1. No category

odprava v Himalajo, v tuje gore, plezanje v teh gorah; nošnja tovorov v višinske tabore,
izcrpavanje do onemoglosti, zavestne odpovedi, prevladovanje skupnih ciljev nad lastnimi
ambicijami; organiziranje odprave, tecaja, tabora, treninga, smucarske tekme; zimsko
zeleno nebo; kopanje lukenj v sneg za bivak; cišcenje zasneženih oprimkov, preizkus
oprimka, stopa, ali drži ali pa se bo odlomil; dvom v snežno plast, ali bo držala ali se bo
speljala, strah pred zdrsom; vodenje drugih ljudi v gore; iskanje ponesrecencev, pogrešanih, nudenje prve pomoci, prenos ranjenca, garanje; garanje in ...
... in še niz drugih stvari, ki se porajajo, ostajajo ali izginevajo v tej dejavnosti .
. Nekaj je važno, bistveno: alpinizem je vse to skupaj, ne pa samo del. Alpinizem je torej
zame skupek vseh zapisanih in še drugih stvari v medsebojnem prepletanju in ucinkovanju, in to kot proces, ne kot staticna vrednota. Moj razvoj, razvoj moje dejavnosti vpliva
na to, kaj je zame alpinizem - alpinizem, ki jemlje in daje.
POSKUS ORISA
ALPINISTICNEGA
ZGODOVINE
ODSEKA KAMNIK
Alpinizem kot del planinske dejavnosti je živo povezan z dogajanjem v Kamniku;
brez njega Kamnik ne bi mogel biti to, kar je sedaj. S svojim izrednim vzponom in kvaliteto,
predvsem v zadnjih letih, je iz mesteca pod gorami naredil enega od domovališc vrhunskih
alpinistov v svetovnem merilu.
V poskusu orisa zgodovine je opisano samo delo tistih ljudi, ki jim je bil kamniški
alpinisticni odsek osnovna organizacijska enota, v kateri so bili vzgojeni, v njej delovali
in bili njeni clani. Tu niso zajeti tisti, ki so formalno tudi Kamnicani, saj imajo tu stalno
bivališce, vendar se je njihova dejavnost, pa naj je bila še tako kakovostna, odvijala mimo
kamniškega alpinisticnega odseka; so pa zajeti tisti, ki jim stalno bivališce ni Kamnik,
vendar so delovali ali pa še delujejo v kamniškem alpinisticnem odseku.
To je poskus orisa zgodovine kamniškega alpinisticnega odseka od njegovega
nastajanja in ustanovitve naprej. Zato ne posega v cas pred tem.
Nihce ni razmišljal o alpinizmu, ko je bila 19. julija 1893 ustanovljena kamniška
podružnica Osrednjega planinskega društva. Prvo seme pa je bilo s tem zasejano; vse, kar
se je zgodilo pozneje, je sledilo zakonom razvoja.
Slovenska planinska društva so bila ustanovljena kot reakcija na avstrijsko in
nemško planinsko organizacijo, ki si je prisvaja la naše gore; prav tako pa so bile zgrajene
kot protiutež nemškim tudi prve slovenske planinske postojanke in gorske poti. Leta 1906
so na Kamniškem sedlu postavili koco, prvo zunanjo afirmacijo kamniške podružnice. Po
vrsti uspehov pri gradnji koce in poti je okrog leta 1927 dejavnost podružnice v Kamniku
zamrla prav takrat, ko je pricela mladina pogosteje zahaja ti v gore, ko seje razvilo smucanje
in bi te dejavnosti potrebovale mocno organizacijsko oporo. V casu, ko so slovenski plezalci
premagali severne stene Špika, Triglava, Škrlatice, ko so v Julijcih Slovenci in Nemci
tekmovali za to, kdo bo preplezal najimenitnejše nove smeri, in se je jezicek na tehtnici že
nagnil na našo stran, pa je v Kamniških Alpah že od I. svetovne vojne dalje vladal blažen
mir. Takrat so prve smeri plezali drenovci, smucarska in plezalska drušcina iz Ljubljane.
Mladina je bila pripravljena, le nikogar ni bilo, ki bi jo usmeril.
225
1932 - 1941
Leto 1932 je rojstno leto kamniškega alpinizma. Takrat se je priselil iz Ljubljane v
Kamnik Karel Biško, ki je že plezal v Skali, združenju alpinistov. V zimskih vecerih na
Veliki planini sta skupaj s Pavlom Kemperlom delala nacrte za plezanje. Biškova skromna
plezalna oprema (stara vrv, nekaj klinov in vponk) je zadošcala, da sta kar v volnenih
nogavicah poskušala plezati v severni steni Kompotele. Naslednje leto - 1933 - sta
Kemperle in Biško opravila še nekaj plezalnih vzponov v Brani ter preplezala novo prvenstveno - smer v zahodni steni Planjave.
Hkrati je pricel plezati tudi janez Presl, takrat še dijak. Sprva je plezal sam, kasneje
se mu je pridružil še Drago Rostan. Najpomembnejši vzpon, ki sta ga skupaj naredila, je
bila ponovitev smeri po vitkem južnem razu Turske gore, ki se dviga nad zatrepom doline
Konec.
Omenjeni možje so hoteli v Kamniku alpinizem organizirati po zgledu Ljubljane
in jesenic, kjer je že vrsto let delovala Skala, nekakšen alpinisticni klub. Zanimanje za
alpinizem so skušali povecati z javnimi predavanji znanih slovenskih plezalcev, vendar
so se ta prizadevanja po vecini koncala, ko je Karel Biško alpinizem opustil.
Kljub temu pa je zanimanje za alpinizem pocasi le prodiralo med ljudi in širilo
krog privržencev sten in grebenov. Med posamezniki je vreden omembe tudi Ivo Kumer.
S KemP5rlom sta plezala nekajkrat skupaj, med drugim v jugozahodni steni Štajerske
Rinke. Zal se je v dolini Bele pod Rzenikom Kumer pri neki nesreci precej poškodoval, in
je prenehal s plezalnimi vzponi.
Takrat najaktivnejšima plezalcema Kemperlu in Preslu se je leta 1936 pridružil
odlicen alpinist Bine Benkovic. Se isto leto sta s Kemperlom v prvenstveni smeri preplezala
osrednji steber v zahodni steni Planjave, smer, ki je še danes pod imenom "X" eden
najpopularnejših in najveckrat ponavljanih plezalnih vzponov. Pozneje pa sta to smer do
vrha izpeljala še Presl in Kemperle.
1937. leta so mladi plezalci koncno pri planinskem društvu ustanovili alpinisticni
in smucarski odsek. To jn prihodnja leta pomenijo najuspešnejše predvojno obdobje
kamniškega alpinizma. Ze takoj v zacetku plezalne sezone sta Kemperle in Benkovic
speljala novo smer po severni steni Vežice, nato pa brez premora s Preslom novo smer v
severozahodni steni Rzenika, v gori, ki je takrat pomenila najtežjo pezalsko preizkušnjo
v Kamniških Alpah. Prvic so pozimi preplezali tudi zaledenelo jugovo poc v zahodni steni
Planjave.
Brez prehoda se naslednje leto plezalni uspehi nadaljujejo. Vzhodna stena Brane,
varianta v zahodni steni Planjave, prvi zimski vzpon po južnem razu Turske gore, tako
se vrste prvenstveni vzponi. Nedvomno bi takrat alpinizem v Kamniških Alpah dosegel
še dosti višjo stopnjo razvoja, ce bi si takratne vodilne kamniške in ljubljanske naveze med
seboj pomagale z izkušnjami, ne pa, da so se prepušcale predvsem ozkim lokalpatriotskim
custvom. Namesto da bi svoja alpinisticna doživetja plezalci popisali v svojem glasilu in
dnevnem casopisju, so predvsem nove smeri cuvali kot skrivnost, kar je bila predvsem
"odlika" Ljubljancanov, na dolgo in široko pa so po dnevnem casopisju pisali zasmehljive
clanke na racun nasprotnikov, kjer so oporekali vrednost novih smeri, cemur so seveda
sledili pisni obracuni itd. Dejstvo je, da te stvari niso dvigale ugleda alpinizma. Le še bolj
226
227
ga izolirale od življeneja, namesto da bi pritegnile narašcaj; in lahko recem, da smo
posledice neprijazne tekmovalnosti cutili še vrsto let po vojni.
Leto 1939 je Kanmiku prineslo najvecji predvojni plezalni podvig - vzpon preko
centralnega dela severozahodne stene Rzenika. Kemperle in Benkovic sta v dveh dneh, 18.
in 19. maja, po skrajno napetem in napornem plezanju zmogla ta skoraj 500 m visoki
navpicni zid iz rdeckaste, strahotno krušljive kamnine. S tem je bila preplezana najtežja
predvojna plezalna smer v Kamniških Alpah. Prvo ponovitev je doživela šele leta 1950,
kar prica o težavah, ki jih nudi plezalcem, in veliki nevarnosti zaradi izredno krušljive
skale.
so
Kamnicani so nekajkrat plezali tudi v julijskih Alpah, zadnjic pred vojno, 1940,
so preplezali v navezi Benkovic-Kemperle- Vidmar znano Dolgo nemško smer v severni
steni Triglava.
