1. No category

OBLAKI IN ORIENTACIJA
OBLAKI
IN
ORIENTACIJA
OBLAKI IN ORIENTACIJA
OBLAKI IN ORIENTACIJA
Oblaki in orientacija
oločanje vrste oblakov
Zaradi
odprtosti
Haloz
proti
vzhodu ima območje Stoperc značilno subpanonsko celinsko podDoločanje
vrste
oblakov
Določanje
vrste
oblakov
očki:
padevrste
približno
1.000 mm padavin letno, od tega 700 mm v vegetacijski dobi.
e oblakov. nebje. V Halozah
Določanje
oblakov
Pripomočki: Pripomočki:
Količina
padavin
je na vzhodu
Določanje
vrste
oblakov
Določanje
vrste
oblakov
◘ slike oblakov.
◘ slike
oblakov.
Pripomočki:
Haloz manjša kot na zahodu. Poletne suše najbolj prizadeneek:
jo
njive
na
plitvih
prsteh,
pa
tudi
sadovnjake
in
travnike.
Lastnost
mikroklimatskih
razmer
je
◘
slike
oblakov.
Pripomočki:
Pripomočki:
di
travnika se zazrite v nebo ter poiščite oblake, ki so na nebu.
Postopek:
Postopek:
◘
slike
oblakov.
◘
slike
oblakov.
pojav
termalnega
pasu,
ki oblake,
se
zvečer,
ponoči
in zjutraj oblikuje zaradi stekanja zraka v doline.
o
določite
vrsto
oblaka
s
pomočjo
spodnjih
slik.
◘ Sredi travnika
se
zazrite
v
nebo
ter
poiščite
ki
so
na
nebu.
◘ Sredi
travnika se zazrite v nebo ter poiščite oblake, ki so na nebu.
Postopek:
Nato
določite
vrsto
s termalnega
pomočjo
spodnjih
slik.seterpojavlja
Spodnja
mejatravnika
pasu
vslik.
povprečju
20 do 30 m nad dolinskim dnom. V
Nato
določite
vrstoseoblaka
svpomočjo
spodnjih
Postopek:
Postopek:
◘ oblaka
Sredi
zazrite
nebo
poiščite oblake,
ki so na nebu.
◘◘ Sredi
travnika
zazrite
vvnebo
ter
kikiso
Sredi
travnikase
se
zazrite
nebo
terpoiščite
poiščite
oblake,
sona
nanebu.
nebu. slik.
Nato
določite
oblakaoblake,
s pomočjo
spodnjih
termalnem
pasu
stavrsto
prisotna
manjša
pogostost
pojava slane in izrazitejše sončno obsevanje.
Nato
Natodoločite
določitevrsto
vrstooblaka
oblakasspomočjo
pomočjospodnjih
spodnjihslik.
slik.
Določanje vrste oblakov
Pripomočki: • slike oblakov.
Postopek: • sredi travnika se zazrite v nebo in poiščite oblake.
Nato s pomočjo spodnjih slik določite vrsto oblaka.
Cirus
Cirus
Cirus
Cirus
Cirus
Cirus
1
2
Cirustratus
Cirustratus
Cirustratus
Cirustratus
Cirustratus
Cirustratus
4
5
Cirukumulus
Cirukumulus
Cirukumulus
Cirukumulus
Cirukumulus
Cirukumulus
7Nimbostratus
Nimbostratus
Nimbostratus
Nimbostratus
8
Nimbostratus
Nimbostratus
1
Cirus; 2 Altostratus; 3 Cirostratus; 4 Stratus;
Kumulus; 9 Altokumulus; 10 Kumulonimbus
8
Altokumulus
10
Altokumulus
Altokumulus
Altokumulus
Altokumulus
Altokumulus
5
Cirokumulus;
6
Orientacija s pomočjo kompasa
z reliefnimi znamenji,
OBLAKI
IN
OBLAKIOrientacija
IN ORIENTACIJA
ORIENTACIJA
Orientacija
s pomočjo
kompasa
vegetacijo
in urbanimi
običaji
Orientacija
z reliefnimi znamenji,
Orientacija s pomočjo
kompasa
Orientacija
z reliefnimi
znamenji,
Pripomočki:
Orientacija s pomočjo kompasa
Orientacija s pomočjo
kompasa
◘
kompas.
vegetacijo
in
urbanimi
običaji
vegetacijo
in
urbanimi
običaji
Orientacija
z
reliefnimi
znamenji,
Pripomočki:
Pripomočki:
Orientacija po reliefnih znamenjih, vegetaciji in urbanih običajih je
Orientacija
Orientacijasspomočjo
pomočjokompasa
kompasa ◘ kompas.
