few days, dedicated to the overview of our performance over the past 15 years, or you can visit our website to find out more. Of course there are areas where I wish we could have done more. I could hardly claim that this should be the responsibility of an association based on voluntary work with no regular employees. But there are some grey areas in our work where more should have been done. Pavement might be the most important element of a road, being that it holds traffic and is key for driving comfort and traffic safety. Pavements are more often than not made of asphalt, which directly links them to our industry. In spite of that, there is no profession called Pavement Engineer in 28 od skupščine do Skupščine How has the motorway construction programme in Slovenia affected development of the asphalt pavement industry? The impact was significant, and that despite the fact that most of the asphalt doesn’t go into motorways. Over the past 15 years we have produced almost 27 million tones of asphalt mixtures in Slovenia, of which some 30 % were cast into motorways. Irrespective of that, motorway construction enabled an exceptional development of the relevant expertise (design, testing, and laboratory simulation), as well as establishment of the Asphalt Commission at DARS and the Technical Committee for Pavements at DRSC. It also enabled experts from construction companies, engineering bureaus and institutes to meet and exchange experience, jointly tackle problems, and thus make headway in the industry. The increase in traffic loads which has several times exceeded the most optimistic predictions over the past 10 years has continually and severely tested the industry. We have always needed to be a few steps ahead of time and I believe that we have largely succeeded. Although we have been constructing pavements very sparingly (pavement thicknesses in Slovenia are on average at least 20 % lower than those in compared countries), our roads are in a good condition. Why does motorway construction resound so negatively among the public? Now that's a real million dollar question. How can a project as successful as the construction of Slovenian motorways have such a bad reputation? I personally think that we are living in a time when everything is seen in a negative way, including this project. But I believe the opposite. One of the biggest positive changes in the society during this period must be our motorways, which we ourselves fit into the landscape, designed, constructed, and are managing. We should be prouder of this fact and we could use the project as an example of how to construct other similar infrastructure. By this I don’t mean to imply that there were no errors made in the construction of the motorways – on the contrary – but for the most part, the project succeeded. I do, however, remember with sadness many a colleague who, due to the extremely strenuous nature of the programme, fell ill or even left us too early. Why was the voice of other road construction experts so rarely heard? I myself sometimes wonder just why there was so little willingness to hear a second opinion. I can hardly remember any opportunity for any renowned experts to speak in public. After the Črni Kal viaduct was completed in 2004, I don’t remember anyone speaking publicly. But plenty was said by some longretired colleagues whom I don’t know personally. There is of course nothing wrong with them getting a word, but the current actors just wouldn’t be heard from. Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 29 INTERVIEW WITH SLOVENKO HENIGMAN, CHAIRMAN OF ZAS How do you view construction of traffic infrastructure in the future? Is there any need to hurry with new motorway connections in Slovenia? We have been hearing a lot of opinions on this issue lately. Everyone would like to have their own little garden, work on their own project. For me it is important to make a decision on what national projects we need and when. Then, one must ensure funds for the project, establish a company which will act as client, acquire an accomplished engineer, and then start the project. Within this context, details such as project management with the chosen engineers who know their business are of extreme importance. These engineers should also possess the necessary experience, the energy the will and to sacrifice a few of their years to the success of the project. Financing is also important: one has to be aware that a part of the funds needs to be appropriated and that these funds are the basis for obtaining additional funds, loans, etc. In order to construct traffic – not to say road – infrastructure, we have to, in my opinion, once again establish fund appropriation from the gasoline tax. Maybe this would be the way to speed up the construction of railways. I think continuity is key. By this I mean continuous annual investment, to which the industry can adapt. Extreme fluctuations are not good, as we have found out lately, not only for the construction part, but for the whole process from landscape development of the site to design, planning, and maintenance. I think that the pace of construction before DARS – approximately 10 km of new motorways per year, if I'm not mistaken – was just about adequate. To this we have to add about 20 km of total renovations per year (meaning one renovation cycle would be 25 years long?!), which means we'd be looking at some 250 million euros per year. And that is the exact amount DARS collects from tolls. Of course, these funds are largely intended for repayment of loans, so a different way of securing funds will have to be found. I am convinced that this is the only way forward and I hope that we will be able to construct the missing motorway portions and ensure appropriate modernisation of the existing state road network. One of the possible ways to do that is functional construction contracts. This is an innovative approach, developed a decade or so ago in Ger many, in which the contractor bids his renovation technology for a road which is then entrusted to him for major maintenance and repair for a certain period. This ensures better quality and durability, while financing is postponed to a future period. What this method means for taxpayers is that major roads are quickly fixed and proper standards are ensured in lieu of patching. We have draf ted a proposal of such a functional contract for a pilot project for DRSC at DDC Consulting & Engineering, and we will make an effort to make this known to the general professional public and try to carry out some such projects. How about state roads and the railway infrastructure? The fact is that some 50 % of the state road network, consisting of 6,000 km of roads, is in a bad to very bad condition. This means that the roads do not offer appropriate services to their users, and some of them are even deficient in terms of technical traffic management. All of this means that proper investment is needed for this situation to be resolved. The best option would be to adopt a national programme which would, as I said, define financial sources. DRSC, headed by Mr Ficko, has everything ready; we only need to make the decision. Above all I think it is important to stress that these roads do not require long-term development of the site – investment can begin immediately, which can be one way of getting out of the crisis. I have already spoken about the functional contracts which can help with this. Do we have to fear for the fate of the Slovenian asphalt pavement industry? Not at all! I have stated once that the industry needn't have any fear of being swept off to the Far East or being taken over by it. This doesn’t mean that we can rest, though. We need to be agile, eager to develop, use alternative resources, and keep reducing the emissions and the energy consumption. And also keep educating and reinventing ourselves. In what direction do you see the industry heading? The basic ingredient of asphalt is bitumen, the oldest construction material – which, however, is found on our planet in limited quantities. Therefore our joint challenge will have to be to develop technological processes that encourage reuse of asphalt and yield as high quality asphalts as possible. In recent times alternative sources of binders are also being looked into; these could in time replace bitumen. Sustainable, green asphalt is asphalt which consists of recycled materials, is produced at low temperatures with low emissions and low energy consumption, and ensures a long service life of the pavement despite heavy loads. The asphalt pavement industry is surely on its way to becoming a sustainable industry. What about ZAS? What goes for the entire industry and the social environment also holds true for ZAS. We will therefore continue to strive for new expert knowledge, for progress and adequate quality of the work we do. At the same time I would like to make our Association the platform for creating connections, good interpersonal relations, and respect. Thank you very much for your time! Railway programme is naturally a much harder nut to crack. First of all, we're talking of very different amounts as railways are much more expensive than roads. Therefore I think that a national programme in this field is even more badly needed. The questions for the interview were prepared by the members of the Managing Committee. od skupščine do Skupščine 29 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 30 STROKOVNI PRISPEVKI Strokovni prispevki PREISKAVE IN KAKOVOST – IZKUŠNJE Z ZAČETNIM TIPSKIM PRESKUSOM PO SIST EN 13108-20 Najpomembnejši razlogi za nastanek in uvedbo evropskih standardov so naslednji: • EU ukinja ovire in meje za trgovanje – načelo prostega pretoka blaga • gradbeništvo se v veliki meri financira iz javnih sredstev • specifikacije in certificiranje se je uporabljalo kot ovira za trgovanje • harmonizacija specifikacij za proizvode in preskusne metode po vsej Evropi Po 1.3.2008 je v Sloveniji obvezna uporaba produktnih standardov za posamezne vrste asfaltnih zmesi serije SIST EN 13108-1 do 7; izvirnih slovenskih standardov SIST 1038-1 do 7 (Pravila za uporabo SIST EN 13108-1 do 7 ali ‘nacionalni dodatki’); SIST EN 13108-20 Tipski preskus; in SIST EN 13108-21 Kontrola proizvodnje v obratu. Iz uvoda v 'SIST EN 13108-20:2006 Tipski preskus' je predvsem pomembna naslednja navedba:'Postopki tipskega preskušanja imajo nalogo zagotoviti, da vsaka sestava bitumenske zmesi izpolnjuje specificirane zahteve standarda za proizvod'. • Za vsako sestavo asfaltne zmesi je potrebno izvesti tipski preskus, da se dokaže, da zmes izpolnjuje zahteve produktnih standardov SIST EN 13108-1 do 13108-7 . • Za tipski preskus se opravi celotni niz preskušanj in ostalih postopkov, ki določajo uporabnost asfaltne zmesi. • Pogostost tipskega preskusa – najmanj enkrat na 5 let oz. ob spremembah sestave (kamnita zmes, vrsta bitumna). • Sestava je lahko izražena kot: - ciljna vhodna sestava (ovrednotenje v laboratoriju) in/ali - ciljna izhodna sestava (ovrednotenje v proizvodnji) • Izvedba tipskega preskusa je naloga proizvajalca asfaltne zmesi. • Vse preskuse asfaltne zmesi je treba izvesti na vzorcih, ki so proizvedeni z deklarirano sestavo asfaltne zmesi. Ovrednotenje v laboratoriju pride v poštev predvsem ob uporabi novih vhodnih materialov (ki jih še ni na obratu) in je običajno zamudnejši postopek. Ovrednotenje v proizvodnji je 30 od skupščine do Skupščine primerno predvsem ob uporabi obstoječih vhodnih materialov na obratu, ne zagotavlja pa vedno optimalne sestave (nihanje proizvodnje) in pojavlja se razlika med (topnim) deležem veziva v tipskem preskusu oz. v ciljni sestavi ter med dejanskim doziranim deležem v obratu. Kombinacijo obeh ovrednotenj uporabljamo ponavadi kadar ne moremo izvesti vseh preskušanj v enem laboratoriju na proizvodnem obratu ali pa jih ne moremo izvesti naenkrat, slabost pa je, da je pri tem sledljivost rezultatov preskušanj težje zagotoviti. Oznaka CE pripeta k proizvodu (npr. asfaltni zmesi) pomeni le, da proizvod ustreza harmoniziranemu evropskemu standardu in da tako označen proizvod lahko pride na trg vsake države članice EU, ne pomeni pa, da je uporaben za vsako končno rabo, dejanske zahteve določi projektant oziroma investitor glede na končni namen in rabo asfaltne zmesi oziroma vgrajene asfaltne plasti! Pri ocenjevanju skladnosti asfaltnih zmesi je potrebno upoštevati SIST EN 13108-21 in hkrati tudi SIST 1038-1, -5, 6 ali -7! Zahteve SIST EN 13108-21 (NSO) so v grobem le dovoljeno odstopanje deleža topnega veziva in dovoljeno odstopanje linije zrnavosti od ciljne sestave, medtem ko so zahteve SIST 1038-1, -5, -6 ali -7 še mejne in priporočene vrednosti za sestavo zmesi kamnitih zrn, za vsebnost zračnih votlin, za stopnjo zapolnjenosti votlin z bitumnom, za odpornost proti trajnemu preoblikovanju DWTT za težko in zelo težko skupino prometne obremenitve ter določene lastnosti kamnitega agregata v zmesi, npr. izvor, polirnost ... Praktični operativni problemi, ki se najpogosteje pojavljajo v praksi so naslednji: • neskladnosti pri naročanju asfaltnih zmesi za različne ceste oz. prometne obremenitve na teh cestah - sprejem naročil na proizvodnem obratu - naročanje na obratu v vlogi izvajalca del • napačno razumevanje oznak asfaltnih zmesi • pomanjkljivi projekti oz. popisi del • menjava virov kamnitega materiala in tipov bitumna • nerazpoložljivost posamezne asfaltne zmesi na proizvodnem obratu - neusklajenost s ponudbami na razpisih (komerciala – operativa) • neustrezni vhodni materiali (agregat, bitumen, dodatki) Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 31 STROKOVNI PRISPEVKI Stalne naloge za vse udeležene v procesu so torej vzdrževanje pridobljenega CE-znaka in sistema kontrole proizvodnje v obratu s ciljem nivoja skladnosti obrata “A”, izboljšanje komunikacije med komercialo in operativo ter kontrolo kakovosti in izmenjava informacij o ponujenih in razpoložljivih asfaltnih zmeseh in sestavnih materialih ter dobro planiranje del in ažurnost obveščanja s strani operative. Zagotavljanje kakovosti izvedenih del je potrebno v teku celotnega postopka od razpisa del do končane izvedbe kar vključuje usklajevanje aktivnosti projektantov, revidentov, investitorjev, nadzornikov, proizvajalcev in vgrajevalcev asfaltnih plasti ter kontrole kakovosti. V prihodnosti nas čaka ponovna izvedba tipskega preskušanja (najmanj na vsakih 5 let) že čez 2 leti za prve obstoječe tipske preskuse (iz leta 2008), na voljo pa je tudi možnost izbire med paketom empiričnih (izkustvenih) ali fundamentalnih (osnovnih) zahtev za lastnosti (za slednje še ni na voljo izvirnega slovenskega standarda, v sosednji Avstriji pa je že pripravljen!). Sašo Ljubič, Igmat d.d. TRAJNOSTNI RAZVOJ PRI INDUSTRIJI ASFALTA Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje generacije brez škodljivih vplivov na možnost zadovoljevanja potreb bodočih generacij. Gradbeništvo je dejavnost, ki močno posega v naravno in s tem tudi v človekovo okolje. Za izgradnjo infrastrukture, objektov nizkih in visokih gradenj so potrebne velike količine naravnih virov in energije. To velja v veliki meri tudi za asfaltersko industrijo kot pomemben del gradbeništva. V proizvodnji asfaltnih zmesi potrebujemo kamnite agregate kot osnovni vhodni material, bitumensko vezivo, ki je del predelave nafte in manjše količine specialnih dodatkov za doseganje posebnih lastnosti. Zemlja spada med kamnite planete, iz česar lahko sklepamo, da so količine kamnitih agregatov praktično neomejene. Kamnite agregate pridobivamo iz različnih virov, oziroma nahajališč, kot so ledeniške morene v alpskih predelih in gramoznice v nižinah, kjer je potrebno za končno predelavo relativno malo vložene energije pa do kamnolomov, kjer so procesi predelave zahtevnejši in energetsko mnogo bolj potratni. V vseh primerih pa predstavlja vsako izkoriščano nahajališče velik poseg, oziroma rano v naravnem okolju. Človek potrebuje za svoj razvoj ogromne količine naravnih virov, za njihovo predelavo in transport je potrebno veliko vložene energije. Trenutno še vedno predstavljajo največji vir energije neobnovljiva fosilna goriva, zaradi katerih se povečuje v atmosferi količina toplogrednih plinov, kar lahko posledično vodi do dolgoročnih klimatskih sprememb. Poleg porabe naravnih virov in energije obremenjuje človek okolje tudi z velikimi količinami odpadkov in prekomernim hrupom. Zato je zaradi vsega naštetega potreben korenit zasuk v načinu razmišljanja in upoštevanje načel trajnostnega razvoja. V zadnjem obdobju sta pričeli dobivati velik pomen filozofija C2C – Cradle to Cradle (od zibelke do zibelke) in Zero Waste (nič odpadka), ki predstavljata sicer težko dosegljiv ideal, pa vendar je potrebno narediti največ, kar lahko, da se temu idealu čim bolj približamo. In ker med vsemi povzročenimi odpadki predstavljajo velik delež gradbeni odpadki, lahko v procesih gradbeništva za okolje naredimo veliko. Pri tem procesu moramo sodelovati vsi, od državnih organov in lokalnih skupnosti, industrijskih družb in posameznikov. Le s skupnim zavedanjem in doslednim uresničevanjem zastavljenih ciljev bomo lahko bodočim generacijam zagotovili človeka vredno okolje. V Sloveniji smo sprejeli skladno s skupnimi evropskimi usmeritvami državno strategijo ravnanja z gradbenimi odpadki, ki predvideva kot končni cilj 90 – 95% ponovne uporabe gradbenih odpadkov. Trenutno se po ocenah uporabi in predela komaj 15% nastalih gradbenih odpadkov, ostala količina odpadkov se trajno deponira in s tem obremenjuje naše okolje. Ker smo v družbi CMCelje že pred leti sklenili, da bomo z okoljem ravnali odgovorno, kar med drugim potrjuje tudi certifikat ISO 14001, smo v okviru kamnoloma zgradili center za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov. V tem centru zbiramo, predelujemo in pripravljamo za ponovno uporabo vse gradbene odpadke skupine 17, tu pa se bomo omejili le na odpadke, ki nastajajo pri različnih rekonstrukcijah in obnovah asfaltnih površin in jih lahko ponovno uporabljamo v proizvodnji asfaltnih zmesi. od skupščine do Skupščine 31 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 32 STROKOVNI PRISPEVKI Ker je za proizvodnjo asfaltnih zmesi potrebno vložiti veliko energije, je seveda mnogo možnosti za prihranke. Prihranimo lahko pri izbiri energenta, z zamenjavo kurilnega olja z zemeljskim plinom za segrevanje agregatov in bitumna smo zmanjšali emisije toplogrednih plinov, s pokritjem deponij agregatov in preddozatorskih linij smo zmanjšali porabo plina in emisije prahu v okolje, z zaprtjem proizvodno mešalnega stolpa in silosa vroče zmesi smo poskrbeli za zmanjšanje emisij bitumenskih par in nadzorovan sežig v sušilnem bobnu. S tem ukrepom smo zadostili zahtevam uredbe o asfaltnih obratih. Poleg omenjenih ukrepov pa že od leta 2005, ko smo na asfaltni bazi dogradili sistem za hladno reciklažo asfaltnega granulata, ponovno uporabimo v proizvodnji asfaltov ves med letom zbrani asfaltni granulat, ki ga dodajamo v nove asfaltne zmesi. S tem postopkom zmanjšujemo porabo naravnega agregata, bitumna, energije in posledično emisij v okolje. v prihajajočem obdobju. Na zmanjšanje hrupa lahko vplivamo tako v proizvodnih procesih, ki vključujejo pripravo zmesi, transport in vgrajevanje kot tudi v naših proizvodih – nizko hrupnih asfaltnih zmeseh. Trenutno poteka intenziven razvoj in uvajanje nizko hrupnega drobirja z bitumenskim mastiksom, tehnologijo drenažnega asfalta smo osvojili že med izgradnjo avtocestnega križa, potekajo pa tudi raziskave in laboratorijski testi asfaltov z dodatkom gume. Pri tej tehnologiji rešujemo istočasno dva problema: ponovno uporabo starih gum v obliki gumi granulata, oziroma prahu kot dodatka asfaltnim zmesem in istočasno zmanjšanje hrupa zaradi prometa. V prihodnosti nas torej čaka še veliko nalog in poskusimo vsi skupaj upoštevati naslednjo misel: »Trajnostni razvoj pomeni, da – namesto omejenih naravnih dobrin – izkoriščamo neomejene zmogljivosti našega razuma.« (Juha Supila) Zvone Britovšek, CM Celje d.d. POPISI ASFALTERSKIH DEL – IZKUŠNJE IZ PRAKSE, POGLEDI S STRANI IZVAJALCA V prispevku Popisi asfalterskih del – izkušnje iz prakse, pogledi s strani izvajalca je bila predstavljena naslednja vsebina: • Pregled regulative na področju asfalterskih del, • TSC 06.300/06.410:2009 Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti, • Popisi asfalterskih del skladno s TSC 06.300/06.410:2009, • Praktična primera od dimenzioniranja do popisa asfaltnih zmesi, • Pregled primerov popisov asfalterskih del iz javnih naročil - DARS – štirje primeri, - DRSC – štirje primeri, - občine – štirje primeri Poleg tehnologije reciklaže v obratu pa lahko v asfalterstvu uporabljamo tudi t.i. tehnologijo reciklaže in-sitů, kar pomeni, da namesto odstranitve starih asfaltnih plasti in prevoza v zbirni center v predelavo lahko z ustrezno opremo in tehnologijo obstoječi asfalt uporabimo in ponovno vgradimo na mestu rekonstrukcije. S tem seveda prihranimo energijo, potrebno za odstranjevanje in transport v zbirno predelovalni center in ponovni transport nove zmesi na gradbišče. Tudi ta tehnologija se je v Sloveniji že »prijela« in jo na posameznih primernih odsekih uporabljamo že nekaj let. V zadnjem času kažejo raziskave, da je med pomembnimi vzroki za prekomerno obremenjevanje okolja tudi hrup. In zmanjšanje hrupa je tudi med asfalterji med prednostnimi nalogami 32 od skupščine do Skupščine Regulativa na področju asfalterskih del zajema standarde serije SIST EN 13108, SIST 1038 in TSC 06.300/06.410. SIST – Slovenski inštitut za standardizacijo je 01.07.2006 objavil evropske standarde serije SIST EN 13108, ki pa so bili v angleškem, nemškem ali francoskem jeziku. 01.09.2010 je SIST objavil prevedene standarde in sicer SIST EN 13108-1, 5, -6, -7, -20, -21. Prevode smo pripravili strokovnjaki v Tehničnem odboru ZAS-a, pred izdajo pa jih je potrdil Tehnični odbor SIST/TC CES (Ceste). Slovenski izvirni standardi serije SIST 1038-1, -5, -6, -7 so bili na SIST-u objavljeni 01.02.2008, njihovi popravki pa so bili objavljeni 01.07.2009. Vsebina standardov SIST 1038 je oblikovana tako, da se ne podvaja podatkov, ki jih že nedvoumno navajajo in opredeljujejo produktni evropski standardi, temveč določa kakovostne kriterije za izbiro materialov in kriterije za sestave ter robne pogoje za lastnosti asfaltnih zmesi glede na zahtevane podnebne in prometne pogoje, ki so značilni v Sloveniji. Za vse omenjene standarde je obvezen začetek uporabe s 01.03.2008. Celovitost regulative pri izvedbi asfalterskih del je bila v letu 2009 dopolnjena z objavo Tehničnih specifikacij za ceste TSC 06.300/06.410; Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti. TSC 06.300/06.410 so bile objavljene v Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 33 STROKOVNI PRISPEVKI Uradnem listu Republike Slovenije št. 65 z dne 14.08.2009 in so dosegljive v elektronski obliki na spletnem naslovu Direkcije Republike Slovenije za ceste; http://www.dc.gov.si (http://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/ceste/ tehnicne_specifikacije_za_ceste/izdane_ts). Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti nam med drugim opredeljujejo področje uporabe, mejne projektne debeline in mejne vrednosti vgrajenih plasti. Projektantom so v veliko pomoč standardizirani popisi del, ki so opisani v točki 6. Tehničnih specifikacij za ceste TSC 06.300/06.410; Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti. Popisi del zajemajo naslednje vrste asfaltnih plasti: • Asfaltne spodnje nosilne (stabilizirane) plasti z bitumenskimi vezivi – Asphalt concrete – base, stabilized (AC base, stab), • Asfaltne nosilne plasti – Asphalt concrete – base (AC base), • Asfaltne vezne plasti – Asphalt concrete – binder (AC bin), • Asfaltne obrabnonosilne plasti – Asphalt concrete – surface (AC surf), • Asfaltne zaščitne plasti (hidroizolacije) – Asphalt concrete – surface (AC surf), Stone mastic asphalt (SMA), Mastic asphalt (MA), • Asfaltne obrabne in zaporne plasti – bitumenski betoni Asphalt concrete – surface (AC surf), • Asfaltne obrabne in zaporne plasti – liti asfalti – Mastic asphalt – (MA), • Asfaltne obrabne in zaporne plasti – površinske prevleke – Surface dressing – (SD), • Asfaltne obrabne in drenažne plasti – drenažni asfalti – Porous asphalt – (PA), • Asfaltne obrabne in zaporne plasti – drobirji z bitumenskim mastiksom – Stone mastic asphalt – (SMA), • Asfaltne obrabne in zaporne plasti – tankoslojne prevleke – Slurry surfacing – (SS), Primer iz TSC 06.300/06.410; Popisi del za asfaltne obrabne in zaporne plasti – bitumenski betoni - Asphalt concrete – surface AC surf; V predstavitvi sta bila prikazana praktična primera od dimenzioniranja do popisa asfaltnih zmesi za nosilno in obrabno zaporno plast. V nadaljevanju pa je sledil pregled primerov popisov asfalterskih del iz javnih naročil. Primere sem praviloma izbral kot zadnje štiri, ki so bili dosegljivi na spletnih straneh javnih naročil in sicer po investitorjih DARS, DRSC in občine. Na DARS-ovi spletni strani sem v poglavju Javna naročila večjih vrednosti izbral naslednja naročila: • Obnova voziščne konstrukcije na AC A1 Šenrupert – Vransko, • Manjša investicijska vzdrževalna dela na voziščih AC in HC, • Obnova voziščne konstrukcije na AC A1 Divača – Kozina • Krpanje in sanacija vozišč Za DARS-ova javna naročila je značilno, da so v veliki večini ponudbeni popisi ponudnikom dostopni na spletnem naslovu https://pis.dars.si preko dostopa za ponudnike. Popisi so s strani projektantov pripravljeni v PIS – Projektni Informacijski Sistem. V PIS-u so vnešeni vsi popisi za asfalterska dela skladno z TSC 06.300/06.410:2009. Popisi za obnovo voziščne konstrukcije na AC A1 Šentrupert Vransko so pripravljeni v PIS-u in so skladni z TSC 06.300/06.410:2009 Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti, medtem ko šifre in popisi za obnovo voziščne konstrukcije na AC A1 Divača - Kozina niso skladni s Smernicami. Razpisna dokumentacija za Manjša investicijska vzdrževalna dela na voziščih AC in HC je ponudnikom dosegljiva na dr žavnem por t alu javnih naročil (e-por t al) http://www.enarocanje.si. Popisi asfalterskih del za ta projekt so v celoti skladni s Smernicami. Popolnoma drugačna zgodba pa je za javno naročilo Krpanje in sanacijo vozišč – Dela na območju AC baz Slovenske Konjice, Vransko, Maribor in Murska Sobota, kjer že označevanje asfaltnih zmesi ni skladno s SIST 1038 in tudi popisi niso skladni s Smernicami. 