Tega leta sta poskušala Kemperle in Benkovic rešiti še en velik problem - Glavo v
1100 m visoki severozahodni steni Planjave. Glava je 120 m visok previs znacilne oblike,
odtod tudi ime. Kljub dvema poskusoma nista uspela, takratna tehnika plezanja še ni bila
dorasla zahtevam stene. Pri omenjenih poskusih pa je Kemperle uporabil svojo iznajdbo lesene zagozde za široke razpoke in je o tem pisal tudi v Planinskem vestniku. Tako gre
prvenstvo za izredno pomemben pripomocek Kamnicanom. V drugih deželah so lesene
zagozde priceli uporabljati šele po letu 1950; kako pomembne so, lahko presodimo iz
dejstva, da so bile najtežje moderne smeri v Alpah preplezane prav z njihovo pomocjo.
Vojna je prekinila zastavljeno delo, kladiva je bilo treba zamenjati s puškami. Tako
je storila vecina alpinistov in rnnogi se niso vrnili iz gozdov.
1945 - 1955
Leta 1945 je bilo treba tudi v alpinizmu zaceti vse znova. To leto je naveza Lado
Bucer-Milan Šimnovec-Albert
Štupar preplezala nekaj lažjih smeri: Zeleniške špice, SZ
greben Planjave, Brinškov kamin v zahodni steni Planjave in Vzhodni steber Brane.
Skromen zacetek, a vendarle zacetek - in leta 1946 je bil v Kamniku spet ustanovljen
alpinisticni odsek. Treba je bilo zaceti s sistematicno vzgojo mladega kadra. Predvojna
generacija je bila razbita. Kemperle je živel na jezerskem, Bine Benkovic je sodeloval pri
ustanovitvi alpinisticnega odseka, vendar je kasneje odstopil, drugi pa so povsem opustili
plezanje. Tecaj na Kamniškem sedlu je položil prve temelje nacrtnega šolanja alpinistov.
Uspeh ni iz os tal. Leta 1947 so mlade naveze ponovile skoraj vse lažje plezalne smeri
v Kamniških Alpah, ozirale pa so se že tudi za vecjimi, še nerešenimi problemi. Z že
omenjenimi plezalci so sodelovali še Leopold Lampic, janez Bergant, Karel Benkovic, Leon
Pregelj in drugi.
Leto dni kasneje - 1948 - je Kemperele našel stik s Kamnicami ter skupaj z njimi
~replezal novo smer - prvo novo smer po vojni - v južnem ostenjy Kocne. Kemperlu,
Stuparju in Valicu se je T!ri tem vzponu pridružil plezalec Lojze Cebular, ki je kasneje
dosegel mnogo uspehov. Se isto leto je bil opravljen prvenstveni vzpon v vzhodni steni
Brane, pozimi pa je bil na Kamniškem sedlu organiziran zimski alpinisticni tecaj.
Kljub nekaterim nesporazumom med alpinisti in upravnim odborom planinskega
228
društva se je naslednje leto odsek okrepil še z novimi clani, pridružili so se: Adolf Cebulj,
Brane jakopec, Uroš janko, Sreco Valentan, jože Mulej. Število vzponov je izredno
naraslo; dovolj bo, da navedemo samo nove, prvenstvene smeri:
Varianta ob Rdecem kupu v za~odni steni planjave (Lampic, Bergant, Pregelj),
Varianta na raz Kalške gore (StuJ?,ar,Simnovec, Cebular), Varianta v centraln~m delu
~zhodne st~ne Brane (Cebular, Stupar), smer "S" v vzhodni steni Brane (Cebular,
Simnovec, Stupar), najtežja izmed prvenstvenih smeri v tem letu.
V letu 1950 zaradi izredne dejavnosti opazimo predvsem Miha Habjana, Braneta
jakopca, Uroša janka, Sreca Valentana, jožeta Muleja, Alberta Štuparja, Adolfa Cebulja
ter Lojzeta Cebularja. janko in Cebulj sta preplezala do takrat še nepreplezano zahodno
steno Brane, ki se dviga nad globokim in temacnim Kotliškim grabnom, kot prvi pa so
ponovili smer Kemperle-Benkovic-Presl v severozahodni steni Rzenika.
Leta 1951 je odsek pod vodstvom Adolfa Cebulja dosegel izreden napredek. Višek
je brez dvoma pomenil9 preple!-anje nove C;entralnesmeri v severozahodni steni Rzenika.
Dva dni so se borili Cebulj, Cebular in Stupar s težko, zaradi izredne krušljivosti zelo
nevarno steno.
To leto je odsek izdajal tudi svoje glasilo Glas gora. PobudJ'!ikza to brošuro, pisec,
korektor in urednik je bil izredno aktiven odsekov nacelnik Adolf Cebulj. Sodelavci so bili
v glavnem še Pavle Kemperle, Uroš janko in Sreco Valentan.
To leto so se med plezalci v Kamniku prvic pojavile tudi ženske. Nekatere med
njimi (Anica Bregar) so dosegle v gorah lepe uspehe.
Prvg odpravo v inoZfmstvo je organiziral alpinisticni odsek leta 1952, in vsicerv
Avstrijo. Clani odprave (Cebular, jakopec, Habjan, Mulej, janko, Valentan, Stupar,
Cebulj) so odpotovali s kolesi ter kljub temu dosegli lepe uspehe. Grossglockner so
preplezali po vzhodnem in jugoza~odnem razu ter po normalnem dostopu. Naredili so
nov vzpon v steni Laserze (Stupar, Cebulj, Habjan, janko), potem Teplitzer-Spitze-Kamin
ter prvo ponovitev severozahodnega raza Rottenturma. Vsekakor lep uspeh.
Leto dni kasneje so organizirali še odpravo v Švico. Ta pa žal ni povsem uspela.
Gore, oborožene z vecnim ledom in snegom, ter nagli vremenski preobrati bi zahtevali pac
boljšo opremo, kot pa so jo zmogli kamniški alpinisti J svojimi skromnimi financnimi
sredstvi. Kot prejšnjo je tudi to odpravo vodil Adolf Cebulj, udel~žili pa so se je Pavle
Kemperle, Anica Bregar, Brane jakopec, Sreco Valentan in Albert Stupar. Edini uspeh je
bil vzpon na Matterhorn po normalnem dostopu.
Odsek je pricel pocasi razpadati. Leta 1954 je število vzponov v primerjavi s
prejšnjimi !eti mocno padlo. Edini uspeh zadnjih let, ki pa je v resnici pomemben, sta
zabeležila Cebulj in Habjan: leta 1952 sta preplezala severno steno Rzenika. S turo, ki je
trajala dva dni, sta odkrila kljuc do dveh najmarkantnejših problemov Rzenika: Centralnega stebra v severni steni in zajede med severno in severozahodno steno, previs nega,
krušljivega kota, vsega prepreženega sprameni polzece vode.
Naj bo tako ali drugace, generacija, ki je bila sposobna rešiti zadnje probleme v
Kamniških Alpah, je prenehala s plezanjem, še preden je dosegla stopnjo, ki bi ji omogocila
preplezati vse, kar se sploh da preplezati.
Cebulj z otožnostjo sklene razmišljanje o Rzeniku: "Rzenik za nas ni samo prazna
stena, športni prostor. To sivorjavo skaino procelje nad dolino Bele je naša usoda in naša
229
sreca. V njem najdemo mi, njegovi oboževalci, notranji intimni duhovni izraz plezalca in
v njem išcemo uteho, pozabo in osebno radost. - Kakor imajo Jesenicani svojo severno steno
Triglava, Tržicani Storžic, Celjani Ojstrico - imamo tudi mi Kamnicani svoj Rzenik. "
Leta 1955 je odsek štel le še 5 clanov in edini vzpon, ki so ga v tem letu naredili,
je bila severna stena Triglava. Odseka prakticno ni bilo vec.
1956 -1964
Ceprav je povojna generacija v kratkem casu opustila plezanje, ji gre vendarle
veliko priznanje. Tik pred popolnim propadom alpinisticnega odseka so sklicali mladino,
navdušeno za stene, ji dali na sestankih in v plezalni šoli v Starem gradu primerno
ideološko in tehnicno podlago terji s skupnim vzponom po smereh zahodne stene Planjave
v maju 1956 podarili krila za sam~stojen polet. Za površnega opazovalca v tem letu niso
dosegli kakega posebnega uspeha. Ce pa upoštevamo, da mladih ni nihce peljal v kako težjo
steno, da so morali sami zase odkrivati svet III., IV. in V. težavnostne stopnje, potem je
45 vzponov, med njimi Igliceva v Mali Rinki, Modec-Režkova v Turski gori in Zajeda v
~kuti, lep uspeh za komaj rojeni odsek. Oktobra se je pod Brano smrtno ponesrecil Albert
Stupar in morda se je prav samostojnosti odseka treba zahvaliti, da ta udarec ni zavrl dela
mladih plezalcev.
Leta 1957 se je odsek še okrepil z novimi mladimi ljudmi. Edini predstavnik
starejše generacije je bil Miha Habjan, drugi (Helena Lužar, Pavle Šimenc, Tone Škarja,
Metod Humar, Cene Grilje, Edo Pišler) so bili novinci. Krivulja uspehov se je dvigala.
