Zahteve za proizvajalce gradbenih proizvodov Friderik Knez 1 Obsežnost sprememb – primer 7.2.2. 2 1 Zahteve po spremembi (7.2.2.) 3 Okoljski znaki tipa I in III (7.1.3.2.) 4 2 Okoljski znaki Na trgu je zelo veliko število raznih okoljskih znakov V državah EU je v veliki večini primerov področje označevanja neregulirano (neposredno ali posredno) Poznamo 3 tipe znakov: Znak tipa II – samodeklaracija (povsem neharmonizirano) Znak tipa I – potrjena okoljska kakovost, skladno s shemo znaka (poskus harmonizacije) Znak tipa III – kvantificirana okoljska kakovost, skladno s shemo (znaka) – zaenkrat neharmonizirano vendar z izrazito tendenco k harmonizaciji Seznam proizvodov z znaki, ki jih najdemo v Sloveniji: http://www.ecolabelindex.com/ecolabels/?st=country,si 5 Znaki tipa II Primer lastnega znaka (piktograma) Verodostojnost temelji na dobrem imenu podjetja Kriteriji so navadno zelo relativni in nejasni Znaki tipa II niso zajeti v Uredbi 6 3 Okoljski znak tipa I Kaj je okoljski znak tipa I: Je prostovoljna okoljska oznaka - označuje okoljske prednosti (analiza okoljskih vplivov blaga, storitve ali gradnje v življenjski dobi) na podlagi evropskih, mednarodnih oz. slovenskih okoljskih standardov. Znak (praviloma) odlikuje proizvode oziroma storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde ter visoka merila glede uporabnosti. Tehnična podlaga: Okoljska merila za podelitev znaka so skladna z zahtevami standarda ISO 14024 (Okoljske označbe in deklaracije - Okoljsko označevanje I. vrste - Načela in postopki) in so predpisana v odločbah komisije, ki določajo natančna okoljska merila za podelitev znaka za posamezno skupino izdelkov ali storitev. Vrste okoljskih znakov tipa I: Za razliko od številnih drugih evropskih dežel (Nemčija, Danska, Švedska, Avstrijia...) se do sedaj v Sloveniji ni izoblikoval, uporabljal ali uveljavil nacionalni okoljski znak. Kljub posameznim nacionalnim shemam je bila v EU prepoznana potreba k izoblikovanju skupne evropske nalepke, ki bi bila prepoznavna na celotnem evropskem trgu in bi njena podelitev temeljila na enotnih merilih, ki bi obveljale v vseh državah članicah. V ta namen je bila razvita Evropska prostovoljna shema za okoljsko nalepko, ecolabel, pri nas poznana tudi kot okoljska marjetica in je v veljavi od leta 2002. 7 Okoljski znak tipa I Primeri označb Ecolabel (okoljska marjetica) in nekateri drugi nacionalni okoljski znaki Verodostojnost: Verodostojnost zagotavlja operater sheme znaka. Akreditacija dodaja kredibilnost. Ideja [Ecolabel] in kaj dejansko piše v Uredbi [znak tipa I] 8 4 Okoljski znak tipa I - Ecolabel Kateri proizvodi lahko pridobijo označbo ecolabel: Označbo ecolabel lahko pridobi proizvod (izdelek ali storitev), ki je prepoznan v okviru skupine proizvodov, za katero so že določeni pogoji oziroma okoljska merila in jih mora le-ta izpolnjevati. Kdo podeljuje ecolabel: Okoljski znak tipa I podeljuje akreditirana, neodvisna institucija. V Sloveniji znak za okolje podeljuje Agencija Republike Slovenije za okolje z upravno odločbo na način in pod pogoji, določenimi s prej navedenimi predpisi EU, pri čemer mora oseba, ki je znak pridobila, plačati tudi posebno pristojbino za vlogo ter letno pristojbino. Podatke