Nove bistvene značilnosti za gradbene proizvode in način

nj
o
gr
ad
tn
o
jn
os
je
za
tra
Nove bistvene značilnosti za gradbene
proizvode in način izpolnjevanja le-teh
Sl
ov
en
sk
o
zd
ru
ž
en
Friderik Knez
1
tn
o
gr
ad
nj
o
Hirearhija osnovnih zahtev za gradbene
objekteove bistvene zahteve in trajnostnost
jn
os
1. Mehanska odpornost
in stabilnost
tra
2. Varnost pri požaru
za
3. Higiena, zdravje in
okolje
Okolju prijazne stavbe
6
zd
ru
ž
4. Varnost in dostopnost
pri uporabi
en
je
7
3 5
Zdrave stavbe
o
5. Zaščita pred hrupom
Energetsko učinkovite stavbe
ov
en
sk
6. Varčevanje z energijo
in ohranjanje toplote
Sl
7. Trajnostna raba
naravnih virov
1 2 4
Trdne trajne in varne stavbe
1945 (?) – postopna vpeljava raznih pravilnikov
gr
ad
nj
o
(Zelo) kratka zgodovina
Temeljijo večinoma na JUS standardih, ti pa na DIN standardih
tn
o
1989 – v EU sprejeta CPD, direktiva novega pristopa
jn
os
CPD ni povsem prava direktiva novega pristopa, vpeljuje pa CE za gradbene proizvode
1991 – pričetek osporavanja veljavnosti pravilnikov
tra
Pričetek obdobja večje nereguliranosti, predvsem na področju t.i. nenevarnih
proizvodov
za
2000 – Zakon o gradbenih proizvodih – implementacija CPD
je
Kljub jasnemu zakonu se dela po starem
en
2002 – prva zaznana praktična uporaba ZGPro in uveljavitev prvih hEN
ru
ž
Praktične težave (manjšega) dela industrije
2004 – EU in dejanska možnost izvajanja ZGPro
zd
Vzpostavitev prigašenih organiv in organa za tehnična soglasja
o
2008 – prvi večji pritiski EU združenj proizvajalcev po sprostitvi sistema
en
sk
Bojazen padca kakovosti
Guidance paper M – vpelje t.i. shared ITT in cascading ITT
Sl
ov
2011 – sprejem CPR
2013 – implementacija CPR
2014 (?) – dejanska polna implementacija CPR s postopkovnimi detajli
3
CPR
nj
o
Mehanska odpornost in
stabilnost
Varnost pri požaru
Varnost pri požaru
Higiena zdravje in okolje
ov
en
jn
os
sk
o
Varčevanje z energijo in
ohranjanje toplote
Higiena, zdravje in okolje
(podrobnejša opredelitev)
Varnost in dostopnost pri
uporabi (razširjena zahteva)
Zaščita pred hrupom
za
ru
ž
zd
Zaščita pred hrupom
en
je
Varnost pri uporabi
Sl
tn
o
Mehanska odpornost in
stabilnost
tra
CPD
gr
ad
Kaj se spremeni v odnosu s CPD
Varčevanje z energijo in
ohranjanje toplote
Trajnostna raba naravnih
virov (nova zahteva)
4
nj
o
Detajlna primerjava ER 3 / BWR 3
gr
ad
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in
grajeni tako, da skozi celoten življenjski
cikel ne bodo ogrožali higiene ali zdravja in
varnosti delavcev, oseb v objektu ali sosedov
ali povzročali prekomernih posledic za
kakovost okolja ali podnebje skozi njihov
celotni življenjski cikel, predvsem zaradi:
3.
3.
4.
6.
ov
en
sk
napačnega odstranjevanja
odpadnih voda, dima, trdnih ali
tekočih odpadkov,
vlage v delih objekta ali na
površinah znotraj objekta
Sl
6.
o
5.