32 283 m2 Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf B 70/100 A4 v debelini 4 cm 32 284 m2 Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf B 70/100 A4 v debelini 4,5 cm 32 286 m2 Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf B 70/100 A5 v debelini 3 cm 32 287 m2 Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf B 70/100 A5 v debelini 3,5 cm 32 288 m2 Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf B 70/100 A5 v debelini 4 cm 32 289 m2 Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf B 70/100 A5 v debelini 4,5 cm 32 291 m2 Izdelava obrabne in zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf, vezivo ....., razred bituminizirane zmesi A …., v debelini ….. cm Vsak opis dela ima enoto mere (m2) in standardizirano šifro. Opis dela je sestavljen iz vrste zmesi, tipa bitumna, razreda zmesi in debeline plasti. Na koncu vsake vrste asfaltnih plasti je šifra za zmes, za katero projektant lahko glede na poseben namen uporabe izbere vezivo, razred zmesi in debelino. Tako je omogočeno da prava asfaltna plast pride na pravo mesto glede na namen uporabe in klimatsko obremenitev, prav tako je omogočen razvoj na področju izbire asfaltne zmesi in kreativnost projektanta. Javna naročila DRSC so dosegljiva na portalu http://www.dc.gov.si. Izbral sem naslednja naročila: • Ureditev ceste G2-112 Ravne: Gradbena dela 1. etafa 2. faza, • Cesta G2-106 Škofljica – Rašica, • Modernizacija ceste R3-626 Brezovica pri Gradinu – Gračišče • Rekonstrukcija ceste Sv. Anton – Gračišče Za prva tri javna naročila sledi, da so oznake skladne z SIST 1038-1, vendar pa popisi del (šifre in opis) niso skladni z TSC od skupščine do Skupščine 33 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 34 STROKOVNI PRISPEVKI 06.300/06.410:2009 Smernice in tehnični pogoji za graditev asfaltnih plasti. Za javno naročilo Rekonstrukcija ceste Sv. Anton – Gračišče ugotavljam, da oznake niso skladne s SIST 1038-1 in tudi popisi niso skladni s Smernicami. Kjer so investitorji občine sem izbral naslednja javna naročila: • Občina Cerkno; Obnova dela ceste LC Stopnik – Šebrelje – Sten, • Občina Idrija; Asfaltacije JP v KS Črni Vrh, • Občina Železniki; Asfaltiranje občinskih ceste – program JP 2010/2011; Log – Skrt, • Občina Škofja Loka; Izgradnja I. etape Gorenjske panoramske ceste; LC odsek Križna Gora Značilnost za vse te razpise je, da označevanje ni skladno z evropskimi in slovenskimi oznakami za asfaltne zmesi razen razpisov Občine Idrija. Prav v nobenem navedenem primeru pa popisi asfalterskih del niso skladni s Smernicami in tehničnimi pogoji za graditev asfaltnih plasti. V takem primeru je izbor asfaltne zmesi prepuščen vgrajevalcu asfaltne plasti, kar pa ni skladno z regulativo. Iz zgoraj navedenega in iz prakse so moje izkušnje, da proizvajalci asfaltnih zmesi dobro uporabljajo novo evropsko regulativo s področja asfalterstva, saj imajo vsi asfaltni obrati v Sloveniji certificirano kontrolo proizvodnje, prav tako imajo za veliko večino asfaltnih zmesi za različne namene uporabe Izjave o skladnosti. Izvajalci asfalterskih del oziroma vgrajevalci asfalta skladno s TSC 06.300/06.410 za veliko večino projektov (investitor DARS in DRSC) pripravijo Tehnološki elaborat pred začetkom izvajanja asfalterskih del. V Tehnoloških elaboratih je vključena Izjava o skladnosti. Tudi v veliki večini projektov za izvedbo asfalterskih del za javne ceste (investitor DARS in DRSC) je upoštevana nova evropska in slovenska regulativa predvsem kar se tiče oznak in popisov del. Opaziti pa je velik problem glede novih oznak in popisov asfalterskih del pri občinskih investitorjih. Menim, da je potrebno tudi v prihodnje veliko pozornosti posvetiti izobraževanju vseh udeležencev pri izvedbi asfalterskih del. Zvonko Cotič, Primorje d.d. ASFALTI ZA ZNIŽANJE HRUPA Uvod V Evropi in v svetu na splošno je trenutno s strani varovanja okolja in zdravja ljudi zelo aktualna tema zmanjševanje emisije hrupa s cest po katerih se odvija promet. Nivo emitiranega hrupa je možno zmanjšati na več načinov. Ena možnost je večanje razdalje merjenja, poslušanja, bivanja od vira hrupa, druga je postavljanje ovir ob cesti kot so protihrupne ograje, zemeljski nasipi, sajenje dreves in grmovnic. Pomembna možna rešitev je obvladovanje hrupa na izvoru in ena teh možnosti je izbira ustrezne vozne površine. Karakteristike, ki vplivajo na optimalno vozno površino in s tem udobno vožnjo so: • Torne lastnosti vozne površine, • Ravnost vozne površine, • Hrupnost, ki jo zazna voznik in drugi udeleženci v prometu, • Vidljivost, 34 od skupščine do Skupščine • Trajnost vozne površine in s tem kakovostna uporaba, • Estetika (talne oznake, informacije ob cesti). Končni izbor obrabne plasti mora enakovredno zadovoljiti čim več navedenih karakteristik. Asfaltne zmesi za zmanjšanje hrupa: Razvrstitev asfaltnih plasti glede na njihov vpliv na emisijo hrupa je naslednja. Asfaltne zmesi so napisane od najbolj hrupne proti najmanj hrupni: • Betonska vozna površina, • Bitumenski betoni -AC surf, • Drobir z bitumenskim mastiksom – SMA, • SMA odprti (do 12 % votlin v zmesi), • Drenažni asfalt – PA, • Dvoslojni PA, • Gumirani asfalt (odprti SMA ali PA). Nekatere raziskave v zvezi z zmanjšanjem hrupa v Evropi Večina raziskav v Evropi je usmerjena k uporabi zmesi drobirja z bitumenskim mastiksom SMA, odprtim SMA, drenažnemu asfaltu PA, izvedena so tusi poskusna polja z gumiranimi asfaltnimi zmesmi tako po suhem kot po mokrem postopku (Italija, Švedska, Češka, Portugalska, Španija, Poljska...). Na izvedenih poskusnih poljih izvajajo meritve hrupa in zbirajo informacije glede lastnosti uporabljenih asfaltnih zmesi in trajnosti plasti. Na Češkem so izvedli serijo poskusnih polj z različnimi asfaltnimi zmesmi in merili hrupnost pri enakih pogojih merjenja. Na podlagi meritev so izdelali spodno tabelo s koristnimi podatke glede uporabe asfaltnih zmesi za zmanjševanje hrupa. Tudi na Švedskem so izvajali obširno raziskavo glede meritev hrupa na različnih asfaltnih voznih površinah. Primerjali so asfaltne zmesi z gumo in primerljive sestave brez gumenih delcev (predvsem SMA in PA). Meritve so izvajali pri vožnji z gumami različnih proizvajalcev avtomobilskih in tovornjakarskih gum z različnimi profili gum. Nato so primerjali, za koliko se hrup zmanšja pri avtomobilskih gumah in koliko pri tovornjakih. Dobili so nekoliko rezultate, ki so se dokaj sipali. Izboljšanje glede hrupa je bilo usmerjeno k bolj odprtim zmesem z manjšimi nazivnimi zrni (od 16 mm do 8 mm) in vsebnostjo gumiranih delcev. Pripravljalni postopki v okviru CEN za izdelavo regulative “Noise Classification” V okviru evropske organizacije za standardizacijo CEN/TC 227 je bila sprejeta pobuda za pripravo tehničnih zahtev za zmesi za zmanjševanje hrupa. Tako je posebna delovna skupina pričela z analizo in izbiro ustreznih laboratorijskih testov, ki bi dali uporabne informacije glede hrupnosti pri uporabi za izvedbo vozne površine. Predvidevajo, da bo potrebno v okviru začetnega tipskega preskusa za take zmesi izvesti tudi poskusno polje za dokazovanje zmanjšanja hrupa izbrane zmesi. Poleg tega se izvajajo aktivnosti na temah, kot so analiza nacionalne regulative, ki obstaja v nekaterih državah, priprava vrednotenja tipov cestne površine, klasifikacija zmesi na podlagi referenčnega nivoja in opredelitev razredov, upoštevanje spremembe nivoja hrupa v določenem časovnem obdobju. Poleg tega se izbirajo ustrezne metode preskušanja in izvajanje meritev, določajo se zahteve glede natančnosti Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 35 STROKOVNI PRISPEVKI Vrsta zmesi SMA, PmB SMA, manj hrupni, PmB, RmB AC za zelo tanke plasti, A-R Drenažni asfalt PA, A-R Drenažni asfalt PA, A-R Drenažni asfalt, dvoplastni, A-R simbol SMA 11 SMA 8 BBTM 8 PA 8 PA 8 PA 8 + PA11 EN 13108-5 13108-5 13108-2 13108-7 13108-7 13108-7 preskusnih metod ter izdelujejo kriteriji sprejemljivosti uporabljenih zmesi in vgrajenih manj hrupnih asfaltnih plasti. Slovenske izkušnje na področju zmanjševanja hrupnosti vozne površine V zvezi z raziskovanjem zmanjšanja hrupa smo tudi v Sloveniji v zadnjem času izvajali določene aktivnosti. Tako so se izvajale meritve hrupa pri različnih hitrostih na različnih vrstah obrabnih plasti. Podjetje Primorje je izvedlo testno polje, kjer so v zvezi s hrupom primerjali SMA 8 in tudi bolj odprti SMA 8. Do večje uporabe drenažnega asfalta PA smo še nekoliko skeptični zaradi problema trajnosti v naših klimatskih razmerah. Glede uporabe gumiranih asfaltov smo trenutno v okviru spremljanja izkušenj v Ameriki in Evropi, laboratorijske priprave asfaltnih zmesi ter laboratorijskega preskušanja. Gumirani asfalti Obstaja več metod, kako gume koristno predelati in ena izmed metod je drobljenje gum v delce, ki jih uporabimo za modifikacijo bitumna. Raziskave na tem področju so obetajoče, kar pomeni koristnejšo rešitev za velike količine zbranih odpadnih gum pa tudi za razvoj trajnejših asfaltnih plasti. Dodajanje gumenih delcev v bitumen izboljša lastnosti bitumna, ki so povezane z obnašanjem (performance-related). Asfaltne zmesi, ki jih proizvajamo z gumibitumnom so bolj stabilne in bolj elastične ter tako bolj odporne proti preoblikovanju kot podobne zmesi s klasičnim cestogradbenim bitumnom. Izkazujejo večjo odpornost na ekstremne temperature - torej visoke, kar izboljša odpornost proti tvorbi kolesnic in nizke temperature, kar izboljša odpornost proti pojavu razpok. Poleg tega so bolj odporne proti spremembam, ki jih sicer pogojuje staranje bitumenskega veziva. To pomeni, da se poveča odpornost proti utrujanju asfaltne plasti in s tem poveča trajnost asfaltne plasti. Zaradi elastičnih lastnosti gumirane asfaltne plasti se zmanjša tudi obraba pnevmatik vozil. Z ustrezno izbiro vrste gumirane asfaltne zmesi lahko precej zmanjšamo nivo hrupa, ki ga doprinaša asfaltna površina. Suhi postopek: Suhi postopek je primeren za vroče asfaltne zmesi tipov bitumenskih betonov AC, SMA ali drenažnih asfaltov PA, ni pa primeren za proizvodnjo hladnih asfaltnih zmesi ali površinskih prevlek. Po suhem postopku se dodaja gumeni granulat kot nadomestilo fine frakcije (od 1 do 3 % teže kamnitega materiala v zmesi). Delci gume se najprej mešajo s kamnitim materialom, nato se dodaja bitumensko vezivo in polnilo. Zrnavost kamnitih frakcij je potrebno sprojektirati tako, da je dovolj prostora za gumene delce. Nezreagirana guma »postane« volumsko kot kamnita frakcija in zapolni prostor. Proizvedena gumirana asfaltna zmes se mora v silosu kondicionirati eno uro, predno se odpelje na gradbišče. Vsebnost votlin % 3 do 5 6 do 10 11 do 15 14 do 18 20 do 24 20 do 24 propustnost ---KV0,5 KV1,0 KV3,0 Hrup dB (A) ±0 - 1 do -2 -2 do -3 -3 do -4 -4 do -6 -6 do -9 Mokri postopek: Proizvodnja vročih asfaltnih zmesi po mokrem postopku je pravzaprav enaka kot proizvodnja klasičnih asfaltnih zmesi. Potrebno je, da je asfaltni obrat tehnološko prilagojen temu načinu proizvodnje. Opremljen mora biti z mešalnico gumibitumna, imeti dovolj močne črpalke za pretakanje bolj viskoznega veziva in imeti dovolj velike šobe, ki prepuščajo nabrekle gumene delce. Veliko pozornosti je potrebno posvetiti vhodnim materialom za pripravo z gumenimi delci modificiranega bitumna in postopku mešanja. Znano je namreč, da vsi viri bitumnov niso primerni za modificiranje z gumo. Mokri postopek je primeren za vse vrste vročih asfaltnih zmesi, kot tudi za površinske prevleke, tudi antistresne membrane, ki se vgrajujejo med plastmi ali kot vrhnja plast. Primerjava obeh postopkov glede dobrih in slabih lastnosti: Suhi postopek • + Enostaven in prilagodljiv • + Možna proizvodnja majhnih količin gumirane asfaltne zmesi • – ni možnega celovitega nadzora nad kakovostjo proizvedene asfaltne zmesi • – emisija dima in vonjav po gumi in bitumnu Mokri postopek • + ustrezna kakovost proizvoda • + varen in nadzorovan proces proizvodnje • + ni pregrevanja vhodnih materialov • – specialna proizvodna oprema in dodatna sredstva oziroma večji stroški proizvedene zmesi Slovenske izkušnje z gumiranimi asfalti V CP Ljubljana so sprojektirali asfaltno zmes AC 8 surf z gumenimi delci, ki so bili predhodno delno že izpostavljni reakciji z bitumnom. Nato so izvedli poskusno polje po suhem postopku. V laboratoriju za asfalte, bitumne in bitumenske proizvode na ZAG se ukvarjamo predvsem z laboratorijsko pripravo gumibitumna in z mokrim postopkom priprave asfaltnih zmesi. Tako smo raziskovali vpliv izbire in množine vhodnih materialov na končne lastnosti gumibitumna, iskali primerni čas mešanja gumibitumna, uvedli laboratorijske preskuse, ki se v svetu uporabljajo za preverjanje kakovosti proizvedena gumibitumna. Ugotavljali smo mehanske in reološke lastnosti za različne kombinacije uporabljenih materialov, preučevali staranje gumibitumna (RTFOT in PAV) in skladiščne lastnosti gumibitumna. Projektirali in laboratorijsko smo zamešali različne vrste zmesi, predvsem AC in SMA. Za bolj odprti SMA, ki je vseboval 6 % zračnih votlin smo preverjali mehanske lastnosti, občutljivost na vodo, odpornost proti tvorbi kolesnic, v preverjanju je odpornost asfaltne plasti proti nizkim temperaturam. mag. Bojana Lukač, ZAG od skupščine do Skupščine 35 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 36 IN ENGLISH from assembly to Assembly in English fessional association. Such accomplished professional associations can cer tainly help the construction industry find its way out of the crisis and create a new development cycle with a higher added value. I wish that the Association continues in the way of professional growth and hope for their successful operation in more favourable conditions than they are today. Maj 2011, leto XIV. Prof Dr Matjaž Mikoš BSc Civ Eng Dean of the Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana 15 let ZAS v sliki in besedi 15. Aktivnosti v preteklem letu (maj 2010 - maj 2011) 3. dan asfalterjev Izobraževanje asfalterskega kadra 15. skupščina ZAS Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2010 Intervju s predsednikom ZAS, Slovenkom Henigmanom Strokovni prispevki ... from page 3 Dear readers! Adding to this are driving safety requirements – not only in dry pavement conditions, where tyre wear and noise reduction are in the forefront, but also in cases of ice formation and flooding of pavements during increasingly heavy rainfalls (porous asphalts), when there is a higher risk of vehicles sliding and breaking distances are substantially increased. These technical and environmental changes affecting the asphalt industry require constant attention to the global development of expertise in the field as well as domestic research in Slovenia, all the while constantly assuring the highest quality of asphalt mixtures and pavements, and keeping asphalt casting, maintenance and recycling costs in check. This is where the Slovenian Asphalt Pavement Association assumed the role of connector 15 years ago, and by opening to and connecting with the world established itself as a successful and distinguished pro- 36 od skupščine do Skupščine 15TH ANNUAL ASSEMBLY OF THE SLOVENIAN ASPHALT PAVEMENT ASSOCIATION The regular annual assembly was held in Hotel Mons in Ljubljana on 13 May 2010. 