Orientacija
z
reliefnimi
znamenji,
Orientacija
z
reliefnimi
znamenji,
vegetacijo
in
urbanimi
običaji
◘
kompas.
povezana
z
delovanjem
sonca
in
ni
popolnoma
zanesljiva:
Pripomočki:
Pripomočki:
Orientacija po reliefnih znamenjih,
vegetaciji
urbanih znamenjih,
običajih je vegetaciji in urbanih običajih
Orientacija
poinreliefnih
• kompas
Pripomočki:
Pripomočki:
◘◘ kompas.
kompas.
vegetacijo
urbanimi
običaji
vegetacijo
urbanimi
običaji
◘povezana
kompas.in
zin
delovanjem
sonca
inpovezana
ni popolnoma
zanesljiva:sonca in ni popolnoma zanesljiva:
z delovanjem
Orientacija
reliefnih
znamenjih,
vegetaciji in urbanih običajih je
◘ severne strani
objektovpo
nikoli
niso obsijane
z soncem
povezana
zseverni
delovanjem
sonca
injeniskal,
popolnoma
zanesljiva:
Orientacija
znamenjih,
vegetaciji
ininurbanih
običajih
je
Orientacijapo
poreliefnih
reliefnih
znamenjih,
vegetaciji
urbanih
običajih
◘
mah
običajno
raste
na
strani
dreves,
ruševin
ni
◘ severne strani objektov nikoli
niso
obsijane
z
soncem
◘ severne
strani objektov nikoli niso obsijane z soncem
povezana
sonca
in
ni
popolnoma
zanesljiva:
povezanazzdelovanjem
delovanjem
sonca
in
ni
popolnoma
zanesljiva:
znamenjih,
vegetaciji
in urbanih običajih
pa nujno
◘ mahOrientacija
običajno
rastepo
na reliefnih
severni
strani
dreves,
skal,
ruševin
ni
◘ mah
severni
strani
dreves, skal, ruševin - ni
◘ severne
straniobičajno
objektovraste
nikolina
niso
obsijane
z soncem
◘ objektov
mravljišča
v večini
primerov
na južni
strani dreves
nujno
Orientacija
posoreliefnih
znamenjih,
vegetaciji
in urbanih
običajih
je poveza◘◘ severne
strani
niso
obsijane
z
soncem
severnepa
strani
objektovnikoli
nikoli
niso
obsijane
z
soncem
◘ mah običajno
raste na severni strani
dreves, skal,
ruševin
- ni
pa nujno
◘ raste
stene
poslopij
so
včasih
vlažne
in imajo bele ali sive
mravljišča
so
večini
primerov
na
južni
strani
dreves
na
zseverne
delovanjem
sonca
in
ni
povsem
zanesljiva:
◘◘ mah
običajno
na
strani
dreves,
skal,
ruševin
ni
mah◘
običajno
raste
navseverni
severni
strani
dreves,
skal,
ruševin
ni
pa nujno
◘ mravljišča so v večini primerov na južni strani dreves
◘ severne
stene poslopij
so včasih vlažne
inniso
imajo
bele ali sive
solitrne
madeže
pa
panujno
nujno
•
severne
strani
objektov
nikoli
obsijane
s južni
soncem;
◘ mravljišča
so v večini
primerov
naso
strani
dreves
◘
severne
stene
poslopij
včasih
vlažne
in
imajo
bele
ali
sive
Slika:
solitrne
madeže
◘
nekatere
rastline
se obračajo
proti
soncu
- sončnice
◘◘ mravljišča
so
vvvečini
primerov
na
južni
strani
dreves
mravljišča
so
večini
primerov
naseverne
južni
strani
dreves
◘
stene
poslopij
so
včasih
vlažne
imajo bele
•
mah
navadno
raste
na
severni
strani
dreves,
skal ininruševin,
ni ali
pasive
nujno;
Slika: Primer kompasa
solitrne
madeže
Slika:
◘ stene
nekatere
rastline
se obračajo
proti
soncu
-ali
sončnice
◘◘ severne
so
včasih
vlažne
in
bele
severne
stene
poslopij
so
včasih
vlažne
inimajo
imajo
bele
alisive
sive
◘ poslopij
letnice
dreves
so
običajno
na
severni
strani gostejše
Slika:
solitrne
madeže
primer kompasa
Primer kompasa solitrne
• mravljišca
so v večini
primerov