5.
za
sproščanja strupenih plinov;
emisij nevarnih snovi, hlapnih organskih
spojin (HOS), toplogrednih plinov ali
nevarnih delcev v zraku v zaprtih prostorih
ali zraku na prostem;
emisij nevarnega sevanja;
izpusta nevarnih snovi v podzemno vodo,
morske vode, površinske vode ali zemljo;
izpusta nevarnih snovi v pitno vodo ali snovi,
ki imajo drug negativen vpliv na pitno vodo;
napačnega odvajanja odpadne vode, emisij
izpušnih plinov ali napačnega odstranjevanja
trdnih ali tekočih odpadkov;
vlage v delih objekta ali na površinah znotraj
objekta.
je
2.
zd
4.
emisij nevarnega sevanja,
onesnaženja ali zastrupitve
vode ali tal,
1.
en
2.
oddajanja strupenih plinov,
nevarnih delcev ali plinov v
zraku,
ru
ž
1.
tra
jn
os
tn
o
Gradbeni objekt mora biti
projektiran in grajen tako, da
ne bo ogrožal higiene ali
zdravja oseb v objektu ali
sosedov,predvsem ne zaradi:
7.
5
gr
ad
nj
o
Splošni poudarki sprememb
tn
o
Zahteve prvič omenjajo celoten življenjski krog
Poudraja kakovost okolja
jn
os
Notranje in zunanje okolje
Mišljen poudarek je na prašnih delcih PM10
Dodatno je v zahtevi skrito tvorjenje talnega ozona
Sl
ov
en
sk
o
zd
ru
ž
en
je
za
tra
Poudarja emisije toplogrednih plinov, kasneje (v alineji) bolj
eksplicitno
6
gr
ad
nj
o
BWR 3
tra
jn
os
tn
o
Spremembe posegajo predvsem na področje trajnostne
gradnje
Poseben poudarek je na hlapnih organskih spojinah (HOS
oziroma VOC)
Dodaten poudarek je na zmanjšanju emisij toplogrednh
plinov
sk
o
25
23000
1400
Sl
ov
en
Metan:
SF6:
HFC-134a:
zd
ru
ž
en
je
za
Toplogredni plini niso samo CO2, ampak je plinov z efektom
prispevka h globalnegu segrevanju več
CO2 predstavlja normo, večina plinov ima večji učinek na kg.
Skupaj je obravnavanih 61 spojin
Faktorji (za občutek): 1kg ustreza x kg CO2
7
gr
ad
nj
o
Metode določanja HOS
tn
o
Zbirka standardov za določanej HOS še ni popolna
Nekaj metod:
Sl
ov
en
sk
o
zd
ru
ž
en
je
za
tra
jn
os
EN ISO 16000 -9, -10, -11 (merilna komora, merilna celica)
Metroda po EN ISO 16000 temelji na topljenju HOS v nosilcu in na
spektralni analizi sestave uletih plinov
Čeprav ni vnaprej omejena se zdi, da z njo ne moremo meriti vseh HOS –
pričakujemo dodatne metode.
V Evropi obstaja le omejeno število komor (nekaj 10)
EN 717 -1, -2, -3 (formaldehid)
8
gr
ad
nj
o
BWR 7
en
je
za
tra
jn
os
tn
o
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani, grajeni in zrušeni
tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se zagotovi
predvsem naslednje:
1. uporaba ali možnost recikliranja gradbenih objektov,
gradbenega materiala in delov po zrušenju;
2. trajnost gradbenih objektov;
3. uporaba okoljsko združljivih surovin in sekundarnih
materialov v gradbenih objekti
Sl
ov
en
sk
o
zd
ru
ž
Pri razumevanju naletimo na težave z definicijo, kaj je
recikliranje ter kakšni so (konkretno) okoljsko združljivi
mnateriali.
9
gr
ad
nj
o
Prenos v tehnične specifikacije
tn
o
TS so harmonizirani standardi (hEN) in evropski ocenjevalni
dokument (EAD)
Ključna razlika v širini aplikacije ostaja:
za
tra
jn
os
hEN pokriva družino proizvodov in je povsem pripravljen na pojav novih
konkretnih proizvodov iste vrste
EAD je načeloma lahko enak za več ETA, vendar se v praksi pričakuje (bolj
ali manj) 1 EAD – 1 ETA.