Ob ponovitvah znanih smeri, kot sta Herletova smer v severni steni Oj~trice, Gregorinov
steber v Kalški gori, sta uspeli tudi druga ponovitev Direktne smeri v Stajerski Rinki ter
ena prvih ponovitev Rumene zajede v kratki, toda popolnoma navpicni jugovzhodni steni
Kogla nad dolino Kamniške Bistrice. Prišlo je tudivdo prvih poskusov, da bi si utrli pota
preko sten, ki še niso bile preplezane. Humar in Skarja sta preplezala prvo samostojno
smer mladega odseka: direktni vstop v severovzhodni raz Kalške gore. To je sicer za
današnje sposobnosti plezalcev majhna in nepomembna varianta, vendar je po svoje
prispevala h kasnejšim uspehom. Vjuliju sta Šimenc in Škarja preplezala zgornjo polovico
južne stene Kogla v novi varianti. Le s skrajno sreco sta previsno steno zmogla v devetih
urah. Ta Leva varianta, kot sta jo imenovala, predstavlja prvi vzpon VI. stopnje, najvišje
ocene na alpinisticni težavnostni lestvici, ki so ga Kamnicani kdaj preplezali. Dva tedna
kasneje sta ista plezalca potegnila novo smer v severovzhodni steni Savinega Kuka, enega
najznacilnejših vrhov v Durmitorju. To je bil tudi edini uspeh sicer zelo ponesrecene
odprave gorskih reševalcev in alpinistov v Crno goro. Uspešno leto je odsek zakljucil s tri
dni trajajocim zimskim vzponom po Slovenski smeri v severni steni Triglava, ko je živo
srebro v zasneženih gorah padlo na -23 o C. Kljub neizkušenosti v zimskem plezanju in
popolnoma neustrezni opremi za spanje v snegu in mrazu seje pustolovšcina koncala brez
posledic.
V zacetku 1958 so alpinisti izvedli nekaj korenitih organizacijskih sprememb. Z
uspehi so rastle tudi potrebe, nastajali so novi problemi, razvoj paje bil zaradi slabih stikov
z maticnim planinskim društvom skoraj onemogocen. Kriv je bil nacelnik odseka. Najtežje
230
smeri so mladi plezalci plezali z neustrezno, izrabljeno in dobesedno nevarno opremo. Pa
še teje manjkalo. S pravim "državnim udarom" v malem so alpinisti napravili red v svojem
taboru in rezultati niso izostali. Zadovoljili so najnujnejše potrebe po opremi. Ceprav v
tem letu niso naredili nobenega prvenstvenega vzpona, so vendar zabeležili enega najvecjih uspehov kamniškega alpinizma doslej. V tistih letih mrtvila v slovenskem alpinizmu so se Kamnicani prebili v sam vrh. Edi1Ji,ki so to leto ponovili naše najtežje plezalne
smeri, so bili kamniški alpinisti. Humar in Skarja sta že v zacetku maja kot tretja ponovila
Centralno smer v jugovzhodni steni Kogla in še isti mesec kot druga Centralno smer v
severozahodni steni Rzenika. To smer, ki so jo prvi trije plezalci plezali dva dni, sta zmogla
v šestih urah. fo kratki prekinitvi zaradi manjše nesrece sta kot tretja ponovila Zajedo v
severni steni Sit, takrat najtežjo smer v Julijskih Alpah, ter Centralni steber Dedca nad
Korošico, ki predstavlja skrajno mejo prostega plezanja. Slab mesec za tem pa sta preplezala do takrat še neponovljeni smeri najboljše slovenske naveze Dular-juvan (Dular se je
19. aprila 1957 smrtno ponesrecil v severni steni Ojstrice): Osrednji steber v vec kot 400
m visoki severni steni Rzenika po dveh dneh skrajno napornega in nevarnega plezanja ter
Direktno smer preko Glave v severozahodni steni Planjave. To je smer, ki sta jo že pred
vojno nacela Kemperle in Benkovic in ob kateri so si lomili zobe najboljši povojni plezalci,
dokler nista uspela omenjena ljubljanska alpinista. Tudi drugi plezalci (Helena Lužar,
Iva Stopar, Nuša Grm, Edo Pišier, Cene Griljc, Peter ježek) so preplezali vrsto lepih smeri
v Kamniških in julijskih Alpah. Ti uspehi so pripomogli, daje Kamnik spet dobil svoje že
izgubljeno mesto v slovenskem alpinizmu.
Leto 1959 pomeni kratek zastoj v delu, ker so morali najaktivnejši alpinisti k
vojakom. Glavna skrb preostalih clanov je bila vzgoja novega kadra (Darinka Erjavšek,
jožica Trobevšek, Marko Voljc, Vinko Kunstelj, janez Percic). Vrsta vzponov do V.
težavnostne stopnje je lep uspeh za okrnjen odsek.
.
Leto 1960 je spet leto prvenstvenih, novih smeri. Pišler in Škarja sta po neusPvešnih
zimskih obleganjih spomladi preplezala strmo, krušljivo grapo v severni steni med Struco
in Dolgim hrbtom, avgusta pa sta se lotila enega glavnih še nerešenih problemov - Trikota
v severni steni Dolgega hrbta. Tri dni je trajal negotov boj s 400 m visoko steno. Za 120
m visok osrednji, najtežji del sta potrebovala ves drugi dan. Na najtežjih mestih, kjer v
gladkih plošcah ni bilo zarezane niti najtanjše razpoke za kline, sta si morala pomagati s
svedrom. Šele po treh dneh spopadov s steno in žejo, ko sta že skoraj popustila, sta dosegla
rob stene. Tretjo prvenstveno smer je preplezal Metod Humar v družbi z dvema tovarišema - vojakoma v Crni gori po severni steni Babinega zuba (Gradište-Sinjavina). Smer
je imela tudi disciplinske posledice. Vse mocneje so se v gorah uveljavljale ženske clanice
odseka (severna stena Dedca, Ojstrice, Kalške gore, Triglava).
Obljuba financne pomoci za odpravo v Centralne Alpe je povod za najuspešnejšo
zimsko sezono do takrat. Dolgi,naporni vzponi so znacilni za to zimo: Wissiakova grapa
v zahodni steni Planjave, greben Rinka-Skuta-Grintovec, severozahodni greben Kocne z
jezerskega, 1100 m visoka severna stena Planjave, ves greben Kamniških Alp od Krvavca,
preko Grintovca in Skute do Brane. Vsak se je zavedal, daje le od treninga odvisen uspeh
v tujih gorah. Pri vecini naštetih vzponov so sodelovale tudi ženske. Skoraj nekoliko
prenaporno, vendar z enakim tempom se je plezanje nadaljevalo tudi poleti. V najtežjih
stenah sta bili hkrati tudi po dve navezi, nekaj smeri, ki predstavljajo višek tehnicnega in
231
prostega plezanja, sta preplezali tudi jožica Trobevšek in Helena Lužar: Centralna smer
v Koglu, Glava Planjave, Centralni steber Dedca, Copov steber v severni steni Triglava,
vec težavnih smeri v Martuljkovi skupini (Skalaška v severni steni Špika). Prvic je bila
po dveh dneh napornega plezanja ponovljena Dularjeva zajeda v jalovcu (Voljc, Škarja),
ena tehnicno najtežjih in najnevarnejših smeri.
julija si je na Monteversu nad Chamonixom v Franciji postavilo šotore sedem
kamniških alpinistov. Prvic so bili tu, vse jim je bilo novo. Vendar so se dela lotili zelo
hitro: preizkusni kamen - prva tura - je bil Mont Blanc (4810 m) po normalnem dostopu.
Brez vmesnega pocitka sta se Humar in Škarja, edina, ki ju sonce na najvišji gori Zahodne
Evrope ni prevec opeklo, lotila ledene tisocmetrske severozahodne stene Aiguille Ver te
(4121 m) po direktni smeri. Tisoc metrov brez vsakega dobrega varovališca, tisoc metrov
brez enega samega trdnega stopa, tisoc metrov strmega, zglajenega ledu. Vendar sta bila
zvecer na vrhu. V oblacni noci sta sestopila po Whymperjevem
kuloarju, 600 m visoki
plezalni smeri, na južno stran na ledenik Talefre. Po 23 urah težavne plezarije in nic
lažjem sestopu sta spet dosegla ravna tla. Sledil je Couloar Couturier v isti gori, le na
severovzhodni strm-zi; Šimenc, Habjan in Voljc so se po dolgem dostopu do same stene in
po enodnevni plezariji ob sekanju stopinj prebili do vrha ledene drsalnice, prenocili v
luknji, ki so jo izkopali v ledu ostrega vrha, ter se naslednji, že tretji dan odisejade spustili
nazaj v tabor. jožica Trobevšek, Helena Lužar, Metod Humar in Tone Škarja so se lotili
strme skalne konice - Druja. Žal so turo vzeli prelahko; brez opreme za bivak in brez
kuhalnika so se morali na Škrbini Dru obrniti in se spustiti preko 400 m visoke, že
preplezane in na novo zasnežene stene. Nic zato! Še je bil cas. Zadnje dni, preden so potekli
dopusti in je zmanjkalo denarja, je bilo treba še e1Jkrat v stene. Ob enih ponoci so zapustili
šotorcke. Lužarjeva, Trobevškova, Habjan in Simenc so se povzpeli po Spencerjevem
kuloarju na Aiguille de Blatiere (3450 mY. Še isti dan pa sta Trobevškova in Šimenc po
juggvzhodnem razu splezala cudovito stavbo iz cistegagranita - Grepon (3470 mY. Humar
in Skarja sta se med tem skušala z le redko plezano severno steno Grands Charm oza (4350
mY. 900 m zglajenih granitnih plošc in do 70 stopinj nagnjenega ledu v zgornjem delu je
v 14 urah zahtevalo od plezalcev vse, kar sta zmogla. In vendar se morata le sreci zahvaliti,
da se vzpon ni koncal s katastrofo. Vrh sta dosegla hkrati z nocjo, prespa la sta brez vsake
opreme za bivak, naslednji dan popoldne pa sta bila spet v taboru. - Ko so podirali šotore,
so bili lahko ponosni. Bili so prvi jugoslovani, ki so se uspešno lotili v vecni led vkovanih
centralnoalpskih sten, bili so do takrat sploh najuspešnejša jugoslovanska odprava v tujih
gorah. Uspeh je bil še vecji, ce se spomnimo, da so bili vsi v ledu popolni novinci.