na
južnisestrani
dreves;
◘
nekatere
rastline
obračajo
proti soncu - sončnice
madeže
solitrne
madeže
◘
letnice
dreves
so
običajno
na
severni
strani
gostejše
Slika: Primer
◘ sneg
v gorah◘ jenekatere
na severni
stranisedlje
kot naproti
južnisoncu - sončnice
kompasa
rastline
obračajo
Slika:
Slika:
◘ - -letnice
dreves
so običajno
severni
strani
gostejše
• vseverne
stene
poslopij
so
včasih
vlažne
in imajonabele
ali sive
solitrne
◘◘ nekatere
rastline
se
obračajo
proti
soncu
sončnice
nekatere
rastline
se
obračajo
proti
soncu
sončnice
◘ sneg
gorah
je
na
severni
strani
dlje
kot
na
južni
Orientacija
v
naravi
s
pomočjo
sonca
Primer
kompasa
◘ severne strani
hribovij
so običajno
manj porasle
in strani
bolj strme
◘
letnice
dreves
so
običajno
na
severni
gostejše
Primer
kompasa
Primersonca
kompasa
Orientacija
v naravi
pomočjo
sonca
Orientacija
v snaravi
s pomočjo
◘◘ letnice
dreves
so
običajno
na
severni
strani
gostejše
letnice
dreves
so
običajno
na
severni
strani
gostejše
◘ sneg
v gorah
jeinnabolj
severni
strani dlje kot na južni
◘ madeže;
◘ severne
strani
hribovij
so
običajno
manj
porasle
strme
oltarji starejših
katoliških
cerkva
obrnjeni
proti
zvoniki
◘ dlje
sneg
v na
gorah
je nasoseverni
strani
dljevzhodu,
kot na južni
Orientacija
v
naravi
s
pomočjo
sonca
◘
sneg
v
gorah
je
na
severni
strani
kot
južni
◘
sneg
v
gorah
je
na
severni
strani
dlje
kot
na
južni
◘obračajo
severne
strani
hribovij
sozvoniki
običajno manj porasle in bolj strme
Pripomočki:
◘ oltarji
starejših
katoliških
cerkva
so
obrnjeni
proti
vzhodu,
•
nekatere
rastline
se
proti
soncu
–
sončnice;
Orientacija
v
naravi
s
pomočjo
sonca
pa so so
na
zahodu.
Pri pravoslavnih
pa
so običajno
zvoniki proti
Orientacija
Orientacijavvnaravi
naravisspomočjo
pomočjosonca
sonca
◘ severne
straniinin
hribovij
so
manjvzhodu
porasle in bolj strme
Pripomočki:
◘
severne
strani
hribovij
običajno
manj
porasle
bolj
strme
◘
severne
strani
hribovij
so
običajno
manj
porasle
bolj
strme
pa •
so na
zahodu.
Pri pravoslavnih
pana
sostarejših
zvoniki
proti
vzhodu
◘
oltarji
katoliških
cerkva
so
obrnjeni
proti
vzhodu,
zvoni
◘ palica ali drevo.
Pripomočki:
letnice
dreves
so
navadno
severni
strani
gostejše;
◘ katoliških
poti in kolovozi
se
običajno
cepijo
pod
ostrim so
kotom,
če gremo
◘ so
oltarji
starejših
katoliških
cerkva
obrnjeni
proti vzhodu, zvoniki
◘ palica ali drevo.
◘◘ oltarji
starejših
cerkva
obrnjeni
proti
vzhodu,
zvoniki
oltarji
starejših
katoliških
cerkva
so
obrnjeni
proti
vzhodu,
zvoniki
Pripomočki:
◘ poti in kolovozi se običajno cepijo
pod
ostrim
kotom,
če
gremo
pa
so
na
zahodu.
Pri
pravoslavnih
pa
so
zvoniki
proti
vzhodu
Pripomočki:
Altostratus
Pripomočki:
Pripomočki:
•
sneg
v
gorah
se
na
severni
strani
obdrži
dlje
kot
na
južni;
proč
od naseljapa
na
zahodu.
pravoslavnih pa so zvoniki proti vzhodu
pa
Pri
pa
proti
vzhodu
paso
sona
nazahodu.
zahodu.
Pripravoslavnih
pravoslavnih
paso
sozvoniki
zvoniki
protiPri
vzhodu
• palica ali drevo
Altostratus
◘
palica
ali
drevo.
proč
od
naselja
◘
poti
in
kolovozi
se
običajno
cepijo
pod
ostrim
kotom,
če
gremo
◘ palica ali drevo.
◘◘ palica
palicaali
alidrevo.
drevo.