71 members of the Association attended; they analysed the work done in the past year and outlined goals for the future. An overview and appraisal of the Association's performance in 2009 were given by its chairman. Activities in the year followed the work programme, which included: •general tasks (co-ordination of activities, collaboration with similar associations, financing and managing of activities of all professional bodies of the Association) •organising expert meetings and education/training sessions •preparation and implementation of technical regulations •preparation of technical documents. During the course of the past year the Association accomplished all set goals. Alongside regular activities, special events also took place; in May, there was a professional consultation session on reuse of asphalt – recycling, while in September we conducted an expert exchange with Asfinag company in Graz (Austria). End of November saw a meeting of all professional committees of the Association in Kranjska Gora, including the Enterprises & Companies Commitee, which served as an introduction to the 12th edition of the Colloquium on Asphalt and Bitumen; directors of both EAPA and Gestrata attended. The 12th edition of the Colloquium was the largest among the meetings organised by ZAS, and we can safely say that it was, as usual and to everyone's contentment, a success. In January 2010 we organised an education/training session for asphalt paving personnel and, in a joint effort with IZS, the Slovenian Chamber of Engineers, a similar sessionfor designers. All ZAS organs met regularly, dealing with all issues as they arose. The Assembly gave a favourable opinion of the report, with no objections. A report on the work of the Technical Committee in the preceding year was given by its head, Janez Prosen, who presented the main activities of the Committee, which focussed mainly on conservation of resources and environmental protection. The Committee addressed the issues of cold asphalt solutions, recycling, handling of SMA and PA mixtures, and use of alternative input materials. Furthermore, Mr Prosen emphasised the need for incessant attention to technical regulations, which are a living issue in need of constant amendment and upgrading. Activities of the HSE Committee were presented by its head Aleksander Kerstein, who explained the method of notification of current documents available online which address issues of environment preservation and protection of workers' health (EU directives, studies, best practices). In the latest meeting immediately before the Assembly all asphalt plants were sent questionnaires in order to comply with Article 7 of the Regulation on protection of air in asphalt plants. Based on the returned questionnaires it was established that: Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 37 IN ENGLISH •only 4 plants have environmental protection permits •capture of diffuse emissions is underway, which is extremely important in view of the deadline (31 December 2010) •when pumping bitumen into tanks simultaneous diversion of bitumen fumes back into the tank must be secured, in a manner similar to fuel pumping. The Assembly concluded with a unanimous confirmation of all proposed conclusions, and the performance of the Association was favourably appraised. TECHNICAL CONFERENCE 2010 In the past year, ZAS activities were largely dedicated to pavement surface noise reduction techniques. At speeds higher than roughly 50 km/h, the source of noise is tyre rolling. With a careful choice of pavement surface we can achieve a significant reduction of road traffic noise. To raise awareness within the expert public and to encourage activities for planning and construction of less noisy pavements, ZAS organised a technical conference entitled Noise reduction in road traffic – the contribution of asphalt pavements In his preliminary address the chairman of ZAS Slovenko Henigman presented the issue of noise and pointed out possible solutions of the problem. The issue of noise is currently being addressed by the car manufacturing (reduction of engine noise), tyre (reduction of tyre noise), and construction (noise proofing) industries. As pavements play a very important role in noise reduction, the asphalt pavement industry has been included in the discussion on possible remedies. The industry can significantly increase its contribution to noise reduction by constructing less noisy pavements. At present less noise-generating SMA is already used in Slovenian motorways (noise is reduced on average by 2 to 3 dB). The chairman of ZAS expressed his wish that the issue would be considered from different viewpoints and solutions would be found in the future. This was followed by addresses from the president of DARS, Motorway Company in the Republic of Slovenia, Ms Mateja Duhovnik, and the director of DRSC, Slovenian Roads Agency, Mr Gregor Ficko, MSc. Both these clients have had a lot of problems dealing with reactions from people affected by noise. Noise is a burning, exacerbating issue, which is why both speakers welcomed the Consultation and expressed their wish for a much more interdisciplinary approach to solving it. They also emphasised the importance of the general public, whose role in the society is becoming ever more promi- nent and is demanding to be heard by clients and other involved parties. The speakers concluded by wishing the participants of the meeting a lot of success, expressing their hope for successful practical implementation of solutions. Foto: Addresses by President of DARS and Director of DRSC How noise affects the health of people and other living things The findings of WHO regarding traffic noise as discussed in a conference in Delft (August 2007) are very alarming. As regards the effect of noise on human health and costs of noise protection, the main conclusions are as follows: •Traffic noise can have a variety of adverse impacts on human health. It is the most prevalent type of noise, is very disturbing, causing annoyance and tension, and can sometimes even cause fatal diseases. Therefore it needs to be treated with the same seriousness as other pollutants, especially since noise is on a rise with the increase of traffic. •As early as 2000, more than 44 % of the population of the then EU were regularly exposed to traffic noise above 55 dB, a level potentially dangerous to health. The impact of noise on their health is felt by millions of people, many as irritation and a few as very serious disturbance. Expert analysis of the condition showed that many people are badly affected by noise each year, suffering from cardiovascular diseases (over 245,000 cases in the EU), approximately 20 % (almost 50,000) of whom succumb to heart attack and meet premature deaths. Ill health effects of road traffic noise will continue to be on the uprise for some time, while traffic safety is improving due to implemented measures. Traffic noise effects on health (sleep pattern and general well-being disturbances, high blood pressure) are not equally distributed among the population: children, elderly and ill people are more vulnerable. •Health protection costs directly traced to excessive road traffic noise are very high, amounting to approximately 40 billion euros per year within the EU (i.e. 0.4 % total GNP). The bulk pf these costs are caused by passenger cars and lorries. The known and/or established practices of road traffic noise reduction are, above all, lowering the speed and production of less noisy tyres and vehicles (motors and aerodynamics), and, of course, use of less noise-generating surfaces. The asphalt pavement industry is aware of these issues and will continue in its efforts to reduce traffic surface noise. At the conference, papers by the following authors were presented (we only quote some of the highlights; for integral presentations please visit ZAS homepage): Legislation and technical solutions for noise protection Barbara Likar, MSc (DRI upravljanje investicij, d.o.o.) In 2007 first strategic noise maps of all roads with traffic loads higher than 6 million vehicles per year were created, which included 457 km of state roads based on traffic data from 2006. On this basis it was determined that along these roads almost 37,200 people were overexposed to noise in that year; similar data available for the EU level show a figure of around 14 million people affected. If noise emissions caused by road traffic are to be reduced, one of the most basic measures is to reduce the noise at source, which can be achieved by installation of less noise-generating pavement wearing courses. In consequence, reduction of noise barrier dimensions significantly contributes to lower investment costs of construction of active noise protection measures (noise protection walls, barriers, etc.) and to the overall look of the road surroundings. Considering the above, the expert public is urged to continue the development of pavement wearing courses that will not only directly contribute to financial efficiency, but will also lower external costs caused by road traffic noise. Noise protection design Matjaž Brezavšček (Provia) For the issue of noise to be alleviated, it has to feature more prominently in the politics. Threshold values of noise emissions have not been changed since 1995, despite advances in technology. Noise reduction should be guaranteed first of all at its source, i.e. in manufacture of tyres and vehicles (their engines and aerodynamics). Also among the successful measures of noise reduction are speed limitation, especially in areas more vulnerable to noise, and restriction of vehicle access, which includes local traffic closures for motorised vehicles. Noise emission measurement on various pavement surfaces Mihael Ramšak, MSc (ZAG) In evaluation of impact of pavement type on road traffic noise emissions, two complementary standardised measurement methods are used above all: the SPB method (Statistical Pass-by) and the CPX method (Close Proximity). The paper gives a short description of both methods, describing their respective strengths and weaknesses. In cases where only one of the methods is to be used, the SPB is preferred because it is more representative. od skupščine do Skupščine 37 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 38 IN ENGLISH Acoustics – A brief introduction to some technical terms Zvone Britovšek (CM Celje) COLLABORATION WITH OTHER ASSOCIATIONS (EAPA, GESTRATA, DAV, DRC, etc.) Physical properties of noise were presented. Cooperation, mutual support, exchange of technical knowledge and information, and last but not least, healthy rivalry connect us and help strengthening our bonds. In the 15 years of its existence ZAS has created many ties and acquaintances, both domestically and abroad. Many such ties developed between similar associations and organizations. Types of noise reducing asphalt wearing courses – Research projects and findings Bojana Lukač, MSc (ZAG) An overview was given of those European projects with Slovenian collaborators that show perspective for development of less noisy asphalt pavements. Types of noise reducing asphalt wearing courses Zvonko Cotič (Primorje) The paper presents the use of less noisy asphalts in Slovenia. These asphalts can potentially be provided by the local industry – granted that this cannot happen overnight. The introduction must be gradual and must be accompanied by new technical regulations, test fields, and finally a wider use with appropriate designing and award of ser vice contracts. The discussion that followed can be summarised with these questions and conclusions: Where are we and where are we going? Over the past 10 years the use of SMA has become established in roads with heaviest traffic loads (noise level down at least 2 dB); over 100 km of noise protection walls were put up; and the use of active noise protection including barriers (10 km), galleries and covered cuts (several km) is spreading. These measures will have to be continued both individually and in combination with others, as follows: Measures at source: •speed limitation/reduction •installation of less noisy pavements Active measures: •noise protection structures •tunnels, galleries, barriers Passive measures: •improvement of sound insulation in buildings In order to achieve noise reduction in pavements, standardization of individual pavements and introduction of less noisy asphalt mixtures, SMA (low-noise), PA or rubberised asphalt mixtures is forseen over the next few years. Tendering should be made to include noise reduction over a longer period of time. To this end introduction of functional contracts, which open the doors to innovation and introduction of new technologies and types of asphalt mixtures, is recommended. 