Leta 1962 je odsek preživljal majhno krizo. Mladega kadra ni bilo, nekateri aktivni
plezalci iz prejšnjih let pa so plezanje opustili.v Niti majhna odprava v Centralne (Zahodne) Alpe se ni posrecila (Grabijevec, Humar, Simenc, Skarja). Grebrensko precenje Mont
Blanca (trije štiritisocaki v eni sami turi) je sicer še kar lep uspeh, vendar v primerjavi z
uspeliiiz prejšnjega leta ne pomeni nicesar. Humar in Škarja sta potem vstopila še v 1200
m visoki Walkerjev steber v severni steni Grandes jorasses (4208 m), najtežjo plezalno
smer v Alpah (do takrat), vendar sta se po enem dnevu plezanja zaradi poslabšanja
vremena obrnila - življenje je eno samo. Ko sta bila spet na tleh, se je vreme popravilo,
vendar je za ponovni vstop zmanjkalo casa in denarja, pa tudi morala ni stvar, ki bi si jo
232
clovek lahko ob vsakem casu pqijubno visoko tjvigal. Vendar pa je bila v domacih gorah
sezona kljub vsemu uspešna. Ze januarja so Simenc, Trobevškova, Grabljevec in Skarja
preplezali novo zimsko smer v južni steni Planjave. Grabljevec in Trobevškova sta poleti
kot prva preplezala novo varianto v zahodni steni Planjave in še isti dan sestopila po
severni steni v Logarsko dolino. Lep uspeh, ceprav ni bil v nacrtu in mu je še najvec
botrovala izredno gosta megla. Za ~onec plezafne sezone jima je uspel lep podvig: nova
smer v severni steni Kalške gore. Simenc in Skarja sta kot prva zabila kline tudi v že
naceto, vendar nedokoncano smer cez plošco v jugozahodni (južni) steni Skute. Septembra
sta vstopila v jugovzhodno steno Kogla in izpeljala od tal do vrha novo Kamniško smer.
Za smer, ki poteka ves cas po navpicni, v zgornjem delu pa previsni steni sta potrebovala
dva polna dneva napetega in izredno napornega plezanja. Dva dni za slabih 300 ml Dva
tedna kasneje - isti dan kot Trobevškova in Grabljevec v Kalški gori - sta potegnila
Direktno smer v zahodni steni Štruce. Glavna znacilnost smeri je 8 m visoka streha, kjer
sta se morala prebiti z umetno zavrtanimi klini "kot po stropu. To leto sta Šimenc in
Trobevškova kot prva ponovila spominsko smer Solar-Zajc v Koglu, dve navezi pa sta
preplezali Centralno smer v severozahodni steni Rzenika.
1963
Po kratki krizi alpinisticnega odseka v letu 1962, ko je bilo v odseku samo 7 clanov,
ki so opravili celih 47 vzponov, se je v letu 1963 stanje bistveno izboljšalo. Spomladi je
prišlo v plezalno šolo 5 mladih tecajnikov, med letom pa sejim je pridružilo še vec mladih
planincev, ki so si zaželeli doživljati gorsko naravo ne samo na markiranih poteh. To je
poživilo celotno aktivnost odseka.
Kljub slabi zimUe bilo opravljenih vec vzponov. Med njimi je vsekakor najpomembnejši vzpon Toneta Skarje in Metoda Humarja v vec kot 700 m visoki vzhodni steni
Brane po smeri, ki je deloma prvenstvena, deloma pa gre po smeri V kulminaciji. Svojo
varianto sta poimenovala Centralna smer. Zanimiv je tudi vzpon po Belacevem stebru v
Kalški gori, ker je bil opravljen v hudem mrazu (-15 oC).
Poleti se je bera dobrih vzponov nadaljevala, ceprav"so se mladi šele uvajali: Kljub
temu pa je bila ponovljena Rumena zajeda v Koglu, pa Copov steber v Triglavu, smer
Belac-Zupan v Sitah, v Kalški gori pa prva in druga ponovitev Centralne smeri. V tujini
so se kamniški alpinisti povzpeli tudi na Veliki Klek (Grossglockner) in Mont Blanc.
Humar, Šimenc in Škarja so se poskusili tudi s severno steno Les Droites, ajim je zagodlo
vreme. 150 m pod vrhom 1OOO-metrskestene jim je nenaden vremenski preobrat z mocnim
sneženjem onemogocil napredovanje in zahvaljujoc se le svojim izkušnjam, znanju pa
tudi sreci, so šele po dnevu in pol spušcanja po vrvi ušli iz narocja bele smrti. Med tem
casom pa je Miha Habjan kot clan slovenske odprave v poljske Visoke Tatre opravil tam
vrsto vzponov.
V tem letu je bilo tudi prvic organizirano tekmovanje v smucanju na Kamniškem
sedlu v spomin na ponesrecenega alpinista in gorskega reševalca iz Kamnika Alberta
Štuparja, ki je potem postalo tradicionalno.
233
Štruca - Streha
234
1964
Uspešna aktivnost, ki seje zacela v preteklem letu, seje nadaljevala in lahko recemo,
da je bilo to leto eno najuspešnejših v dotedanji zgodovini alpinisticnega odseka.
Že zimska sezona je bila zelo uspešna, pa tudi vreme je bilo naklonjeno plezalcem.
Ob pristopih na skoraj vse vrhove Kamniških Alp in vec pristopov v julijskih Alpah je
bila opravljena tudi vrsta plezalnih tur. Najpomembnejša je bila vsekakor kombinacija
Gradišnikove in Tschadove smeri v 1200 m visoki severni steni P~anjave, ki sta jo
preplezala France Galjot in Miro Gradišek. Metod Humar in Tone 5karja sta pozimi
preplezala tudi Rumeno zajedo v Koglu, ocenjeno z najvišjo težavnostno stopnjo. To je bil
tedaj nedvomo velik uspeh, pisalo seje namrec leto 1964! preplezala pa sta še prvenstveno
smer v severovzhodni steni Kalške gore. Miro Gradišek in janez Uršic sta naredila tudi
prvo zimsko ponovitev Centralne smeri v Brani. Narejena je bila še vrsta lažjih vzponov
(južni raz Turske gore, stebri v Brani, Belacev steber v Kalški gori itd.), grebenskih
precenj itd.
Poleti se je aktivnost nadaljevala z nezmanjšano mocjo. Ob lažjih smereh je bila
preplezana še vrsta težjih: Rumena zajeda in Zupanova v Koglu. Centralni steber Dedca
(Miro Gradišek in janez Uršic), Modec-Režkova smer v Štajerski Rinki (Tone Škarja,
Tone Trobevšek), Glava Planjave (Gradišek, Uršic), Herletova v Ojstrici, prva in druga
ponovitev smeri Cez plošco v 5kuti (Franc Berlec, Pavle Šimenc, Trobevšek, Uršic).
Vsekakor pa je bil najpomembnejši vzpon, ki sta ga 6. in 7. junija naredila Pavle Šimenc
in Tone 5karja v Dolgem hrbtu, kjer sta preplezala novo smer, ki sta jo ocenila s VI.
težavnostno stopnjo.
Mladinski odsek je organiziral odpravo v Durmitor, ki se je udeležilo tudi nekaj
clanov alpinisticnega odseka. Plezali so predvsem v ostenju Bobotovega Kuka in Prutaša,
kjer sta Drago Ceršak in jernej Koritnik preplezala tudi novo smer. Metod Humar in Miro
Gradišek sta odšla v Švico, kjer sta se povzpela po 5Z grebenu na Eiger in pa na najvišji
vrh Berner Oberlanda, 4235 m visoki Finsteraarhorn. Mulej in Griljc pa sta naredila vrsto
srednjetežkih vzponov v Dolomitih in Zahodnih Julijcih. Jože Repic pa je plezal v poljskih
Vzhodnih Tatrah.
Tega leta je bila organizirana tudi jugoslovanska odprava na Kavkaz. Zaradi
kvalitetnih vzponov in aktivnosti so bili iz Kamnika trije kandidati za to odpravo, toda
Metod Humar je imel nesreco; na skupnem treningu si je zlomil nogo, tako da sta na
odpravo šla samo Pavle Šimenc in Tone Škarja. V Kavkazu so se najprej povzpeli na njegov
najvišji vrh, ki je hkrati tudi najvi@i vrh Eyrope, 5633 m visoki Elbrus, nato pa je
štiriclanska naveza (Juvan, Potrc, 5imenc, 5karja) preplezala eno najtežjih plezalnih
smeri v ledu sploh - Križ Užbe. Dva dni so potrebovali za dostop, dva dni za plezanje v
steni, en dan za vzpon na severni (4695 m) in južni (4710 m) vrh, dva dni za sestop in
nato še dan za vrnitev v tabor. To je bil do takrat in še dolgo po tem najboljši vzpon, ki so
ga, takrat še jugoslovani, naredili v tem gorstvu.