◘
poti
in
kolovozi
se
običajno
cepijo
pod
ostrim
kotom,
če
gremo
◘
poti
in
kolovozi
se
običajno
cepijo
pod
ostrim
kotom,
če
gremo
◘
poti
in
kolovozi
se
običajno
cepijo
pod
ostrim
kotom,
če
gremo
•
severne
strani
hribovij
so
navadno
manj
porasle
in
strmejše;
◘ ponoči,
če jeoblačnost,
visoka oblačnost,
se vidi vodsev
oblakih
odsev
luči večjih
Altostratus
◘
ponoči,
če
je
visoka
se
vidi
v
oblakih
luči
večjih
Altostratus
Altostratus
Altostratus
proč
od
naselja
proč
pročod
odnaselja
naselja
proč
od
naselja
naseljih
• oltarji
starejših katoliških cerkva so obrnjeni proti vzhodu, zvoniki pa so
naseljih
ponoči,
čeluči
je
visoka
se vidiodsev
v oblakih
odsev luči večji
◘◘ ponoči,
se
vidi
odsev
večjih
ponoči,če
čejejevisoka
visokaoblačnost,
oblačnost,
seponoči,
vidiv◘
voblakih
oblakih
odsev
luči
večjih oblačnost,
◘
če
je
visoka
oblačnost,
se
vidi
v
oblakih
luči
večjih
na zahodu. Pri pravoslavnih cerkvah pa so zvoniki na vzhodu;
naseljih
naseljih
naseljih
naseljih
Orientacija
pomočjo
sonca
ureče gremo proč od naselja;
• poti
in kolovozi
se s
navadno
cepijo pod
ostrimin
kotom,
Orientacija
s pomočjo
sonca
in ure
• ponoči
se ob visoki
oblačnosti
v oblakih vidi odsev luči večjih naselj.
Orientacija
s
pomočjo
sonca
in
ure
Orientacija
s
pomočjo
sonca
in
ure
Orientacija
pomočjo
sonca
Slika:
Orientacija
s pomočjo
sonca
in
ure in ure
Slika:
Če imamo
uro zpotem
kazalci
se lahko
orientiramo
na sledeč
način:
Če imamo
uro z kazalci
sepotem
lahko
orientiramo
nassledeč
način:
Slika:
Primer
orientacije
s
Primer
orientacije
ss pomočjo
Slika:
Slika:
primer
orientacije
palice
Če
Čeimamo
imamouro
urozzkazalci
kazalcipotem
potemse
selahko
lahkoorientiramo
orientiramona
nasledeč
sledečnačin:
način:
Slika:
Slika:
Orientacija
s
pomočjo
sonca
in
ure
Če
imamo
uro
z
kazalci
potem
se
lahko
orientiramo
na
sledeč
način:
Če
imamo
uro
z
kazalci
potem
se
lahko
orientiramo
na sledeč nači
pomočjo
palice
sence.
pomočjo
palice
inin njene
sence.
Primer
orientacije
ss in njene
Primer
orientacije
njene
sence.
V
◘
v
tla
zapičimo
manjšo
palico
V
◘
v
tla
zapičimo
manjšo
palico
Primer
orientacije
s s
Primer
orientacije
pomočjo
pomočjopalice
paliceininnjene
njenesence.
sence.
Čeda
imamo
uro
s kazalci,
se lahko orientiraVV
◘◘ vvtla
manjšo
tlazapičimo
zapičimo
manjšo
palico
tako,
mečepalico
senco
tako,
da
meče
senco
pomočjo
palice
in
njene
sence.
pomočjo
palice
in
njene
sence.
V◘da
◘kaže
v tla
zapičimo
manjšo palico
Orientacija
v
naravi
s
pomočjo
ure
Orientacija
v
naravi
s
pomočjo
ure
V
◘
v
tla
zapičimo
manjšo palico
tako,
meče
senco
tako,
da
meče
senco
mali
kazalec
ure
naj
v
Orientacija
v
naravi
s
pomočjo
ure
mo
na
naslednji
način:
◘ mali kazalec ure naj kaže v
3
tako, da tako,
mečeda
senco
Orientacija
v
naravi
s
pomočjo
ure
Orientacija
v
naravi
s
pomočjo
ure
◘
mali
kazalec
ure
naj
kaže
v
◘
mali
kazalec
ure
naj
kaže
v
meče
senco
smeri
sence
sonca
Stratus
•
v
tla
zapičimo
manjšo
palico,
tako
da
smeri
sence
sonca
Stratus
Orientacija
v
naravi
s
pomočjo
ure
Pripomočki:
◘ ki
mali
kazalec
ure
naj kaže
vnaj kaže v
smeri
sence
- -sonca
smeri
sence
sonca
Orientacija
v
naravi
s
pomočjo
ure
Stratus
Stratus
Pripomočki:
◘
na
uri
poiščemo
točko,
je
na
◘
mali
kazalec
ure
na
urisenco;
poiščemo
točko,
ki je-na
◘ meče
Pripomočki:
Pripomočki:
Pripomočki:
smeri
sence
sonca
◘
na
uri
poiščemo
točko,
ki
je
na
◘
na
uri
poiščemo
točko,
ki
je
na
◘
analogna
ura.