38 od skupščine do Skupščine ZAS has been a full member of EAPA, European Asphalt Pavement Association since 28 November 1997 and has kept up bilateral relations at the highest level all through the while. During this period, three ZAS representatives have been delegated to the Board of Directors, the Technical, and the HSE Committees, respectively. For one term of service our representative was a member of the Executive Committee, and we have also been members of Programme Committees for organisation of the European asphalt pavement congresses in Barcelona 2000 and Vienna 2004. We have regularly attended EAPA meetings – and EAPA members have been regular visitors at our Colloquiums on Asphalt and Bitumen and other events when invited. During these years we have formed valuable ties through EAPA with representatives of numerous European countries, members of the EAPA. We have hosted in Slovenia meetings of professional committees and, in 2001, also the General Assembly of EAPA. At our 10th Colloquium on Asphalt and Bitumen we hosted leading representatives or the asphalt pavement industry from all major European countries and all Slovenian neighbouring countries (10 in all). Through EAPA we have also been acquainted with representatives of the industry from the USA and Australia. At our professional meetings we have hosted a large portion of the most recognised experts from Europe and beyond. In this way we have opened doors to gaining and exchange of professional information, becoming a part of a wide industry alliance. In Slovenia, the DRC, Road and Transpor tation Research Association, has been playing a major role as connector of professional organisations. Its founder and long term director Mitja Vilhar has been very supportive of ZAS ever since its foundation, and by showing how to organise professional events led the way for the younger association. ZAS has been a member of the DRC family since 1997, together with four regional road associations. In this way we have been actively involved in all events organised by DRC, among which a special place is held by biennial congresses on roads and traffic. The congresses attract between 500 and 600 participants and are extremely well organised, thus being a great incentive for the development of the Slovenian road and traffic industry and a mirror of happenings in the field. With the long term director slowly bidding his farewell, successors will have to be found and new models of development created. Over the years we have formed the closest relationship with the Austrian Asphalt Pavement Association, Gestrata, which will soon celebrate its 60 year anniversary. The organisation and professional level of operation of Gestrata are exceptional and are a good example for us. Ever since the foundation of ZAS we have been keeping in close contact through several exchanges per year, i.e. visits of delegations or participation in professional meetings in one of the two countries. Over the past 15 years we have recorded nearly 500 visits in total, which testifies to successful operation of both the Slovenian and the Austrian associations. Slightly less intensive but still fruitful was our collaboration with other associations from our neighbouring countries, namely from Croatia (HAD), Hungary (HAPA), Italy (SITEB) and Germany (DAV), with whom we have mostly been meeting on special invitation in either of the two countries. Contacts with other asphalt pavement associations were made through EAPA. Slovenian delegation visits Vienna (1&2 July 2010) On the initiative of DDC Consulting & Engineering and the Slovenian Asphalt Pavement Association, the Gestrata organised a get-together of Austrian and Slovenian experts in road construction and maintenance in Vienna. On our side the invitations were extended to DARS and DRSC as Clients, DDC as Engineer, and to contractors. For the visit we proposed an expert programme that would include a theoretical part, focussing on discussion on relevant issues in the field, and a practical part, featuring a visit to a section of the Vienna Prague motorway, constructed in publicprivate partnership. One of the purposes of the visit was a comparative analysis of renovation works as done in those two neighbouring countries, suggested to us by the Minister of Transport, Mr Patrick Vlačič. The key information and good practices that were conveyed to us and that we will strive to transplant into Slovenia are the following: 1. use of less noisy SMA (open-graded) in most traffic-heavy roads, 2. investment in road renovation and major maintenance of roads. The issue of road traffic noise Austria ranks among the world leaders with regard to protection from noise. Requirements regarding maximum night-time and Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 39 IN ENGLISH daytime noise levels are 5 dB (A) stricter in Austria than in Slovenia. The basis for those requirements are pavements which generate less noise. In recent years we have been witnessing the rise in use of less noisy SMA (voids ratio in mixture after the amendment of EN 13 108-5 is set at 14 V-%), followed by active and passive noise reduction measures; the cost ratio of increased insulativity (installing new windows) to construction of noise protection must not exceed 1:3. In state roads installing new windows is thus often opted for, while noise reducing options are normally considered in motorway construction. Less noisy pavements are a standard in Austrian motorways, which are an exception in the urban areas. They are sometimes used in Vienna, but more for achieving longer service life and a better looking finish than for noise reduction. Foto: The Slovenian and the Austrian delegations Renovation of motorways There has been a lot of criticism over the past few years regarding renovation of motorways in Slovenia. A theory has even been put forth saying that renovation is done for the sole purpose of providing work to contractors. We started off the discussion with a presentation of the development of traffic loads in the Slovenian motorway and state road networks. Two examples of pavement planning on two motorway sections (in the Primorska and Prekmurje regions) were presented, showing deficiencies in the pavement structure design owing to the higher than expected traffic loads. Based on the presentation, our Austrian colleagues found that the thickness of bonded wearing courses in Slovenian motorway sections constructed before 2005 is significantly lower compared to Austria (the average thickness is 17 cm in Slovenia and at least 25 cm in Austria). This means that the first measure taken after 10 to 15 years of use of a pavement in Slovenia – besides resurfacing – will have to include installation of an additional asphalt course, which will mean a gross rise of cost of the measure, sometimes doubling it. Data on reconstruction expressed in value of roads varies across different countries. In Austria, motorway renovation has been allocated 350 million euros per year over the past few years (with total motorway network length of 2,100 km), which amounts to almost 1.5 % of motorway value. In the words of our Austrian colleagues the range of value of renovation works is between 1 and 4 % (Scandinavian countries), while the scope of motorway renovation in Austria is adequate. It is also important to consider the elements of a road (layout, structures, etc.) as it is expected that first renovation measures will need to be taken after 10 to 15 years of use (replacement of wearing course), while first major works on bridging structures are expected no sooner that after 20 or even 30 years (excluding replacement of expansion joints, bearing supports and other construction elements), although the cost is a lot higher then. Evaluation of the visit The visit of the Slovenian delegation in Vienna was a success: we found answers to several of our problems. The content of those answers was what we had anticipated, which solidified our belief that we do have the necessary knowledge and experience, but lack self-confidence. In our future activities we should therefore strive to: •create conditions (firstly, set up test fields, then determine the terms of reference for project execution, and finally, go ahead with the actual use) for installation of noise reduction pavements (up to -5 dB (A)) in motorways and state roads with heavier loads, •increase investment in pavements (based on the PMS system) etc., while in 10 to 15 years investment in renovation of bridging structures will have to be contemplated as well (first major renovation works). Namely, the scope of renovation works in the 2003 - 2008 period in Slovenia was still not broad enough despite an increase after 2008. We therefore propose that more funds be allocated to renovation in the future, in a scope similar to that of our neighbours (Austria, Germany, Italy). At the end of the day, insufficient scope of renovation will inevitably lead to higher costs. 10th SLOVENIAN CONGRESS ON ROADS AND TRAFFIC, 21 - 23 OCTOBER 2010 DRC, Road and Transportation Research Association of Slovenia, organized the 10th anniversary edition of the Congress on Roads and Traffic last year. As usual one of the co-organisers was the Slovenian Asphalt Pavement Association, while for the first time numerous civil associations and societies were included beside the traditional five company members of DRC. The focus of the anniversary edition of the congress was the commemoration of the completion of the motorway construction programme. A volume entitled Construction of Slovenian Motorways in the 1994 2009 Period was published on this occasion with the intention to raise awareness among the professional and general public – and especially the media – of the actual process of motorway construction in Slovenia. ZAS's presentation at the Congress fol- lowed the plan approved by its Managing Committee. We set up an exhibition space and organised accompanying activities. The theme of our presentation was reduction of road traffic noise – its effects and potential solutions in pavements. The exhibition panel was designed especially for this purpose. Promotional material consisted of protective vests and ZAS Asphalt Power Energy Drink. We also took the opportunity of the congress to promote our editions of technical guidelines and a handbook on asphalt, and invited the participants of the Congress to attend the 13th Colloquium on Asphalt and Bitumen. Foto: ZAS exhibition space Our impressions of the anniversary edition of the Congress can be summarised as follows: •In these tough times for the economy, DRC managed to organise a quality technical meeting. •Most papers in the field of asphalt pavement were of high quality and were favourably received; ZAS representatives were in charge of one of the sections. •ZAS made the most of the Congress in terms of promotion; all our contributions were well received, and the exhibition space was lively and attracted many visitors. •The next Congress will have to be adapted to the capabilities of the asphalt pavement and construction industries. ZAS wishes to creatively contribute in preparation and execution of the Congress and would like to have a separate section dedicated to pavements. •The concluding resolution is a good summary of the happening and should be used as a guideline in future work. Concluding thoughts on the Congress in the field of technologies and materials can be summarised as follows: We saw many interesting technical innovations. Due to the recession and the constant lack of funds the focus was on speeding up delivery of research & development assignments with major clients (DARS, DRSC, Slovenian Railways etc.), as experience shows that they are highly applicable. A positive mark was also given to the ERA NET projects, where research is co-ordinated at the European level and with joint financing from national road administrations of EU countries. Slovenian institutes have been very successful in acquisition of these works. Successful introduction of new technologies and materials requires test fields, which need to be constantly maintained and monitored, together with the installed measuring equipment. At the same time technical regulations need to be regularly amended. In fields like renovation of bridging objects or performance of earthworks, od skupščine do Skupščine 39 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 40 IN ENGLISH up to date amendment of technical conditions and/or preparation of new technical guidelines are a must. These guidelines are especially needed e.g. for production and casting of cement-stabilised stone materials, and in all other cases where new technologies are to be introduced into practice. The system of quality control and assurance introduced with the motorway construction programme has proven to be a successful and efficient way of preventing occurrence – and especially reiteration – of faults and deficiencies; we therefore propose that a similar system be introduced in other largescale infrastructure projects. An important role within the system is played by reviews and revisions, as well as expert commissions in individual fields. The advantage of expert commissions, besides their role in aiding professional development within the industry, is above all in their inclusion of all actors: from clients to engineers, contractors, and designers, which ensures a successful flow of information. Asphalt pavements built in motorways and state roads generally show adequate quality with regard to the span of their foreseen service life. Due to expected growth of loads (traffic/climate) in the future and requirements of environmental protection and sustainable development, however, the industry must constantly reinvent itself. Development aims at sustainable asphalt, which contains alternative input materials (slag, rubber etc.) that decrease noise caused by rolling resistance (noise level down at least 3 dB), is cast at lower temperatures (under 150 °C), and whose physical properties and service life are at least equal to those of traditional asphalt mixtures. In construction and renovation of pavements in roads with heaviest traffic loads, asphalt mixtures for permanent reduction of pavement noise need to be provided (noise reduction SMA, porous asphalt or rubberised asphalt). In construction and renovation of bridging structures, use of high performance concrete types should be encouraged even more, as should use of anti-shrinkage fibre modified concrete (e.g. polypropylene). This brings great technical improvements and, as a consequence, favourable economic effects. New technologies are gaining ground as they enable faster (avoiding traffic congestions) and more durable renovation solutions. ASPHALT PAVING WORKERS' DAY (THIRD EDITION) The Asphalt Paving Workers' Day took place according to schedule on 25 November 2010 in Hotel Larix in Kranjska Gora. 40 od skupščine do Skupščine Meetings of all professional bodies of ZAS were held, namely: the Technical and HSE Committees, Education Section, and the Enterprises and Companies Committee. In conclusion of the latter, the following topics were presented: the previous law on public roads. The term 'technical specifications' has also been changed to 'guidelines' in the new law, and Mr Vilhar called out to the Association to voice our misgivings before it is too late. New trends in production of Benninghoven plants, by Ralf Port Benninghoven is one of two world leaders in production of asphalt plants, producing around 100 plants per year. In recent years they have been very successful in Slovenia as well. An ever growing problem that plant producers face are Far East countries which illegally copy or otherwise appropriate foreign technologies. As technical trends point towards reduction of emissions and energy consumption, development follows suit. • Mr Žiberna inquired about criteria at expiry of warranty period. Mr Henigman explained that in recent years a criterion has been established which is defined in technical specifications for roads as 'borderline state'. Mr Oblak acquainted the audience with the general technical conditions published in 2010, which define requirements at expiry of warranty period. These conditions will not come into force until the new construction contracts are introduced, which means no sooner than in 5 years or more. Experience with pavement grooving, by Miro Žnidaršič (Asfalteks) Grooving is becoming the foremost solution for aquaplaning, not only in Slovenia but also in Croatia, Austria and Germany. At Asfalteks they upgraded existing measures to achieve significant improvement of traffic safety. The method of waterproofing and asphalt casting in a bridge over the Sava river in Belgrade was presented by Aljoša Lipovšek. The Enterprises and Companies Committee gathers together all representatives of member enterprises (a total of 45) and thus represents their voice. A major item of the meeting discusses incentives and proposals for future work; they are summarised below: • Mr Vilhar commended the work of ZAS and stressed that we live in strange times full of bad will and despair. He believes that it is the task of all working in civil spheres to persuade their environments to work, above all, toward higher competitiveness and to join forces with the industry, which hasn’t given up. A negative atmosphere is being created among the general public by politicians and the media. The book published on the occasion of the 10th anniversary edition of the Congress on Roads intends to emphasise the fact that Slovenia's motorway cross has finally been completed and that this is a major accomplishment. The relevant institutions showed none of their appreciation. In mid-December the DRC, Road and Transportation Research Association of Slovenia, published Novice o cestah, which summarises conclusions of the Congress. He also emphasised the need for more deliberation on technical specifications for roads and funds for research activities, as these two items were better addressed in • Mr Cotič highlighted the issue of use of asphalt mixtures in parking garages and similar structures in view of fire safety. There have been some issues with their use as there are no clear requirements as to the type of mixture to be used, bitumen percentages, etc. Some clarifications were given: Dr Žmavc: Experts say that asphalt does not present a higher risk in such environments. He explained the example of the fire in the Trojane tunnel, where high temperatures would not have caused any damage even if the pavement was made of asphalt. Mr Henigman explained the view of PIARC, which states that asphalt in road tunnels does not represent danger. This is also clear from his article on pavements in motorways, published in the last issue of From Assembly to Assembly. In the ensuing discussion it was stressed that poured asphalt, however, can cause a problem. This is why the issue will be taken up by one of the ZAS Committees. After the concluding words Mr Henigman kindly invited all present to the 13th Colloquium on Asphalt and Bitumen, which is to take place on 24 & 25 November 2011 in Bled. 8TH EDUCATION/TRAINING SESSION FOR TECHNICAL PAVNIG PERSONNEL This year's traditional education/training session – 8th in a row – for technical paving personnel was held on 3 March 2011 in the refurbished hall of the Slovenian National Building and Civil Engineering Institute (ZAG) in Ljubljana. The programme, prepared by the Education Section, was conceived so as to cover the key issues in the asphalt pavement industry, focussing on the latest developments. Aleksander Ljubič of Igmat institute gave an account of their experience with the Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 41 IN ENGLISH European technical regulations regarding initial type testing and tests in the field of quality of asphalt works according to SIST EN 13108-20. Bojana Lukač, MSc, of ZAG presented the issue of noise and the related importance of the correct choice of asphalt mixtures for noise reduction, their characteristics and experience in Slovenia. She also presented characteristics of rubberised asphalts and development and experience in the field in Slovenia. After a lunch break courtesy of the organisers, Zvonko Cotič of Primorje gave an overview and offered practical examples of asphalt paving lists of work (included also in the new PIS (Project Information System) software). Zvone Britovšek of CM Celje talked about sustainability issues in the asphalt industry and influences of the industry on the environment. He emphasised the significance of a strategy for handling of construction materials and gave an overview of the state of affairs in the field of reuse of materials from the viewpoint of emission reduction and energy saving. In 2010, 1.8 million tonnes of hot asphalt mixtures were produced in Slovenia. In the mixtures produced, approximately 1.470 million tonnes of carbonate aggregate mixtures, 250,000 tonnes of silicate aggregate mixtures, and 80,000 tonnes of bituminous binders were used. The portion of cast road bitumen amounted to 70,000 tonnes, while 10,000 tonnes of polymermodified bitumen were also cast. The percentage of modified bitumen within all bitumen used was 12.5 %. In 2010, beside other asphalts, 94,000 tonnes of SMA, 67,000 tonnes of AC bin, 913,000 tonnes of AC surf, and 720,000 tonnes of AC base asphalts were produced and cast in Slovenia, the portion of porous asphalt mixtures amounting to approximately 6000 tonnes. ZAS ORGANS IN 2010 AND OVER THE PAST 15 YEARS – AN OVERVIEW The organisation of the Association follows that of EAPA, which ensures appropriate realisation of set goals. An overview of operation of individual bodies is given below. Foto: Ljubljana Regional Control Centre After the presentations a film on renovation of a runway at the Ljubljana Airport was shown, explaining individual phases of the renovation works. The topic of the last contribution digressed somewhat from the well trodden topics related to asphalt pavement. It explained about ITS, or intelligent transport systems – what they are, where they are used and how they are used in Slovenian roads. The presenter was Marko Gardaševič of DDC Counselling & Engineering, who also gave an overview of the Ljubljana Regional Control Centre, which manages and oversees the motorway section between Karavanke and Obrežje. The Control Centre, which opened in 2009 in Dragomelj, was toured in the last part of the session. This year's session was attended by 75 participants from 22 enterprises, members of ZAS. All participants were handed out working material including a miscellany of lecture abstracts, the yearly ZAS bulletin, and a small token of appreciation. They were also given certificates of attendance. Positive feedback, given by the participants in completed questionnaires, shows that the topics of this year's education/training session were current and appropriately chosen. I wish to thank all lecturers and members of the Section and the organisation committee for having successfully conducted this year's session. Managing Committee (UO) The Managing Committee is an executive body of the Association which makes the most important decisions on its activities. Since the founding of ZAS the Committee has met for 88 sessions, meaning 6 per year, or on average every 2 months. All through the years the sessions were very well attended. In all 88 there was a quorum (attendance over 50 %), while the estimated average attendance was over 80 %. To achieve a favourable information flow and quality of discussion we amended the ZAS statute to increase the number of the Managing Committee members from 5 to 11, while individual sessions have also been attended by invited members of ZAS with special functions. In 15 years the Committee has passed a total of 678 decisions. Since the latest regular assembly in 2010, 6 sessions have taken place, with 58 decisions passed, all of which have been realised in their entirety. Beside the Committee members, the previous year's sessions were also regularly attended by the president of the Supervising Committee Marijan Makovec, head of the Education Section Jožica Cezar, head of the Technical Committee Janez Prosen, and Zvonko Cotič as technical assistant. Foto: Last session of ZAS Managing Committee in 2010 Supervising Committee (NO) The Committee, comprising of Marijan Mako- vec, Head, and Janez Prosen and Miro Žnidaršič, members, met on 23 March 2011 in Murska Sobota and on March 28 in Ljubljana. Upon examination of all financial statements and accounting records the Committee gave a favourable opinion of the reviewed annual accounts for 2010, which are to be confirmed at this year's ZAS Assembly. PROFESSIONAL BODIES OF THE ASSOCIATION Technical Committee (TO) The Committee continues the work of the former Technical Council of the Asphalt Pavement Society and the Professional Committee I. The main purpose of its establishment was to facilitate the flow of information between representatives of individual quality assurance service providers, and collaboration in preparation, planning and upgrading of technical regulations. The Technical Committee has, throughout the years, been addressing current issues, which were especially challenging during the implementation of the National motorway construction programme. In the beginning, thanks to the efforts of the Professional Committee I, uniform approaches in the fields of documentation monitoring and operationality of quality control were reached. After the reorganisation of ZAS in 2003, when the helm was turned over to Mr Janez Prosen, technical activities were managed through the Technical Committee of ZAS. A new programme of work was adopted, which covered the entire field of asphalt technology and is divided into the following segments: • technical regulations • structural design of asphalt pavements • measurements and tests • raw materials for asphalt production • asphalt mixtures • design of asphalt mixtures • laboratory work • production technology • casting technology • waterproofing (addressed in detail by the Waterproofing Section of ZAS) • research and research assignments Major activities and accomplishments since the establishment of the TC can be summarised as follows: 1. Through control charts, a uniform method of data capture in asphalt plants was set up in 1994 - 95; the system has later been upgraded by the TC. 2. Three interlaboratory comparisons were conducted, on the basis of which individual laboratories were able to check reliability of their results. Interlaboratory comparisons have also enabled laboratories to extend validity of quality certificates. od skupščine do Skupščine 41 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 42 IN ENGLISH 3. Current issues regarding performance of tests were addressed, including isotope gauge measurements, transportation of isotope gauges, equiviscosity temperature, compaction energy in Marshall Test, and compaction coefficient of asphalt mixtures. 