1965
Ne samo v normalnem življenju in razvoju, tudi v alpinizmu prihaja do tega, da
velikim uspehom sledijo obdobja zmanjšane aktivnosti. Ko mladi dosežejo velike uspehe,
235
je za doseganje novih, vecjih uspehov potreben vse vecji napor. Kar je bilo še vceraj izreden
uspeh, je danes samo uspeh, a jutri bo pac nekaj normalnega, povprecnega.
Tako je tudi izjemnim uspehom v letu 1964 sledilo leto, ki ni bilo rekordno. No,
kljub temu pa nikakor ne bi mogli govoriti o krizi. Pozimije bila Vvnovi smeri preplezana
1000 m visoka severna stena Kocne z jezerskega (Humar, Simenc, Skarja), kar prav gotovo
ni bil macji kašelj. Zato pa so bili drugi vzponi v tej zimi precej lažji (SZ greben Planjave
itd.).
Poleti seje plezalo v Koglu, Dedcu, pa tudi v Široki peci (Centralna smer), Triglavu
/Skalaška smer s Copovim stebrom), Planjavi (Glava) itd. Nekaj clanov alpinisticnega
odseka seje udeležilo tudi alpinisticnega tabora v Koritnici, kjer so v Loški steni preplezali
tudi dve novi smeri: V Votlem vrhu Franc Bauman, jernej Koritnik, France Malešic in
Franc Papler in pa Boža Gorjanc, ki ni bila iz kamniškega odseka, v Vrhu Rup pa Bauman
in Drago Geršak. Franc Mulej in jože Repic sta obiskala tuje gore in se povzpela na Ortler
(3899 m) in jungfrau (4150 m), pa tudi na Montaž v Zahodnih julijcih.
Najpomembnejši dogodek v tem letu pa je bila vsekakor II. JAHO (Jugoslovanska
alpinisticna himalajska odprava), ki seje poskusila povzpeti na 7902 m visoki Kangbacen
v nepalski vzhodni Himalaji. L!deležili so seje t}ldi trije clani kamniškega alpinisticnega
odseka: Metod Humar, Pavle Simenc in Tone Skarja. Ta udeležba je bila lepo priznanje
kamniškemu alpinizmu v zveznem merilu. Odprav:l je odkrila pot do vrha, vendar je
morala v tekmi s casom zaradi hudega mraza in vetra obrniti 250 m pod vrhom. Kljub
temu sta Ljubo juvan in Metod Humar še z dvema šerpama 7. oktobra 1965 prišla na vrh
v glavnem grebenu jalung Ri, visok 7538 m, in tako postavila slovenski in s tem seveda
tudi jugoslovanski višinski rekord. To je tudi še do danes najvišji vrh, na katerega so se
prvi povzpeli Slovenci. Toda v tistem letu, to je 1965, so šteli samo glavni vrhovi, ne pa
tudi vrhunci v grebenih.
1966
Po dveh zelo uspešnih letih je zagnanost malo popustila in tudi aktivnost je mocno
upadla. Vzrok tega je bila tudi smrtna nesreca Draga Ger~aka in Ceneta Grcarja, ki sta
26. junija padla iz zgornjega dela smeri Modec-Režek v Stajerski Rinki. Ta nesreca je
mocno vplivala na clane alpinisticnega odseka in nekateri so celo prenehali s plezanjem.
Ob raznih lažjih in težjih ponovitvah smeri v Kamniških Alpah sta bili preplezani
tudi dve novi. Franc Berlec in jože Kuralt sta v Zobu Kalške gore preplezala Raz želja
(IV +, Al), Franc Bauman in jernej Koritnik pa v zahodni steni Planjave cez znacilne
plati Centralno smer (V+, Al). Slednja sta šla tudi v Zahodne Centralne Alpe, vendar
jima je slabo vreme preprecilo, da bi lahko naredila kaj vec kot precenje Mont Blanca.
1967
Manjša kriza, ki je nastopila vvprejšnjem letu, je nekako minila. "Vodstvo odseka,
ki ga je vec let zapovrstjo vodil Tone Skarja, je prevzel jernej Koritnik. Stevilo clanov, ki
236
seje v prejšnjem letu znižalo na 14, se je spet povzpelo na 20.
Od vseh zimskih vzponov so pomembne tri prve zimske ponovitve. Milan jagodic
in jernej Koritnik sta kot prva pozimi ponovila Centralno smer (V-) v Kalški gori, nato
pa skupaj s Skarjem smer Svetelove (lIl +) v Planjavi. Obe smeri sta bili ponovljeni v
februarju leta 1967, za konec leta pa sta Bojan Pollak in janez Vrhovec (Aa Celje) kot
prva pozimi ponovila malo plezano Zajedo nad Marickino plato v Planjavi.
Tega letaje bila za prvomajske praznike organizirana tudi manjša odprava v Veliko
Pakienico v južnem Velebitu. Tu so se Kamnicani prvic srecali s plezanjem v trdnem in
ostrem velebitskem apnencu. Ponovili so Mosoraško in Brahmovo smer v Anica Kuku,
nekaj smeri v Cuku, v Visoki glavici pa sta jernej Koritnik in janez Uršic preplezala novo
smer IV. težavnostne stopnje.
Po vrnitvi iz Pakienice seje aktivnost nadaljevala. Maja sta Milan Humar in janez
Uršic preplezala novo smer v južni Planjavi. Poleg tega se je preko poletjfl zvrstilo vec
dobrih ponovitev. Koritnik in Skarja sta na zacetku letne sezone ponovila Copov steber v
Triglavu, kar sta avgusta naredila tudi janez Kosec in Bojan Pollak. Slednji je v preteklem
letu koncal alpinisticno šolo v Zagrebu, kjerje študiral, vendar ga je kamniški odsek sprejel
za svojega, sajje bil Kamnican. Ponovljeni sta bili tudi Aschenbrennerjeva smer in Zajeda
v Travniku, ki sta ju ponovila Milan Humar in jernej Koritnik, Kamniška v Koglu (Pollak
z Miroslavom Pleškom iz Aa Velebit). Vido Griljc in Bojan Pollak sta tudi kot prva
ponovila smer Šin:enc-Škarja (V/) v Dolgem hrbtu, Kosec in Pollak pa kot tretja tudi
Direktno smer v struci. Ob tem je bila preplezana še vrsta drugih smeri. Odsek je spet
zaživel in pokazal pravo aktivnost. Franc Berlec in Tone Škarja sta naredila še prvo
ponovitev Centralne smeri v Planjavi, Milan Humar in jernej Koritnik pa sta ponovila
Modec-Režkovo smer v Rzeniku. Za konec letne (kopne) sezone sta Vido Griljc in Bojan
Pollak preplezala še tri prvenstvene smeri: spominsko smer Ceršak-Grcar (V) in SZ raz
(IV +) v Vežici ter Kamniško (V +, A2) v Vršicih.
Kamniški alpinisti so plezali tudi v tujini. Tone Škarja in janez Uršic sta bila gosta
v ENSA, pa jima je vreme nagajalo, tako da sta uspela preplezati samo malo ponavljano
smer Rebuffat-Couttet (V) v Dent du Requin. Pollak pa je plezal z Mihelicevo iz Aa
Velebit v Velikem Kleku Lammerjevo smer in v Dolomitih (Velika Cina, Passportenkopf).
Poleg tega je dobil Pollak tudi pohvalo KA PZS kot alpinist z najvec vzponi v enem letu.
Lahko recemo, da se je odsek spet popolnoma postavil na noge in prebrodil krizo,
ki je nastala zaradi nesrece v preteklem letu. Vodstvo odseka je prevzel Metod Humar.
1968
Toda zagon ni trajal dolgo. Dosegel je doloceno raven in na njej obstal. Tako je bila
zimska sezona slabša kot leto dni prej. Milan Humar in jernej Koritnik sta se podala
pozimi v smer Benkovic-Kemperle (Kamniška) v Rzeniku, vendar sta morala odnehati
slabih 150 m pod vrhom, ker jima je zmanjkalo klinov, tuje pomoci pa nista hotela sprejeti.
Pozimi torej ni bilo splezanega nic pomembnega, zato pa se je bolj razmahnilo smucanje.
Tako se je tega leta zacelo smucarsko tekmovanje v veleslalomu med Aa in postajo CR§.
Poletje je prineslo spet vrsto dobrih vzponov, ceprav ne toliko kot prejšnje leto. Se
237
pred pricetkom prave sezone so bile v Koglu ponovljene Rumena zajeda, Zupanova in
Spominska smer. Nato sta v maju Franc Bauman in Tone Trobevšek v Grintovcu
preplezala novo smer, ki se le delno pokriva z Gregorinovo. V zacetku junija pa so trije
pripravniki (Janez Humar, Marjan Percic in Blaž Slapnik) v Planjavi potegnili novo
smer, ki so jo imenovali Pripravniški steber (IV). Smer je skupaj z grebenom visoka vec
kot 500 m in poteka po izrazitem stebru, ki se zacenja levo od Macesnovca in se konca na
Sukalniku. V Malem Grintovcu pa sta tudi Bauman in Trobevšek preplezala novo smer.
Od drugih smeri naj omenim samo najpomembnejše, ki izpricujejo, da je odsek
obdržal tako kvaliteto, da se je bil sposoben podati v katerokoli smer pri nas. Tako so bile
ponovljene: v Rzeniku smeri Modec-Režek (V, Bauman, Trobevšek) in Centralna (V,
Milan Humar in Jernej Koritnik), v Štruci Direktna (Vido Grilje, Janez Kosec in Ivo
Mušic), v Dolgem hrbtu Jubilejna (Humar, Koritnik) in druge.