Implementacija sprememb
Sl
ov
en
sk
o
zd
ru
ž
en
je
hEN ob reviziji standarda (najkasneje v 5 letih)
EAD takoj
10
gr
ad
nj
o
Nujno izrazoslovje
LCA – life cycle assessment = analiza življenjskega kroga
jn
os
tn
o
Postopek, kjer na osnovi produktnega modela sestavimo inventar
elementarnih in produktnih tokov. Te tokove po ustrezni metodi
vpliva (npr. CML 2001, Nov 2010) nato vrednotimo s paramtrom
PCR – product categroy rules = pravila za skupino proizvodov
za
tra
Dokument, ki omogoči medsebojno primerljive LCA analize, če ga
upoštevamo. Podaja konkretne zahteve za izbiro podatkov tam, kjer
imamo več možnosti.
en
je
EPD – environmental performance declaration = okoljski znak
tipa III
zd
ru
ž
Dokument, ki je v osnovi namenjen B2B komunikaciji. Temelji na
LCA analizi in je praviloma verificiran. Podaja podatke, ki jih kupec
naprej uparblja pri projektiranju ali pri oceni svojega proizvoda.
en
sk
o
EAD – European assessment documet = evropski ocenjevalni
dokument
Sl
ov
EAD vsebuje seznam relevantnih karakteristik za neko družino
proizvoda. Nadomešča ETAG in CUAP po CPD s hkratnim prenosom
težišča specifikacije
11
tn
o
hEN predpisuje ITT za tehnične karakteristike
Analiza LCA zavzame vlogo testa
gr
ad
nj
o
Pomen posameznih dokumentov BWR 7
je
za
tra
jn
os
Preskušanje se opravi po določenih preskusnih metodah; posebni
pogoji preskušanja so določeni v hEN
Izračun LCA se opravi tako, da ustreza EN 15804 in posebnim
pogojem - PCR
zd
ru
ž
en
Klasifikacijsko poročilo podaja razrede
Vlogo klasifikacijskega (zbirnega) poročila prevzame EPD
sk
o
Osnovni način dokazovanja novih zahtev je torej skozi EPD ali
ekvivalenten dokument
Sl
ov
en
Teoretično EPD ni potreben, praktično pa si brez EPD ne predstavljamo
določitve zahtev
12
gr
ad
nj
o
Prenos v hEN
jn
os
tn
o
Spremeni se besedilo standarda
Konkretni primeri še ne obstajajo (le neuspeli poskusi)
TC, ki obravnava določen proizvod pripravi merila
Merila morajo slediti horizontalni specifikaciji, t.j. EN 15804
tra
Nekateri TC so z implementacijo pohiteli (les in lesni izdelki)
Pojav neskladja med idejami produktnih TC in TC 350 (trajnostnost)
za
Osnovni problem: hranjenje CO2 v lesu je po predlogu produktnega TC precenjeno
in neusklajeno s scenariji
en
je
Znotraj CEN trenutno poteka horizontalnio usklajevanje
ru
ž
Sistem AVCP za BWR 7 bo 4 – zunanji organ načeloma ne bo vključen
sk
o
zd
Temelji med drugim na zmotnem prepričanju, da DČ ne regulirajo
karakteristik in bo zato večinoma uporabljen status „NPD“, ki se sedaj
obvezno deklarira
Analiza EOTA pokaže, da v cca 10 članicah obstajajo konkretne zahteve
Sl
ov
en
Posledica: pojav dodatnih certifikacijskih (EPD) shem
13
tn
o
Po horizontalni harmonizaciji
Proizvajalec deklarira parametre po EN 15804
gr
ad
nj
o
Pričakovane zahteve hEN
tra
jn
os
GWP, AP, POCP, EP, ADP
Energijske tokove (serija parametrov: PERE, PERM, PERT, ...)