o podeljenem znaku je treba sporočiti Komisiji EU takoj, ko postane odločba o podelitvi znaka pravnomočna. Način izvajanja sheme: uredba EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2009 (ES) št. 66/2010 o znaku EU za okolje. Gradbeni proizvodi na ARSO (še) nimajo svoje skupine. Podeljen je znak podjetju JUB za izdelek JUPOL JUNIOR (zaenkrat edini slovenski proizvajalec z znakom ecolabel, ki ga je podelil ARSO) 9 Okoljski znak tipa III Kaj je okoljski znak tipa III: Okoljska deklaracija tipa III za proizvode (EPD – Environmental product declaration) je prostovoljna okoljska deklaracija. Zakonodaja o gradbenih proizvodih se spreminja v smer de-facto obveznosti EPD Predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v življenjskem ciklu proizvoda in kot tak omogoča primerjavo med proizvodi z enako funkcijo (dokler smo znotraj iste podatkovne baze). Temelji na neodvisnem ocenjevanje življenskega cikla (LCA – life cycle assessment), ki vključuje predpisano analizo inventarja (LCI - life cycle inventory) in predpisano ovrednotenje vpliva (LCIA - Life cycle impact assessment). Z njim upravlja podjetje oz. skupina podjetij, industrijski sektor ali tržno združenje, javni organ ali agencija, ali neodvisni znanstveni organ oz druga organizacija. V Sloveniji program EPD izvaja Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) Tipi EPD-jev: Glede na fazo življenskega cikla ločimo naslednje tipe EDP-jev: • faza izdelave (t.i. »od zibelke do vrat« - »cradle to gate«) - vsebuje podatke o izkopu surovin, transportu, proizvodnji produkta; • faze izdelave in izbrane ostale faze življenjskega cikla (t.i. »od zibelke do vrat z možnimi izbirami« »cradle to gate with options«) • celoten življenjski cikel (t.i. »od zibelke do groba« - »cradle to grave«) - vsebuje podatke o izdelavi, vgradnji, uporabi in vzdrževanju, zamenjavi, demontaži, procesiranju odpadkov za ponovno uporabo, ponovni uporabi, obnovi, reciklaži in skladiščenju odpadkov. 10 5 Okoljski znak tipa III Postopek: Identifikacija proizvoda / skupine proizvodov Identifikacija eksplicitnih zahtev po kompatibilnosti (trenutno harmonizacija znotraj ECO platforme) Določitev robnih pogojev analize proizvoda PCR („Product category rules“ – kriter) Nedvoumen opis proizvoda (nabor tehničnih karakteistik – najlažje iz oznake CE) Podatki proizvodnega procesa (elementarni tokovi: materiali, energija, voda) Določitev RSL („reference service life“) – če odstopa od osnove v PCR Izvedba LCA analize Izdelava dokumenta (EPD) Sistem EPD ni certifikacija (ni rednega nadzora) EPD velja 5 let oziroma do sprememb Model je odprt – modifikacije so (relativno) enostavne Tuje izkušnje pokažejo, da certificiranje kot postopek ni potrebno 11 Okoljski znak tipa III Okoljska informacija v EPD po mednarodnem konsenzu pokriva: indikatorje okoljskih vplivov: potencial globalnega segrevanja (GWP) potencial razgradnje ozona (ODP) • potencial acidifikacije zemlje in vode (AP) • evtrofikacijski potencial (EP) • potencial fotokemičnega nastajanja ozona (POCP) • • • potencial izrabe abiotskih (naravnih) virov-surovin (APD-surovine) • potencial izrabe abiotskih virov -fosilnih goriv (APD-fosilnih goriv) Indikatorji rabe surovin • Raba obnovljive primarne energije • Raba neobnovljive primarne energije • Raba sveže pitne vode Indikatorji za dodatno okoljsko informacijo • Odlaganje nevarnih odpadkov • Odlaganje ne-nevarnih odpadkov • Odlaganje radioaktivnih odpadkov 12 6 Okoljski znak tipa III Kateri proizvodi lahko pridobijo okoljski znak tipa III: Označbo tipa III (EPD) lahko pridobi katerikoli proizvod. EPD za določen proizvod temelji na enotnih pravilih, ki so zapisana v PCR-ju (Product category rules) za obravnavan proizvod. EPD se določi na podlagi obstoječega PCR-ja (v kolikor PCR za obravnavan proizvod že obstaja) oz se poda vlogo za izdajo novega PCR-ja za določen tip proizvoda na podlagi katerega se nato izda EPD. Kdo ga podeljuje: Pripravi in izda ga ena ali več neodvisnih organizacij. Tehnična in pravna podlaga: Okoljska merila za podelitev znaka so skladna z zahtevami standarda ISO 14025: Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko označevanje III. Vrste - načela in postopki. Standard ISO 14025 temelji na EN ISO 14040: Ravnanje z okoljem - Ocenjevanje življenjskega cikla Načela in okviri. Verodostojnost: Preverbo verodostojnosti rezultatov vrednotenja lahko opravi le za to pristojna oseba v skadu s standardom ISO 14025. Odvisna je od stopnje harmonizacije (CEN - European Committee for Standardisation). 13 Okoljski znak tipa III Primeri EPD-jev (za gradbene proizvode) Nekaj sklopov proizvodov, ki že imajo EPD: beton talne obloge gradbeni pritrditveni elementi kovine strehe in fasadni sistemi strešne in druge hidroizolacijske membrane toplotno izolacijski materiali lepila za talne obloge steklene vlakna surovine in polizdelki masivni les lesni izdelki klimatski sistemi keramične ploščice svetila, žarnice sistemi za gradnjo mavec in malte laminati ključavnice stenske in stropne obloge kopalnice, sanitarna oprema… 14 7 Viri informacij... primer OEKOBAU.DAT: http://www.nachhaltigesbauen.de/oekobaudat Toplotne izolacije (izbor) Potencial (proizvodnja + EOL) Enota: m3 Sivi EPS WW PUR MW VIP (preračunano) l (W/mK) 0,032 0,051 0,024 0,032 0,007 PE, neob (MJ) 852 -420 2404 1479 1108 PE, 2,30 4526 87 240 161 30,8 205,6 obn (MJ) ADP elem (Sbekv) 7,08 ·10-6 ADP fosil (MJ) 843 GWP (CO2 ekv) 65,0 ODP (R11 ekv) AP (SO2 ekv) EP (PO43-ekv) POCP (C2H4 ekv) 152,7 90,4 10,7·10-6 1,98 0,072 0,919 0,546 0,50 0,206 0,0079 0,127 0,056 0,0476 0,026 0,26 0,124 0,079 0,0367 0,0176 18,7 ·10-6 ·10-6 3,91 ·10-6 1,04·10-6 8 SF6, HOS in formaldehid 17 Omejitve glede HOS TVOC je omejena z zakonodajo (Uredba o najvišjih vsebnostih hlapnih organskih spojin v določenih barvah in lakih ter proizvodih za ličenje vozil Zahteve Uredbe so strožje. 2. in 3. alineja je izpolnjena avtomatsko za barve na vodni osnovi. Standardi SIST EN ISO 16000-9,-10,-11 podajajo merilne metode za določitev HOS 18 9 Zahteve za formaldehid Uredba zahteva razred E1 za materiale na osnovi lesa Formaldehid, ki je v lesu (naravno), ne predstavlja težav Lepljenci (EN 14080) se lahko razvrstijo v razred E1 brez preskušanja Preskušanje (EN 717 -1, -2, -3), v Sloveniji preskušanja izvaja BTF Formaldehid je lahko problematičen npr. pri ivernih plšočah 19 Friderik Knez [email protected] 20 Title/Department/Archive/Author 10