Tega leta je bila tudi jugoslovanska odprava na Kavkaz. Iz Kamnika sta se je
udeležila Franc Bauman in Tone Trobevšek. Tam sta v steni Aday Hoh preplezala
prvenstveno smer IV. težavnostne stopnje, ob tem pa sta plezala še v Piku Nikolajeva,
Kazbeku, Vilsu in Ullpati. Trobevšek si je tam tudi težje poškodoval ramo.
Ob tej odpravi, ki jo je organizirala Planinska zveza, so štirje clani alpinisticnega
odseka odšli v Zahodne Alpe: Milan Humar, Jernej Koritnik, France Malešic in Marjan
Percic. Preplezali so Gervasuttijev ozebnik v Mont Blanc du Tacul, nato pa še v Aiguille
Verte smer Charlet-Simond.
Pri sestopu po Whymperjevem ozebniku jih je zajel plaz in
jih vlekel s seboj vse do izteka. Marjan Percic je bil pri tem tako mocno poškodovan, da je
nato 7. septembra umrl v bolnišnici zaradi posledic te nesrece.
238
Percic eva smer - Streha
239
1969
Ta nesreca je bila spet hud udarec za celotni odsek, saj je preminil mnogo obetajoci
pripravnik. Zato je trajalo precej casa, da je odsek spet našel samega sebe. Novi nacelnik
je postal Tone Trobevšek. Z organizirano akcijo se je povecalo število clanstva, toda
kvaliteta vzponov je v primerjavi s prejšnjimi leti padla. Nekaj najaktivnejših clanov je
bilo v JLA, pri drugih pa je aktivnost pojenjavala. No, kljub vsemu je bilo narejenih tudi
nekaj dobrih vzponov: prva in druga ponovitev Akademske smeri (VI) v Vežici (Janez
Kosec in Bojan Pollak), tretja ponovitev Cent~alnega stebra (VI) v Rzeniku (Blaž Slapnik,
Tone Trobevšek, janez Uršic), pa Direktna v Struci in druge. Med prvomajskimi prazniki
so Bauman, Trobevšek in Uršic preplezali v zahodni steni Planjave novo smer,! ki so jo
imenovali Majska (IV +). Tomo juršic, Franc Malešic, Blaž Slapnik in Miha Sraj so se
udeležili tudi zveznega ledeniškega tabora pod Velikim Klekom in so med drugim
preplezali tudi Palaviccinijev ozebnik.
1970
Kriza plezalske aktivnosti odseka se je potegnila tudi v to leto. Vodstvo odseka je
prevzel 'Franc Bauman in si zadal nalogo postaviti odsek spet na noge, ne samo po številu
clanov, ampak tudi po vzponih. Vendar to ni šlo ne lahko ne hitro. Tako lahko gledamo na
leto 1970 glede plezalske aktivnosti kot na eno najslabših v zadnjih nekaj letih. 42 clanov
odseka je naredilo komaj 194 vzponov ali komaj 4,62 vzpona na posameznika. Toda osnova
je bila postavljena, število clanov je bilo tako veliko, da je bilo pricakovati, da bo iz te
množice prišlo tudi nekaj dobrih alpinistov.
Med vsemi 194 vzponi pa je tudi nekaj takih, ki so vsekakor vredni omembe. V
Vežici sta janez Kosec in Bojan Pollak (ta se je še vozil plezat iz Pulja, kjer je bil v službi)
preplezala spominsko smer Marjana Percica (VI-). Smer poteka po znacilnem stebru v
desnem delu stene. V Zobu Kalške gore sta Franc Bauman in Franc Berlec preplezala novo
smer B-B (V) in nato je še septembra, na alpinisticnem taboru v Zahodnih julijcih, Tine
Štritof s soplezalcem iz Nove Gorice preplezal novo smer v Zadnjih Lastovicah v Mali
Devici (IV +). Drugace se je pa plezalo v glavnem doma, v Kamniških: Rumena zajeda,
Centralna v Planjavi in druge.
1971
V tem letu je kriza odseka dokoncno minila. Poleg množice mladih, ki so se vkljucili
v alpinisticni odsek, se je povecala tudi aktivnost. 53 clanov, kolikor je štel odsek, je
naredilo 365 vzponov, torej vec kot prejšnje leto. In vzpone so delali predvsem novi, mladi
alpinisti. Od starejših je ostalo bolj malo aktivnih. To leto je bilo nekako leto menjave
generaclJ.
Zimska sezona sicer ni bila blešceca, saj so se mladi šele uvajali v gore. No, kljub
temu je bilo narejenih precej zimskih vzponov. Med njimi je bila tudi prva zimska
ponovitev Pripravniškega stebra, ki so jo v februarju naredili julci Balut, Lojze jerman,
France Malešic, Franc Osolnik in janez Volkar.
__
-------------------_
..
240
..
-_
_-----_._------
..
Vežica - Hunikina smer
241
Poletna sezona seje zacela tragicno. Petega junija seje v Razu želja v Zobu Kalške
gore smrtno ponesrecil Miha Lah. Njegova smrt je mocno pretresla clane odseka, toda
zaradi njihovega velikega števila ta nesreca ni pomenila pomembnejšega zastoja v plezalski
aktivnosti. Imela je pa še eno posledico. Vedno vec clanov odseka je zacelo pri plezanju
uporabljati celado.
janez Kosec in Bojan Pollak sta še v juniju preplezala v Vežici Hynikino smer
(V +) v spomin na preminulo hrvaško alpinistko Ano Klasinc - Huniko. Cez mesec dni
sta v istem ostenju preplezala v spomin na ponesrecenega Miha prvenstveno spominsko
Lahovo smer (V!), najtežjo do takrat v tem ostenju.
Pri plezanju obeh smeri sta posnela tudi film, ki sta ga dopolnila še s posnetki iz
prejšnjega leta iz Perciceve smeri. Tako je nastal prvi kamniški alpinisticni film Tri
spominske smeri v Vežici.
V Rzeniku so v desnem delu stene, desno od Modec- Režkove smeri, Berto Ribic,
Tone Trobevšek in janez Uršic preplezali novo smer in jo imenovali jakova smer (IV +).
V Malem Grintovcu pa sta Berto Ribic in Tone Trobevšek potegnila Centralno smer
(IV +). Tako je bila ta stena bolj ali manj obdelana.
Od drugih vzponov je vsekakor najpomembnejša druga ponovitev Dularjeve
zaje de v jalovcu, ki je na to ponovitev cakala vec let. Naredila sta jo Kosec in Pollak. V
Štruci je bila narejena tudi prva ženska ponovitev Direktne smeri (Zinka Slapar in
Maricka Škrlep skupaj s Koscem in Pollakom), v Rzeniku tretja ponovitev smeri Benkovic-Kemperle (V), Cene Kramar in France Malešic), v Brani prva ponovitev 100 let stare
Bosove smeri (II!), prva ponovitev smeri B-B v Zobu Kalške gore (V, Franc Berlec in
France Malešic) in še vrsta drugih smeri, predvsem v Kamniških Alpah (Akademska v
Vežici, Centralni steber Dedca in druge), pa tudi v julijcih (Hudicev steber v Prisojniku
in druge).
Tega leta se je zacelo tudi sodelovanje Kamnicanov s Poljaki oziroma kamniškega
alpinisticnega odseka s Klubom Wysokogorskim iz Katowic. Prve dni avgusta je skupina
9 alpinistov in ene planinke odpotovala v poljske Visoke Tatre. Po zelo gostoljubnem
sprejemu, ogledu mesta Katowic in koncentracijskega taborišca Auschwitz so se odpeljali
v Zakopane in naprej do jezera Morskie oko. Tu so naredili 35 vzponov od I. do VI.
težavnostne stopnje. Med njimi sta Bauman in Uršic preplezala tudi prvenstveno smer
IV. težavnostne stopnje. Odprava je lepo uspela in izpolnila prica~ovanja. Udeležili so se
je: janez Ažman, Franc Bauman, Cene Kramar, Ciril Križelj, Stefan Kukovec, France
Malešic, Zinka Slapar, Maricka Škrlep in janez Uršic. Poljaki so septembra vrnili obisk
in naredili Vv Kamniških in julijskih Alpah 3§ vzponov, med njimj tudi Zajedo, Pod
stolpom in Cez plošco v Skuti, Direktno v Struci in Skalaško s Copovim stebrom v
Triglavu.
Vsa aktivnost v tem letu je dokazovala, da se je odsek spet postavil na noge in da
je kriza popolnoma minila. Kriza sicer ni bila tako huda, da bi grozila, da bi alpinizem v
Kamniku zamrl, ne, za to pac ni bilo bojazni, toda kakovosti, v kateroje kamniški alpinizem
popeljal Tone Škarja, že nekaj casa ni bilo. No, v tem letu se je pa zacel kakovostni dvig,
ki je v kasnejših letih ne samo dosegel, ampak tudi presegel prejšnjo raven. Pa pojdimo
lepo po vrsti.