4. We have organised a successful workshop on asphalt mixture design, given several suggestions regarding structural design of pavements, and urged collaboration between designers and asphalt technologists. 5. We have instigated upgrading of technical regulations. The Committee has collaborated in preparation of technical specifications for public roads and, after 2005, collaborated in implementation of SIST EN series 13108 product standards and SIST 1038 national annexes. To this purpose task forces were established, which also took care of systematic adoption of a large number of European test standards. In recent period the Committee has also addressed the work of the European Committee for Standardization (CEN). Active participation in TC 227 has been established. 6. The Committee has been active in preparation of guidelines for design and production of SMA mixtures, which were subsequently included in the technical specifications/standards. 7. The Committee's activities have significantly contributed to the command of the certification process according to the European directive on construction products (CPD) in asphalt production plants. The Committee's work has played a crucial role in attaining a high level of command of quality control testing; it has also accomplished very constructive consideration of the significance of quality control – of both input materials on one hand and asphalt mixtures and their casting on the other. 8. The Committee has been addressing current issues from the work programme of the EAPA TC, where ZAS is represented by the head of the Technical Committee. This ensures up-to-date acquaintance with current issues in Europe. 9. The Committee has discussed in its meetings participation of their members in international conferences. We are the largest professional body in the asphalt field in Slovenia, and work together with other committees (the Asphalt Committee, TO SIST, TO 06 DRSC), comprising many of the same individuals, on the same issues, having the same mission. Lately the Committee has been focussing its attention on extended testing of materials and asphalt mixtures. The main objective is to compensate for the temperature ranges to which asphalt pavements are exposed. To this end laboratory tests set to actual conditions are used. The emphasis is on sus- 42 od skupščine do Skupščine tainability of the industry and conservation of resources and the environment, which is why the Committee has taken up the issues of cold asphalts, recycling, and reuse of hot asphalt mixtures. Great emphasis is also given to reduction of pavement noise. It is evident form the discussions conducted during the TC meetings that the activities of the Committee aim toward development and support of all industry actors, i.e. technologists, manufacturers, designers, paving personnel, supervisors, and inspectors. Its work is a way of systematic exchange of opinions, and the power of connecting and raising awareness can be plainly seen even in the past issues of the ZAS bulletin, which has been published regularly, as can the fact that as far as information flow is concerned we are equal to the most developed countries. This is the merit of the exceptional work done by each and every member of the Committee and the encouragement and support of the Association's management, and – lest we forget – all former members who have given their immeasurable contribution in the past but are sadly no longer with us. They are sorely missed. I kindly thank all of our collaborators and wish for our joint successes to continue in the future. Janez Prosen, Head of the Technical Committee HSE Committee (OZVO) The Health, Safety & Environment Committee was established following the example of the related HSE Committee of EAPA. Prior to its establishment its members had been active within the Professional Committee I. The field of protection of the environment and safety of workers is among the most important issues in the asphalt pavement industry and the members of the Committee have been dedicating a fair amount of attention to it. The foremost task of the Committee is following the legislation and regulation in the field of environmental protection, where control of those manufacturing processes that are the cause of various emissions into the environment is becoming stricter – production of asphalt being one of them. Also key is an active approach to protection of workers' health; because we are aware that the work is done in traffic heavy environments and in diverse weather conditions, taking care of the workers' safety has been one of the priorities of the Committee's activity. The HSE Committee began its activities in the current organisation scheme of ZAS in 2003, when its founding general meeting took place and the programme of work was devised. Until 2006 its membership comprised 5 members, expanding to the pres- ent 11 in 2006 due to the extreme importance of its field of activity. Among the foremost accomplishments of the Committee are the following: •publication of Asfalt 5 ('Protection of workers' health and the environment in the asphalt pavement industry'), 2003 •organisation of the EAPA HSE Committee meeting, February 2004, Plešivica •organisation of a round table on cold asphalts in the framework of the ZAS assembly, April 2004 •active collaboration in preparation of environmental protection permits for larger asphalt plants in Slovenia. We must also not forget the contribution the members made within the Professional Committee I in organisation of a round table on health, protection and environment in the asphalt industry during the 7th regular assembly of ZAS in Portorož 2007. The HSE Committee also has its permanent representative in the related EAPA HSE Committee – Mr Aleksander Kerstein, who has been regularly attending its meetings and has constructively collaborated in preparation of and deliberation on EU documents in the field; he has been in charge of a smooth and up-to-date flow of relevant information on the activities in the field of protection of the environment and safety of workers in various European countries members of EAPA. The members of the ZAS HSE Committee are also in charge of a topic in the field of environmental protection and safety at work in the course of the annual asphalt paving personnel education/training sessions. I would like to extend my sincere thanks to all members for all the accomplishments and their contribution to the work of the Committee, hoping to continue our successful collaboration in the future. Aleksander Kerstein, Head Waterproofing Section (SHI) The Section was created in 2001 after a reconstitution of the Professional Committee II, which covered various fields of asphalt pavement industry activities, including waterproofing. Up to then the Professional Committee II only covered surface dressings of pavements. Because of the breadth of the waterproofing field and because in that period the new European legislation was in its early stages of implementation, it was thought sensible that the Professional Committee II be transformed into a section within the Technical Committee. The creation of the Section was very favourably greeted among waterproofing experts, who, at the time, did not yet have their own organisation. Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 43 IN ENGLISH A work programme was developed, focussing especially on: • learning about new materials and new manufacturers present on the Slovenian market • introduction of European standards, especially in the field of CEN/TC 254, WG 6 (waterproofing materials for bridging structures and other traffic surfaces) • care for unified calibration of measuring equipment • harmonisation of test methods • organisation of circular analyses • education/training of personnel of (mostly smaller scale) contractors • discussion on Slovenian technical documentation in the field of waterproofing The Section has consisted from the very beginning of: • a representative of a Slovenian manufacturer of bituminous waterproofing materials • a representative of a foreign manufacturer strongly present in the Slovenian market • a Slovenian representative of a major foreign manufacturer • representatives of contractors • a representative of the Engineer • representatives of institutes This make-up guarantees that all interested parties are represented in the process of deliberation and decision making and that the flow of information is of the highest quality. The Section members have met for a total of 22 sessions, which followed our work programme. We have conducted several comparative analyses, deliberated on technical specifications for waterproofing, devised instructions for measuring of moisture content of concrete foundation before waterproofing and for uniform calibration of moisture measuring equipment, discussed measurement of bitumen layer thickness in bituminous waterproofing strips, introduced a new method of measuring resistance of bituminous binders to low temperatures, and constantly advocated use of a double epoxy coat in most demanding bridging structures. With these and similar incentives we have influenced the quality of waterproofing works. Efforts are underway to revise TSC 07.104 "Waterproofing of road structures", since preparation of this specification has been stuck in the draft proposal stage dated July 2001. In the mean time the relevant legislation has changed significantly (e.g. compulsory implementation of requirements of the European Directive on construction products through systems of attestation of conformity, directive on limitation of VOC emissions, different standards for test methods, new materials, etc.). A special place among the activities of the Section belongs to our involvement in the preparation of an original Slovenian standard, SIST 1031 "Bituminous waterproofing strips – Requirements", published in November 2006. It was created at the express suggestion of the Section, whose members thought that without clear criteria for vital properties of materials Slovenia could not retain its relatively high quality level already established in the field. The standard went through a revision this year, upon which the members of the Section prepared informed observations, harmonised them and sent them to SIST TC/Vlaga, who acceded to them entirely. Successful performance of the Section throughout the ten years of its existence would not have been possible without support form the management of the Slovenian Asphalt Pavement Association, and certainly not without its extremely enthusiastic and professional members. The centenary gives us an opportunity to respectfully remember all of our past collaborators, and wish for the current members to carry this success on into the future. O. N. Education Section (SI) The Education Section in its present form has been active since 2003, when it took over education/training tasks from its predecessor, the Professional Committee III. The first 'Programme of Education' was prepared for the 5-year period from 2000 2005; after that we began preparing programmes annually, based on the needs and current issues in the industry. The annual education/training programme of the Slovenian Asphalt Pavement Association usually consists of the following events: • Training of technical paving personnel in March • Panel Discussion/Professional Meeting during the time of the ZAS Assembly, usually in May, and • Technical Workshops, organised as needed by the Managing Committee The main task of the Section is to organize the annual training/education session for paving personnel, which is done alternately for technical personnel (engineers and technicians) and for operational personnel (foremen, operators, paving supervisors etc.). In the past, education/training has been organised regionally, usually separately for each region of Slovenia, whereas lately the sessions have been taking place centrally in Ljubljana. They have been well attended, as each year some 120 and over 200 participants attend the Education session for technical personnel and the Training session for operational personnel, respectively. This year 75 of the personnel attended (see separate article), which is a smaller figure than in the past – but, with the present situation in the industry, can still be deemed a success. Lately we have been noticing that target groups of each of the two sessions are not strictly separate, being that a considerable number of engineers participate in the operational personnel trainings; this is very practical from their point of view, while for us it is proof that we are keeping the level high enough for all profiles of paving personnel. Detailed