Večini proizvajalcev je izražanje velika neznanka
Parametri so nujni, če želimo kdaj v prihodnosti ocenjevati celoten objekt
za
Parametre razbere iz EPD ali drugih, ekvivalentnih dokumentov
Sl
ov
en
sk
o
zd
ru
ž
en
je
EPD – okoljska deklaracija tipa III
Pomembna je kompatibilnost analize v ozadju in ustrezanje standardu EN
15804
TC bodo postavili dodatne kriterije, ki bodo skupaj z EN 15804 tvorili PCR za
družino proizvodov (naslednja tema)
14
gr
ad
nj
o
Prenos v ETA
tra
jn
os
tn
o
Tehnična specifikacija je EAD,
Proizvajalec pridobiva oceno (ETA)
Konkretni primeri bodo vpeljani takoj, „case by case“
Merila za družino proizvodov pripravlja EOTA PT BWR7
Merila morajo slediti horizontalni specifikaciji, t.j. EN 15804
za
EOTA ponuja veliko večjo fleksibilnost kot CEN
Potencialni problem je uskladitev področij na interinstitucionalnem nivoju
je
Sistem AVCP za BWR 7 bo 4 – zunanji organ načeloma ne bo vključen
Sl
ov
en
sk
o
zd
ru
ž
en
Enako kot za hEN, vendar
Efektivno sistem 3, ker EOTA verificira EPD (prevzame vlog tipskega tsta)
15
gr
ad
nj
o
Za občutek
tn
o
Tabela parametrov za module A1-A3
REZULTATI LCA - Indikatorji rabe surovin za 1 kg (izdelka)
PERE
[MJ]
PERT
[MJ]
0
2,25E-01
9,71E+00
0
A2
0
5,94E-04
5,94E-04
0
2,35E-01
A3
1,26E+00
1,53E+00
2,79E+00
4,39E+00
A1
0
0
A2
0
0
XXXXX
A3
0
0
SM [kg]
RSF
[MJ]
NRSF
[MJ]
9,71E+00
5,38E-01
0
0
2,23E+01
2,35E-01
0
0
0
4,58E-02
0
0
0
2,03E+01
za
2,11E+01
je
NHWD [kg]
1,67E+01
RWD [kg]
en
HWD [kg]
PENRT
[MJ]
tra
2,25E-01
Faza
izdelave
CRU [kg]
MFR [kg]
MER [kg]
FW
[m3]
EE [kg]
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
ODP
[kg CFC 11
equiv]
3,83E-08
AP
[kg
SO2
equiv]
1,79E-03
EP
[kg (PO4)3equiv]
7,92E-04
POCP
[kg Ethene
equiv]
3,37E-04
APDE
[kg
Sb
equiv]
9,06E-05
APDF
[MJ]
zd
A2
1,73E-02
2,52E-09
1,28E-04
2,33E-05
1,15E-05
1,50E-09
2,32E-01
A3
1,31E+00
1,91E-07
1,33E-02
3,94E-03
7,21E-04
1,29E-07
1,79E+01
8,72E+00
Sl
ov
en
sk
o
A1
GWP
[kg
CO2
equiv]
4,76E-01
Indikator (okrajšava)
XXXXX
PENRE
[MJ]
A1
Indikator (okrajšava)
Faza
izdelave
PENRM
[MJ]
ru
ž
Faza
izdelave
XXXXX
PERM
[MJ]
jn
os
Indikator (okrajšava)
16
nj
o
gr
ad
Neposredna relacija s trajnostno
gradnjo CPD / CPR
Sl
ov
en
sk
o
zd
ru
ž
en
je
za
tra
jn
os
tn
o
V CPR je podan poskus povzetja okoljske trajnostnosti
Okoljski del obsega več parametrov in modelov, kot jih
obravnavamo tu
Trajnostna gradnja obsega še dve drugi komponenti (ekonomsko
in sociološko)
.
Trajnostni proizvodi so predpogoj za trajnostno stavbo.
17
gr
ad
nj
o
Zaključni povzetek
Sl
ov
en
sk
o
zd
ru
ž
en
je
za
tra
jn
os
tn
o
CPR prinaša nove zahteve
Implementacija je nakazana, ni pa še izvršena
Kot navadno industrija potrbuje večjo odzivnost
Dokumentiranost trajnostnosti poteka skozi EPD
Čeprav so na voljo druge poti, pa efektivno najbrž ne bodo prišle do
izraza
TIRS bo trajnostnost kontroliral enako, kot druge lastnosti; zahteve
so neposredne, vendar smemo pričakovati določeno „izvedbeno“
razumevanje s strani TIRS.
18
nj
o
gr
ad
tn
o
jn
os
tra
en
je
za
Friderik Knez
Sl
ov
en
sk
o
zd
ru
ž
[email protected]
19
Title/Department/Archive/Author