242
1972
Aktivnost odseka se je nadaljevala z !zezmanjšano mocjo. Nacelništvo je prevzel
mlad in ambiciozen alpinist Lojze jerman. Ze pozimi se je pokazala velika aktivnost in
že v okviru zimskega alpinisticnega tabora, ki je bil to leto v Kamniški Bistrici, sta Cene
Kramar in janez Volkar preplezala novo smer v Zeleniških špicah, ki sta jo imenovala
Tuhinjska gra pa (II). 15. in 16. marca pa sta janez Kosec in Bojan Pollak v drugem
poskusu - v februarju, ko sta poskusila prvic, ju je obrnilo slabo vreme z mocnim sneženjem
- kot prva pozimi preplezala Akademsko smer (VI) v Vežici in s tem zacela novo obdobje
v kamniškem alpinizmu - cas kvalitetnih zimskih vzponov. V tej zimi sta bili preplezani
še dve prvenstveni smeri v Brani: Domžalska grapa (II, Stane Klemenc in Slavko Sikonja)
in pa Kamniška grapa (III, Drago Dimec in France Malešic). Na prvi pomladanski dan
pa je France Malešic sam preplezal grapo med Zobom in Kalško goro in jo v spomin na
ponesrecenega alpinista imenoval Mihova grapa (II). Istega dne je preplezal še grapo v
v
vzhodni steni Kalškega grebena.
Kvalitetni vzponi so se nadaljevali vse leto. Tone Skarja in Metod Humar sta
"odkrila"jugovzhodno steno Planjave, 200 do 400 m visoko steno cisto na koizcu Repovega
kota. 25. junija sta v tej steni, do takrat še popolnoma deviški, potegnila svojo sme~ (IVV), ki so jo cez tri tedne ponovili Lojze jerman, Bojan Pollak in Franc Vettorazzi. V Struci
sta Stane Klemenc in Stefan Kukovec kot trening za Dolomite ponovila pirektno smer.
Toda do odprave v Dolomite ni prišlo. V zacetku avgusta se je namrec Stefan Kukovec
smrtno ponesrecil pri soliranju v Dedcu. Še v juliju so Lojze jerman, Bojan Pollak, Franc
Vettorazzi in Biserka Žerjav preplezali v IV steni Planjave novo smer (V +), ki so jo nato
imenovali po ponesrecenem Kukovcu.
Nesreca je samo za nekaj casa zavrla delo odseka in njegovo plezalsko aktivnost.
Kmalu nato so se nadaljevali dobri vzponi: prva ponovitev Kamniške smeri (V +, A2) v
Vršicih (Lojze jerman, janez Kosec in Franc Vettorazzi), Direktna z Glavo Planjave v
Planjavi in Aschenbrennerjeva smer v Travniku (Kosec in Pollak), Raz jalovca in druge.
Tega leta je bila organizirana tudi prva cisto ženska alpinisticna odprava na
najvišji vrh Irana, 5671 m visoki Demavend. Iz kamniškega alpinisticnega odseka se je je
udeležila Zinka Slapar.
V poletni sezoni so bili v gosteh alpinisti s Poljske, Kamnicani pa so odšli v Visoke
Ture in mimogrede še v Dolomite, vendar so imeli ves cas slabo vreme, tako da so uspeli
preplezati samo Dibonov raz v Veliki Cini. Biserka Žerjav pa seje s soplezalcem iz Tržica
povzpela na Matterhorn.
Letna sezona se je uspešno nadaljevala tudi v zimsko. Takoj na zacetku zime sta
Cene Kramar in Bojan Pollak naredila prvo zimsko ponovitev Kamniške smeri v Koglu
(VI-), dan za tem pa sta France Malešic in janez Volkar kot prva pozimi ponovila Mali
Greben (II). Pollak in Volkar sta nato 28. decembra naredila še prvi zimski vzpon po
Percicevi smeri v Vežici. Razmere so bile zelo ugodne, toda vreme ni dolgo držalo. Po
novem letu se je pokvarilo in kvalitetnejših vzponov v glavnem ni bilo vec.
Leta 1972 je odsek tudi prekinil dolgoletno tradicijo, da se je plezalna šola zacela
šele spomladi. Tokrat so zaceli s šolo že jeseni, po prenovljenem konceptu, s tem da tecajniki
absolvirajo zimski in kopni del. Sola je bila izredno dobro obiskana, saj se je je udeležilo
243
kar 15 tecajnikov. Pa še ena stvar se je zacela pojavljati. Vedno vec je bilo zanimanja za
alpinizem tudi v Domžalah, tako daje število clanov odseka, ki so bili iz Domžal in okolice,
vse bolj narašcalo. Tudi Mengšanov je bilo vedno vec.
1973
Tega leta je kamniško planinsko društvo praznovalo 80. obletnico svoje ustanovitve. In proslavi visokega jubileja se je pridružil s svojo aktivnostjo tudi alpinisticni odsek
pod vodstvom nacelnika Franceta Malešica.
To leto je bilo najuspešnejše v celotni dotedanji zgodovini alpinizma v Kamniku,
vsaj, kar zadeva aktivnosti. 46 clanov odseka, od katerih jih je 8 zacelo plezati šele v jeseni,
je naredilo skupaj 831 alpinisticnih tur ali po 18,07 ture na clana odseka.
Na kamniškem alpinisticnem odseku obicajno niso nikoli delali problema zaradi
pripadnosti posameznika dolocenemu planinskemu društvu. Važno je bilo samo clanstvo
v planinski zvezi in pa delo v okviru odseka. Vecina clanov odseka je bila sicer vclanjena
v kamniško planinsko društvo, posamezniki, ki jih pa ni bilo tako malo, so bili vclanjeni
v domžalsko, mengeško, ljubljanska in celo idrijsko planinsko društvo. Ker pa je število
clanov odseka narašcalo in ker je bilo vedno vec clanov iz posameznega planinskega
društva, se je tega leta v okviru odseka jormirala tudi Alpinisticna sekcija Planinskega
društva Domžale. Ta je v zacetku štela 2 alpinista in 4 pripravnike. Toda Alpinisticni
odsek Kamnik je vodil skupno kartoteko in do kakšnih posebnih locitev tega leta še ni prišlo.
Zima je bila dokaj slaba, vendar je bilo narejenih veliko pristopov, pa tudi vzponov,
predvsem lažjih. janez Ažman, Stane Klemenc in Cene Kramar so januarja preplezali
grapo levo od Zoba Kalške gore in jo imenovali jetijeva grapa (lIl). V prvih dneh pomladi,
vendar še v cisto zimskih razmerah, pa so Klemenc, Malešic in Šikonja naredili prvenstveno precenje vzhodne stene Brane po Gamsjih policah.
Za prvomajske praznike se je v Pakienico podala odprava 12 clanov, ki je v 5 dneh
naredila 53 vzponov. Med njimi sta Cene Kramar in jože Mocnik ponovila Klin (V!),
Stane Klemenc in Bojan Pollak pa Velebitsko (VI-). Nato se je zvrstil niz kvalitetnih
vzponov doma: prva ponovitev Lahove smeri v Vežici (Kramar, Mocnik), druga ponovitev
Belega raza v Dedcu (Klemenc, Kramar, Pollak), prva ponovitev vec kot 900 m visoke
smeri Kemperle-Murovec (Pollak, Biserka Žerjav), ponovitev smeri Pišler-Škarja (Trikot)(Kra mar, Pollak) in ponovitev smeri Šimenc-Škarja (Klemenc, Mocnik) - vse v
Dolgem hrbtu in drugih. Metod Humar in Tone Švkarjasta v severni steni Skute preplezala
novo smer - Steber Skute (V), Bauman, Maricka Skrlep in janez Volkar pa v vzhodni steni
Brane tudi novo smer, imenovano Dolgoletna. V Skuti sta Franc Berlec in Škarja naredila
prvo ponovitev Nemške smeri (IV- V), Škojic in janez Šušteršic pa sta v Vršicih preplezala
novo smer in jo imenovala smer Stare granate (IV- V).
Poleti je 11 clanov AO odšlo v francoske Alpe, vendar so imeli smolo z vremenom.
Uspelo se jim je povzpeti na Mont Blanc, precenje Hudicevih igel pa so morali prekiniti
zaradi slabega vremena. Naslednja skupina 8 alpinistov je imela v Franciji podobne težave
z vremenom, vendar ji je uspelo narediti kar precej vzponov. janez Ažman in Cene Kramar
sta preplezala severno steno Aiguille Verte, Tone Trobevšek in janez Volkar pa sta takrat
244
še kot prva jugoslovana ponovila Švicarsko smer (V) v Les Courtes.
V domacih gorah se je plezanje nadaljevalo z nezmanjšano mocjo. Klemenc in
Pollak sta preplezala dve prvenstveni smeri v jV steni Planjave: v soboto Sobotno (V-) in
v nedeljo Nedeljsko (lIl-IV) in v)ulijcih ponovila Direktno smer v Špiku (V +) ter Zajedo
(VI) v Sitah. Dušan Leb, janez Sušteršic in Franci Vrankar pa so z mengeškim planinskim
društvom obiskali Durmitor in ob drugih smereh prepjezali tudi dve prvenstveni, III. in
IV. težavnostne stopnje, v Sljemenu in Grudi. Slavko Sikonja in janez Skofic sta med tem
v vzhodni steni Brane preplezala prvenstveno, Dimnikarsko smer (V), navezi AžmanVolkar in jerman-Klemenc
pa v Kompoteli še dve prvenstveni smeri: Desno (VI) in Levo
(V +). Dobri vzponi so se vrstili drug za drugim in dokazovali, da odsek sestavljajo
kvalitetni alpinisti, sposobni rešiti še tako trd problem.