Stratus
sredi
med
malim
kazalcem
smeri
sence
sonca
◘
analogna
ura.
Stratus
Pripomočki:
sredi
med
malim
kazalcem
◘◘ analogna
analognaura.
ura.
• mali
kazalec◘urenanaj
kaže
v smeri
sence
na
sredi
malim
kazalcem
sredimed
med
malim
kazalcem
uri
poiščemo
točko,
ki
je
Pripomočki:
• analogna ura
in 12 uro (zimski čas) ali 13 uro
◘
na
uri
poiščemo
točko,
ki
je
na
in
12
uro
(zimski
čas)
ali
13
uro
◘ analogna ura.
inin12
čas)
12uro
uro(zimski
(zimski
čas)ali
ali13
13uro
uro sredi med malim kazalcem
–
sonca;
◘ analogna ura.
(poletni čas)
sredi med malim kazalcem
J
(poletni
čas)
(poletni
čas)
(poletni
čas)
intočko,
12
uro
(zimski
ali 13 uro
JJ
•iz na
uri poiščemo
ki
je načas)
sredini
J 12
◘
črta
središča
številčnice
do
te
in
12
uro
(zimski čas) ali 13Slika:
uro
1212
12 izizsredišča
◘◘ črta
številčnice
do
črta
središča
številčnice
dotete številčnice
◘
črta
iz
središča
do
te
(poletni
čas)
medna
malim
kazalcem in 12. uro (zimski
Slika:
Slika:
točke
jug,
nasprotna
J kaže
Slika:
(poletni
čas)
točke
nasprotna
točkekaže
kažena
najug,
jug,
nasprotna
Orientacija
s
pomočjo
točke
jug,
nasprotna
J 12 kaže na
◘
črta
iz središča
številčnice
do te
Orientacija
s
pomočjo
Orientacija
s
pomočjo
črta
pa
na
sever
čas)
ali
13.
uro
(poletni
čas);
Orientacija
s pomočjo
Slika:
Slika:
črta
črtapa
pana
nasever
severčrta pa na12
◘
črta
iz
središča
številčnice
do
te
Slika:
Slika:
sonca
in
ure
sever
točke
kaže
na
jug,
nasprotna
sonca
ininure
sonca
ure
Slika:
Slik
•
črta
iz
središča
številčnice
do
te
točke
Primer
orientacije
sonca
in
ure
Orientacija
s
pomočjo
Primer
Primerorientacije
orientacije
točke
kaže na jug, nasprotna
Slika:
črta
pa
na
sever
Slika:
Primer
orientacije
Orientacija
s
pomoč
s pomočjo
sonca
in
ure
kaže
na
jug,
nasprotna
črta
pa
na
sever.
sspomočjo
ure.
pomočjo
ure.ure.
orientacija s pomočjo sonca in ure
črta
pa
na
sever
Orientacija
s
pomočjo
lune
Orientacija
s
pomočjo
lune
Orientacija
s
pomočjo
lune
Slika:
Primer
orientacije
s pomočjo ure.
Slika:
sonca
in
u
Orientacija
s
pomočjo
lune
6
Primer
orientacije
s
pomočjo
primer
orientacije
s
pomočjo
ure.
Orientacija
po
zvezdah
Orientacija
Orientacijapo
pozvezdah
zvezdahure.
Stratokumulus
Stratokumulus
Stratokumulus
Orientacija
s pomočjo
lune
Luna
je zemeljski
satelit,
kipomočjo
nam
tudiorientacijo.
omogoča
orientacijo.
Luna
satelit,
omogoča
RazlikujeLunajejezemeljski
zemeljski
satelit,kikinam
namtudi
tudi
omogoča
orientacijo.
Razlikuje- RazlikujeOrientacija
s
lune
s pomočjo
ure.
Orientacija
po
zvezdah
Stratokumulus
s
pomočjo
lune
mo
štiri
mene.
Prvi
krajec
(mladi
mesec),
polna
luna
monjegove
njegove
štiri
mene.
Prvi
krajec
(mladi
mesec),
polna
luna(ščip),
(ščip),
Luna
je
zemeljski
satelit,
ki Orientacija
nam
tudi
omogoča
orientacijo.
mo njegove
štiri
mene.