topic plans for all of the activities are prepared by the Section for each current year. When choosing topics of lectures the needs and the current state of affairs in the industry are taken into consideration: we try to inform the participants of new developments and issues arising in the fields of production and casting of asphalt mixtures and assurance of quality of paving works, technical regulations, protection of the environment and safety of workers in the industry as they come along. Strong emphasis is given to practical demonstrations (in test fields and laboratories, presentations of innovations etc.); for this reason we prefer the form of workshop with small groups, especially in training of operating personnel, where we can better adapt to the needs of the participants, while they have the opportunity to solve practical problems and exchange opinions and experience. Invited lecturers are usually experts from the industry, who also help prepare work material (a miscellany of lectures), present topics and lead the activities. All members of the Education Section convene once a year in a regular meeting in December, in the framework of the Asphalt Paving Workers' Day or the Colloquium on Asphalt and Bitumen, while individual members of the Section meet as needed in organisation of the events. We are nearing the end of a 15-year period since the founding of ZAS, where the work of the Section has been strongly present since the reorganisation in 2003. We shall have to consider a new work programme, where we will continue to include your suggestions and try to cater to your needs. Despite the fact that we have included the vocation of 'asphalt paving worker' into the national list of vocational training qualifications, it is still not adequately valued and respected. It is the task of everybody involved in the field to show the industry in its true light, and by developing it, make it more attractive to prospective newcomers. I wish and hope that the Section will continue to stay true to your expectations and that we will continue to perform successfully. As usual, your feedback and willingness to cooperate are most welcome. J. C. od skupščine do Skupščine 43 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 44 IN ENGLISH Asphalt Committee The Asphalt Committee is a professional consultation body established by DARS in 1995 to tackle immediate issues arising in motorway construction. In recent years the scope of its activities has widened to include state roads (for DRSC). Committees which work according to a procedure manual include representatives of the engineer, institutes, and in some cases, faculties. Unfortunately, the Asphalt Committee does not comprise any representatives of the two relevant faculties. Since the beginning of its operation the Committee has met for 78 sessions, in which over 500 items have been discussed and as many decisions deliberated on. The Committee has addressed and generally resolved the most difficult technical problems and has been providing guidelines for better future performance. S.H. V zadnjem letu sta nas zapustila priznana strokovnjaka Two distinguished experts left us in the past year. Prof. dr. Zdravko Ramljak Prof. dr. Zdravko Ramljak je bil največja strokovna avtoriteta na področju nekdanje Jugoslavije in tudi veliko širše. V Sloveniji je deloval vsa leta svoje kariere. Posebej aktivno je bilo njegovo sodelovanje po ustanovitvi ZAS, katere ustanovni član je bil tudi sam. Od leta 2007 je v ZAS vključeno tudi njegovo podjetje, asfalterski inštitut Ramtech d.o.o. Na ZAS-ovih okroglih mizah, strokovnih posvetih in kolokviju je imel več strokovnih predavanj in referatov. Z njim smo v letu 2000 za bilten ZAS opravili obširen intervju kot takratnim predsednikom hrvaškega asfalterskega društva (HAD). Za prispevek k razvoju stroke, ZAS-a ter zaradi največ strokovnih prispevkov izmed tujih avtorjev, smo prof. dr. Zdravku Ramljaku podelili najvišje strokovno priznanje ZAS na jubilejnem 10. kolokviju o asfaltih in bitumnih leta 2005. Prostorsko projektiranje, razvoj računalniškega programa RAM-PEIN, ki ga je izdelal s soavtorjem Peinovićem, in numerično reševanje najtežjih strokovnih asfalterskih problematik uvrščajo prof. dr. Zdravka Ramljaka med največje asfalterske strokovnjake v Evropi in na svetu. Izjemen talent na področju stroke in znanosti pa je bil samo del njegove osebnosti. Odlikovale so ga tudi druge nadpovprečne sposobnosti nogometaša, likovnega ustvarjalca, velikega humorista in neposrednega komunikatorja. Nastala je velika praznina, ostal pa je spomin in strokovna dela enkratnega človeka in osebnosti, ki bo večno ostal zapisan v delovanju Združenja asfalterjev Slovenije. Za razvoj asfalterstva in ZAS-a se Zdravku najlepše zahvaljujemo. Prof Dr Zdravko Ramljak was a leading expert authority in the former Yugoslavia and further afield. He was active in Slovenia throughout his career, especially after the foundation of ZAS, of which he was a founding member. Since 2007 his own enterprise, Ramtech Asphalt Institute, has also been a member of ZAS. He has presented 10 lectures and papers at the Association's round table discussions, technical conferences, and the Colloquium. We conducted an extensive interview with the professor as then-president of the Croatian Asphalt Pavement Association for the 2000 edition of our bulletin. For his contribution to the development of the industry and ZAS, and for the most expert contributions among the foreign authors, we awarded Prof Dr Ramljak with the highest professional decoration of ZAS at the 10th anniversary edition of the Colloquium on Asphalt and Bitumen in 2005. His contributions in spatial design, development of RAM-PEIN computer software together with his co-author Mr Peinović, and numerical solutions of the most difficult problems the industry posed, place Prof Dr Ramljak among the leading asphalt pavement experts in Europe and the World. Exceptional talent in his field of expertise and science was only a part of his personality. He was endowed with other above average skills –excelling in such varied fields as football, the fine arts, humour and interpersonal communication. He has left a huge void, but memory and life's work remain of an exceptional individual and a personality that will be forever etched in the Slovenian Asphalt Pavement Association's professional path. We would like to extend our sincere thanks to Zdravko for his contribution in the development of ZAS and the asphalt pavement industry. Janez Bizjak Bil je član UO ZAS v treh mandatih delovanja med leti 1998 in 2006. Poleg aktivnega delovanja v upravnem odboru je sodeloval pri organizaciji kolokvijev o asfaltih in bitumnih. Zelo učinkovito je skrbel za dobavo bitumnov v Slovenijo in na asfaltne obrate. Vedno znova nas je navduševal z neopaznim reševanjem problemov, umirjenostjo in profesionalnim pristopom. Za pomemben prispevek pri razvoju ZAS- se Janezu najlepše zahvaljujemo. Janez Bizjak was a member of the ZAS Managing Committee for three terms between 1998 and 2006. Beside his active involvement in the Committee he also co-operated in organisation of the Colloquia on Asphalt and Bitumen. He was responsible for a very efficient supply of bitumen to Slovenia and into asphalt plants. As an individual, he would delight us again and again with his seamless problem solving ability, his tranquil personality, and his professional approach. We extend our sincere thanks to Janez for his significant contribution to the development of ZAS. Ohranili ju bomo v najlepšem spominu. They will remain in our fondest memories. 44 od skupščine do Skupščine Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 45 POVABILO NA 13. KOLOKVIJ O ASFALTIH IN BITUMNIH v hotelu GOLF na Bledu 13. kolokvij o asfaltih in bitumnih 13th Colloquium on Asphalt and Bitumen 24. in 25. november 2011 • hotel GOLF, Bled 24 & 25 November 2011 • Hotel Golf, Bled, Slovenia Predviden program kolokvija Tentative timetable: Četrtek, 24. november 2011 Thursday, 24 November 2011 08.30 – 09.00 Otvoritev srečanja 09.00 – 10.30 SEKCIJA 1: Razvoj tehnoloških postopkov na cestah, železnicah in letališčih (recikliranje, ponovna uporaba asfaltnih zmesi, nizkotemperaturni asfalti,…) • Razprava 10.30 – 11.00 Odmor 11.00 – 12.30 SEKCIJA 2 (1. del): Funkcionalne gradbene pogodbe in no vi postopki dimenzioniranja voziščnih konstrukcij • Razprava 12.30 – 14.00 Kosilo 14.00 – 15.30 SEKCIJA 2 (2. del): Funkcionalne gradbene pogodbe in novi postopki dimenzioniranja voziščnih konstrukcij, Razprava 15.30 – 16.00 Odmor 16.00 – 17.30 OKROGLA MIZA: Kako namesto krpanj in kratkih preplas titev zagotoviti celovito modernizacijo obstoječih cest? 17.30 – 18.00 Odmor 18.00 – 19.00 Tone Tiselj, Možnosti primerjave vodenja timov v poslovnem in športnem okolju 19.00 Kulturni program in slavnostna večerja 08.30 – 09.00 Opening Ceremony 09.00 – 10.30 SECTION 1: Development of technological procedures in roads, railways and airports (recycling, reuse of asphalt mixtures, cold asphalts etc.) • Discussion 10.30 – 11.00 Coffee Break 11.00 – 12.30 SECTION 2 (Part 1): Functional contracts in construction and new methods of pavement design • Discussion 12.30 – 14.00 Lunch 14.00 – 15.30 SECTION 2 (Part 2): Functional contracts in construction and new methods of pavement design • Discussion 15.30 – 16.00 Coffee Break 16.00 – 17.30 PANEL DISCUSSION: How to ensure complete moder nisation of existing roads without resorting to patching and short overlays 17.30 – 18.00 Coffee Break 18.00 – 19.00 Tone Tiselj: Possibilities of comparison of team leadership in business and sports environments. 19.00 Cultural Programme and Festive Dinner Party Petek, 25. november 2011 09.00 – 10.45 SEKCIJA 3: Varstvo okolja v asfalterstvu (okolju prijazna gradnja, učinkovita poraba energije, manj hrupni in trajnostni asfalti, ...) 10.45 – 11.30 Odmor 11.30 – 13.30 SEKCIJA 4: Tehnična regulativa, moderne laboratorijske preiskave in projektiranje asfaltnih zmesi (empirično in fundamentalno) 13.30 Razprava in zaključek kolokvija Friday, 25 November 2011 09.00 – 10.45 SECTION 3: Environmental protection in the asphalt pavement industry (eco-friendly construction, efficient energy consumption, less noisy and sustainable asphalts etc.) 10.45 – 11.30 Coffee Break 11.30 – 13.30 SECTION 4: Technical regulations, modern laboratory tests and design of asphalt mixtures (empirical and fundamental) 13.30 Discussion and Conclusion of the Colloquium Bled od skupščine do Skupščine 45 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 46 Nekatere objave o ZAS-u Finance – Oglasna priloga Nepremičninski informator, 28.2.2011 Novice o cestah – DRC – št. 34, december 2010 IK ZAS PIKN Utrinki iz družabnega dogodka asfalterjev, ko ne asfaltirajo ... ... seveda tudi ta dogodek ni minil brez razpravljanja o čem drugem kot o asfaltu. Vsi asfalterji vabljeni na tradicionalni piknik ZAS, ki bo septembra 2011. 46 od skupščine do Skupščine Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 47 PROGRAM DELA Program dela za leto 2011 Work Programme for 2011 Strokovna srečanja v letih 2011/2012 Professional Meetings in 2011/2012 • 11. – 14. sep. 2011: 10th Conference on Asphalt Pavements for Southern Africa • 25.-29. sep. 2011 24th World Road Congress, Mexico City, Mehika • 24.-25. nov. 2011 13. kolokvij o asfaltih in bitumnih, Bled • 8.-10. feb. 2012 XVI. Deutsche Asphalttage, Berchtesgaden • 13.-15. jun. 2012 5th Eurasphalt & Eurobitume Congress, Istanbul, Turkey 1. Splošne naloge • koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji • sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini • zagotavljanje sredstev za delovanje združenja • vodenje vseh organov združenja 2. Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj • strokovno srečanje (maj 2011) • redno letno srečanje predstavnikov odbora podjetij in družb (november 2011) • 13. kolokvij o asfaltih in bitumnih (november, 2011) • izobraževanje operativnega asfalterskega kadra (marec 2012) 1. General tasks • co-ordination of the asphalt pavement field in Slovenia • collaboration with similar domestic and foreign organisations • ensuring funds needed for the activities of the Association • managing of activities of all Association's bodies 2. Organisation of professional meetings and education/training sessions • a technical meeting (May 2011) • a regular annual meeting of representatives of the Enterprises & Companies Committee (November 2011) • Education/Training Session for operational paving personnel (March 2012) 3. Priprava in uveljavitev tehnične regulative • dodelava standarda SIST 1038 – SMA • prevodi standardov SIST 1038 • prevzem s strani EAPA pripravljenih dokumentov 3. Preparation and implementation of technical regulations • amendment of SIST 1038 – SMA standard • adoption of documents prepared by EAPA 4. Priprava gradiv za • izobraževanje, • jubilejni bilten »Od skupščine do skupščine« ob 15. obletnici delovanja ZAS • prevzem s strani EAPA pripravljenih dokumentov 4. Preparation of material for • the Education/Training Session • the ZAS 15th anniversary edition of From Assembly to Assembly bulletin • the miscellany of papers from the 13th Colloquium on Asphalt and Bitumen 5. Priprava strokovne literature 2011-2012 • Nova izdaja - knjiga Asfalt 2 5. Preparation of technical literature (2011 - 2012) • new edition – Asfalt 2 od skupščine do Skupščine 47 Casopis_15_2011:Casopis_2007_rezerva.qxd 16.5.2011 12:16 Page 48