Prvi
krajec
(mladi
mesec),
polna
luna (ščip), Razlikuje(Mali
in
Veliki
voz,
Severnica)
(Mali
in
Veliki
voz,
Severnica)
(Mali
in
Veliki
voz,
Severnica)
Orientacija po zvezdahOrientacija
(Mali in Veliki
voz,
Severnica) zadnji
po
zvezdah
Luna
je
zemeljski
satelit,
ki prav
tako
omogoča
orientacijo.
Razlikujemo
Stratokumulus
Luna
je
zemeljski
satelit,
ki
nam
tudi
omogoča
orientacijo.
krajec
in
mlaj.
Z
njim
se
orientiramo
podobno,
a
manj
zanesljizadnji
krajec
in
mlaj.
Z
njim
se
orientiramo
podobno,
a
manj
zanesljizadnji
krajec
in
mlaj.
Z
njim
se
orientiramo
podobno,
a
manj
zanesljimo njegove štiri mene. Prvi krajec (mladi mesec), polna luna (ščip), Razlikuje(Mali in Veliki voz,Orientacija
Severnica) po zvezdah
štirimi
luninimi
menami.
Prvi
krajec
(mladi
mesec),
polna
lunaluna
(ščip),
za- Razlikuj
Severnico
najdemo
spomočjo
Velikega
voza.
ČeSevernica)
gledamo
proti
SeverStratokumulus
mo
njegove
štiri
mene.
Prvi
krajec
mesec),
polna
(ščip),
vo
kot
soncem.
Poznati
moramo
vse
lunine
mene
ter
lego
vo
kotssvo
soncem.
Poznati
moramo
vse
mene
ternjihovo
njihovo
lego
(Mali
invoza.
Veliki
voz,
Luna
jelunine
zemeljski
satelit,
ki(mladi
nam
tudi
omogoča
orientacijo.
kot med
szadnji
soncem.
Poznati
moramo
vse
mene
ter
njihovo
Severnico
najdemo
ss pomočjo
Velikega
Če
proti
Severnico
najdemo
Velikega
voza.
Čegledamo
gledamo
protiSeSekrajec
in mlaj.
Zlunine
njim
se
orientiramo
podobno,
alego
manj
zanesljiSevernico
najdemo
spomočjo
pomočjo
Velikega
voza.
Če
gledamo
proti
Sena
nebu
v
določenem
času.
Zato
je
v
nočeh
bolje,
da
se
orientiramo
na
nebu
v
določenem
času.
Zato
je
v
nočeh
bolje,
da
se
orientiramo
zadnji
krajec
in
mlaj.
Z
njim
se se
orientiramo
podobno,
amesec),
manj zanesljidnji
krajec
in
mlaj.
Po
luni
se
orientiramo
podobno,
anjihovo
manj
zanesljivo
kot
poluna (ščip
nici,
je
pred
nami
sever,
za
nami
jug,
na
desni
vzhod,
na
levi
zahod.
vernici,
je
pred
nami
sever,
za
nami
jug,
na
desni
vzhod,
na
levi
zahod.
vernici,
je
pred
nami
sever,
za
nami
jug,
na
desni
vzhod,
na
levi
zahod.
na
nebu
v
določenem
času.
Zato
je
v
nočeh
bolje,
da
orientiramo
mo
njegove
štiri
mene.
Prvi
krajec
(mladi
polna
(Mali
in
Veliki
voz,
Severnica)
vernici,
je
pred
nami
sever,
za
nami
jug,
na
desni
vzhod,
na
levi
zahod.
vo
kot
s
soncem.
Poznati
moramo
vse
lunine
mene
ter
lego
Severnico najdemo s pomočjo Velikega voza. Če gledamo proti
Sepo
zvezdah.
po
zvezdah.
vo
kot
s
soncem.
Poznati
moramo
vse
lunine
mene
ter
njihovo
lego
po
zvezdah.
Severnico
najdemo
s
pomočjo
Velikega
voza.
Če
gledamo
proti
Sesoncu.
Poznati
moramo
vse
lunine
mene
ter
njihovo
lego
na
nebu
v
določezadnji
krajec
in
mlaj.
Z
njim
se
orientiramo
podobno,
a manj zanesl
na nebu v določenem času. Zato je v nočeh bolje, da se orientiramo
vernici, je pred nami sever, za nami jug, na desni vzhod, na levi zahod.
na
nebu
v določenem
času.
Zato jemoramo
v nočeh
bolje,
da se orientiramo
vernici,
je
pred
nami
sever,
za
nami
jug,
na
desni
vzhod,
na
levi
zahod.
vo
kot
s
soncem.
Poznati
vse
lunine
mene ter njihovo leg
nem
času.
Zato
je
v
ponoči
bolje,
da
se
orientiramo
po
zvezdah.
zvezdah.
Severnico najdemo s pomočjo
Velikega
voza.
Če
proti
SeLunine
mene
-vpo
voklepaju
oklepaju
poletni
čas
Lunine
mene
-gledamo
jejepoletni
čas
April
April
Lunine mene - v oklepaju
poletni čas
April
po je
zvezdah.
Junij
Junij
na nebu v določenem času. Zato je v nočeh bolje, da se orientiram
Junij nami sever, za nami jug, na desni vzhod, na levi zahod.
vernici, je pred
mena
navzhodu
vzhodu
ob
najugu
jugu
ob
na
zahodu
ob
mena
na
ob
na
ob
na
zahodu
ob
Lunine
mene
–vvoklepaju
oklepaju
je
naveden
poletni
čas
Lunine
mene
je
poletni
čas
Februar
Februar
April
po
zvezdah.
mena
na vzhodu
ob(19)
na jugu ob
zahodu
Lunine
jena
poletni
časob
Februar
Junij
prvikrajec
krajec April
12(13)
(13)
18mene
(19) - v oklepaju
24(1)
(1)
prvi
12
18
24
Junij
mena
na vzhodu18
ob (19)na jugu ob 24 (1)na zahodu ob
prvi
krajec
12
(13)
polnaluna
luna Prvi
18(19)
(19)
24(1)
(1) ob
6(7)
(7)
polna
18
24
6na
mena
na
vzhodu
jugu
ob6 (7)
na
zahodu
obna zahodu ob
krajec
12
(13)
18
(19)
24
(1)
Lunine
mene
v
oklepaju
je
poletni
čas
Februar polna luna April
mena
na
vzhodu
ob
na
jugu
ob
18
(19)
24
(1)
9
Februar
zadnji
krajec Polna
24(1)
(1)
6(7)
(7)
12
(13)
zadnji
krajec
24
612
12
Kumulus
Kumulus
luna
18
(19)
24(13)
(1) (19)
6 (7) 24 (1)
Junij
prvi
krajec
(13)
18
Avgust
Avgust
prvi
12
(13) 12 (13)12
18(13)
(19)
24 (1)
krajeckrajec
24
(1)krajec
6 (7)18
Kumulus
24
(1)
6 (7)
mlaj zadnji Zadnji
(7)
12(13)
(13)
18
(19)
mlaj
66(7)
12
(19)
Avgust
mena
ob
na jugu ob
polna luna Februar6polna
18
(19) 12 (13)18
24na
(1)vzhodu
6 (7)
December
December
(7)
12 (13)
(19)
(19)
(1)
6 (7) na zahodu ob
mlaj Mlaj
(7) 6luna
18 (19)1824
prvi
24 (1)
zadnji
krajec zadnji krajec
24
(1)krajec 24 (1)
6 (7) 12 (13) 6 (7)
12 (13)18 (19)12 (13)
December
Kumulus
Kumulus
Orientacija
poteka
sledeče:
Orientacija
poteka
sledeče:
Avgust
Avgust
Orientacija
poteka
na 6polna
naslednji
način:
LEGA
LEGA
mlaj
(7)
18 (19) 24 (1)18 (19)
luna
6 (7)
mlaj
6 12
(7) (13)18 (19) 12 (13)
Orientacija
poteka
sledeče:
Oktober
Oktober
SEVERNICE
SEVERNICE
December
LEGA
December
zadnji
krajec
(1) Pri vmesnih
6 (7)
•Najprej
določimo,
ob
kateri
uri
bo luna
na24jugu.
oblikah to 12 (13)
Kumulus
◘
najprej
določimo
ob
kateri
uri
bo
luna
na
jugu.
Pri
vmesnih
oblikah
◘
najprej
določimo
ob
kateri
uri
bo
luna
na
jugu.
Pri
vmesnih
oblikah
Oktober
SEVERNICE
Avgust
6 (7)oblikah
12 (13) da je med18 (19)
poteka
sledeče:
ocenimo.
Naocenimo.
primer:vidimo
vidimo
ledesno
desno
polovico
lune
karpomeni
pomeni
totoocenimo.
Na
primer:
le
polovico
lune
kar
poteka
sledeče:
◘ najprej
določimo
ob
kateri
urimlaj
bo
luna
na
jugu.
Pri
vmesnih
Orientacija
ČeOrientacija
na
primer:
vidimo
samo
polovico
lune, to pomeni,
LEGA
LEGA
December
da
je
med
prvim
krajcem
ščipom.
Torej
bo
lunapolovico
na
jugu
nekje
da
je
med
prvim
krajcem
ininščipom.
Torej
bo
luna
na
jugu
nekje
to
ocenimo.
Na
primer:
vidimo
le
desno
lune
kar pomeni
Oktober
Oktober
prvim
krajcem
in
ščipom.
Torej
bo
luna
na jugu
nekje med 18. in 24. uro – v
SEVERNICE
SEVERNICE
med18
18in
in24
24
uro
našem
primeru
todoločimo
točno
na
polovici,
med
med
uro
- -vvprvim
našem
primeru
jejeOrientacija
to
točno
na
polovici,
med
◘
najprej
ob
kateri
uri
luna
na jugu.
Pri vmesnih oblikah
da
je
med
krajcem
in
ščipom.
Torej
bo
luna
nabo
jugu
nekje
poteka
sledeče:
◘
najprej
določimo
ob
kateri
uri
bo
luna
na
jugu.
Pri
vmesnih
oblikah
našem
primeru
je
to
točno
na
polovici,
med
obema
urama:
obemaurama:
urama:
(18
+24
24)
=v21.
21.
Luna
bona
na
jugu
ob
21h. vidimo
obema
(18
+ocenimo.
24)
//22=
Luna
bo
jugu
ob
21h.
LEGA
med
18
in
uro
našem
primeru
je
to
točno
na
polovici,
med
to
ocenimo.
Na
primer:
le desno
polovico
lune kar pomeni
to
Na
primer:
vidimo
le
desno
polovico
lune
kar
pomeni
Oktober
(18 + 24)/2 = 21. Luna bo na jugu ob 21. uri.
SEVERNICE
obemada
urama:
(18 +
24)da
/ 2krajcem
21.najprej
Luna
bo
na jugu
ob
21h.
je=◘med
prvim
krajcem
in
Torej
bo
luna
na jugu
Položajvelikega
velikegavoza
vozaob
ob
Položaj
je med
prvim
in ščipom.
Torej
bo
lunauri
nabo
jugu
nekje
določimo
obščipom.
kateri
luna
na jugu.
Prinekje
vmesnih oblika
◘
sedaj
določimo
lego
severa
juga
na
enak
način
kot
pri
soncu,
le
◘
sedaj
določimo
lego
severa
juga
na
enak
način
kot
pri
soncu,
le
•
Zdaj
določimo
položaj
severa
oz.
juga
na
enak
način
kot
pri
soncu,
pri
Stratokumulus; Nimbostratus;
različnihletnih
letnihčasih
časihob
ob21.00
21.00
različnih
med
18
in
24
uro - v našem
primeru
jepolovici,
toletočno
napolovico
polovici, lune
med kar pome
med
18
in
24
uro
v
našem
primeru
je
to
točno
na
med
to
ocenimo.
Na
primer:
vidimo
desno
Kumulunimbus
Kumulunimbus
Položaj
velikega
voza
ob
danamesto
namesto 12
12čemer
ureupoštevamo
upoštevamo
urokiki12.
luna
na
jugu.
da
ure
uro
jejeluna
na
jugu.
pa
namesto
ure
upoštevamo
uro,
ko
je bo
luna
na
jugu.
◘
sedaj
določimo
lego
severa
juga
na
enak
način
kot
pri
soncu,
le
obema
urama:
(18
+
24)
/
2
=
21.
Luna
na
jugu
ob 21h.
obema urama: (18 + 24)da
/ 2je=med
21. Luna
bokrajcem
na jugu in
obščipom.
21h. Torej
prvim
bo luna na jugu nek
različnih
letnih
časih
ob
21.00
Kumulunimbus
da namesto 12 ure upoštevamomed
uro ki18
je in
luna
na
jugu.
24 uro - v našem primeru je to točno na polovici, me
Položaj
Položaj velikega voza
ob velikega voza ob
◘
sedaj
določimo
lego
severa
juga
na
enak
način
kot
pri
soncu,
le
◘
sedaj
določimo
lego
severa
juga
na
enak
način
kot
pri
soncu,
le
obema urama: (18 + 24) / 2 = 21. Luna bo na jugu ob 21h.
različnih
letnih časih ob 21.00
različnih
letnih
časih
ob
21.00
Kumulunimbus
da namesto
12 ureuro
upoštevamo
urojugu.
ki je luna na jugu.
Kumulunimbus
da namesto 12 ure
upoštevamo
ki je luna na
Položaj velikega voza ob
◘
sedaj
določimo
lego
severa
juga
na
enak
način
kot
pri
soncu,
različnih letnih časih ob 21.00
Kumulunimbus
da namesto 12 ure upoštevamo uro ki je luna na jugu.
7