Vendar se odsek ni ukvarjal samo s plezanjem. Ob 80. obletnici ustanovitve
Planinskega društva Kamnik je izdal plezalski vodnik za podrocje Korošice, ki ga je na
roke napisal Bojan Pollak. Drobna knjižica je pomenila nov pristop k tovrstni literaturi,
saj je za vsako opisano smer narisana tudi njena shema, vse višine smeri pa so bile
premerjene z višinornerjem.
Velika poletna plezalska aktivnost je napovedovala tudi mocno zimsko dejavnost.
In res. Komaj se je zima dobro zacela, so Bauman, Trobevšek in Volkar 30. decembra kot
prvi pozimi ponovili Centralno smer v Malem Grintovcu, istega dne kot Klemenc in
Pollak Majsko smer v Planjavi.
1974
Dejavnost iz preteklega leta se je nadaljevala. Na vidiku sta bili dve odpravi, ena
na Kavkaz in druga v Himalajo. In po skoraj desetih letih je imel kamniški odsek spet
alpiniste, sposobne udeležiti se katerekoli od obeh odpravo To je bila velika vzpodbu:da za
kvalitetne vzpone, tako da se je plezalska aktivnost kljub slabim razmeram nadaljevala z
nezmanjšano mocjo. Za to obdobje lahko recemo, da je bil kamniški odsek nedvomno eden
najboljših v vsej tedanji jugoslaviji.
Vodstvo odseka je prevzel Stane Klemenc. Ob domžalski alpinisticni sekciji se je v
okviru kamniškega odseka ustanavljala še mengeška. Vendar sta obe še vedno delovali v
kamniškem odseku.
Takoj na zacetku zime je padlo vec kot pol metra novega snega in za novo leto je
ponovno snežilo. Stene so bile ometane s snegom, ta pa je bil celo v previs ih in strehah.
Vendar to ni preprecilo aktivnosti Kamnicanov. Komaj se je vreme malo ustalilo in so se
uleteli najbolj nevarni plazovi, so že bili v gorah. Petega januarja sta Klemenc in Pollak
kot prva pozimi ponovila popolnoma zasneženi Severni raz Vežice (II!), cez teden dni pa
spet kot prva pozimi smer Bauman- Trobevšek (JV +) v Malem Grintovcu. Naslednji dan
sta ista plezalca skupaj sCenetom Kramarjem naredila še prvo zimsko ponovitev Direktne
smeri na Konja (IV) v grebenu Rinka-Skuta. Vsi ti vzponi so bili kot priprava za enega
najboljših zimskih vzponov, kar so jih jugoslovani naredili v tem obdobju, za Za jedo (VI)
v Sitah. Vanjo so se Cene Kramar, Stane Klemenc in Bojan Pollak podali 19. januarja in
po petih dnevih plezanja 23. januarja stali na vrhu stene. To je bil uspeh, ki ga kamniški
245
Bojan Pollak - Kangbacen 1974
246
alpinizem do takrat še ni dosegel, jugoslovanski pa samo enkrat z zimskim vzponom cez
Copov steber.
Pa tudi drugi alpinisti med tem casom niso mirovali. Metod Humar in Tone Škarja
sta kot prva pozimi ponovila vec kot 800 m visoko Bosovo smer (II!) v zahodni steni Brane,
Lojze jerman, jože Mocnik in Ludvik Retar pa 26. januarja smer Humar-Škarja (V-) v
jV steni Planjave, tudi kot prvi pozimi. V isti steni so dan pozneje Dušan Leb, janez
Šušteršic in Franci Vrankar naredili še prvo zimsko ponovitev Nedeljske smeri (III-IV).
Isti trije so nato kot prvi pozimi preplezali tudi Kamniško smer (V +, A2) v Vršicih. Ob
tem pa so Leb, Šušteršic, Vrankar in Retar spleza li še prvenstveno smer vZeleniških
špicah in jo poimenovali Namizni prt. In za konec zime sta Klemenc in Pollak naredila še
prvo zimsko ponovitev SZ raza (IV +) v Vežici. Skratka, berakvalitetnih zimskih vzponov
je bila takšna, kakršne še ni bilo nikoli doslej.
Zaradi ugodnih razmer se je plezalska aktivnost nadaljevala tudi v aprilu. janez
Škofic in Emil Tratnik sta v Planjavi preplezala novo smer, ki sta jo imenovala Univerzalna (III-IV), janez Ažman in Cene Kramar pa sta naredila tretjo ponovitev spominske
smeri Geršak-Grcar v Vežici. Poleg tega so bile do prvega maja preplezane še Kamniška
v Koglu in Direktna v Štruci (Klemenc, Pollak) in Akademska v Vežici (Pollak, Vrankar).
Za prvomajske praznike je bila spet organizirana odprava v Pakienico, kjer so poleg
množice drugih kvalitetnih smeri preplezali tudi Klin (Klemenc, Pollak), spominsko smer
Umberto Girometta (V!), tretja in cetrta ponovitev (Kramar, Vrankar in Klemenc, Pollak).
Doma se je nato zvrstila vrsta dobrih vzponov: prve ženske ponovitve Perciceve
spominske smeri (VI-) v Vežici (Maricka Škrlep skupaj s Klemencem) in smeri Cez plošco
(V) v Skuti (Maricka Škrlep skupaj z bratoma Šušteršic), Hunikine smeri (V +) v Vežici
(Maricka Škrlep z Ažmanom in Kramarjem) in druge: Cizljev raz (VI) v Špiku (Klemenc,
Pollak), Lahova v Vežici (Klemenc in jože Rožic iz Ratec), Centralni steber Rzenika
(Klemenc, Šikonja), Comicijevi kamini v lvfrzli vodi (Jern:an, Škofic) in še druge. Stane
Klemenc in Bojan Pollak sta desno od Direktne smeri v Struci preplezala novo smer, ki
sta ii dala ime smer Treh svedrovcev (V +, A3) in ki sta jo cez dva tedna ponovila jerman
in Skofic. Skratka, dobri vzponi so se vrstili drug za drugim.
Tega leta sta bili organizirani tudi dve odpravi v tuje gore in Kamnicani so zaradi
svojih alpinisticnih uspehov povsem upraviceno pricakovali, da bodo temu primerno tudi
zastopani v obeh odpravah. Pa ni bilo povsem tako. Za odpravo v Kavkaz je bil izbran
samo Stane Klemenc. Ta se je povzpel na najvišji vrh tega gorovja, Elbrus. V steni
Catin- Taua paje moral zaradi poškodbe roke - nanjo mu je padel kamen - obrniti. Preplezal
je še steno Ulu- Taua in Pik Šcurovskega, nadaljnji nacrti pa so bili opušceni zaradi smrtne
nesrece hrvaške naveze.
Zato so se pa V. JAHO udeležili trije clani odseka: Tone Škarja kot vodja odprave,
Bojan Pollak in Tone Trobevšek pa kot clana. To je bila do takrat vsekakor najuspešnejša
JAHO. Poleg tega, da je kar 9 takrat še jugoslovanov, drugace pa samih Slovencev, med
njimi tudi Tone Trobevšek, stopilo na 7902 m visoki Kangbacen in tako povrnilo dolg gori,
ki ga je naredila II. JAHO leta 1965, sta bila osvojena v alpskem stilu še dva do takrat še
nepreplezana vrhova: Vrh V. jA HO (okoli 6500 m) in 6812 m visoka Dimigilata ali
Wedge Peak (Ramtang Cang). Na slednjem je bil tudi Pollak skupaj z janezem Gradišarjem in Mihom Smolejem. Toje bil do takrat najvišji popolnoma samostojen vrh v Himalaji,
247
Severna stena Šit - pozimi
248
249
na katerega so prvi stopili Slovenci.
Vendar to niso bili edini Kamnicczni, ki so bili uspešni v tujih gorah. Odsek je
organiziral tudi manjšo odpravo v Zahodne Alpe. Tam so janez Ažman, Franci Bauman
in Cene Kramar preplezali tri kvalitetne smeri: Greloz-Roch v Trioletu, Charlet-Simond
v Les Courtes in Diagonalo v Brenvi, zadnji dve sta bili tudi prvi jugoslovanski ponovitvi.
In za konec leta so bile narejene še tri prve zimske ponovitve: Klemenc, Krampr in
Pollak so v dveh dneh preplezali Lahovo smer (VI) v Vežici, Lojze jerman in janez Skofic
sta preplezala smer Treh svedrovcev (V +, A3) v Štruci, a Slavko Šikonja in Franci
Vrankar Dolgoletno smer (lV- V, II) v Brani.
Leto 1974 je bilo vsekakor najuspešnejše leto v celotni dotedanji zgodovini kamniškega alpinisticnega odseka in je pomenilo nov korak naprej v kvaliteti ne samo v
kamniškem, ampak v celotnem tedanjem jugoslovanskem
alpinizmu. Takrat se je tudi
prvic zgodilo, da je bil za najboljšega športnika obcine Kamnik proglašen alpinist, in to je
bil Bojan Pollak.
1975
Alpinisticni sekciji Domžale in Mengeš sta postali tako mocni, ne samo številcno,
ampak tudi kvalitetno, da sta dosegli vse pogoje za svoje samostojno delovanje. In tako sta
se tega leta odcepili od kamniškega alpinisticnega odseka in zaceli svoje samostojno
uspešno delovanje. Seveda ta odcepitev ni bila narejena v jrenutku in po balkansko in s
cepitvijo niso bile potrgane vse vezi, ki so družile clane. Se zdalec ne. Sodelovanje je še
naprej obstajalo in še dlo leto 1975 so alpinisti vseh treh planinskih društev prirejali
skupne akcije. Cepitev pa je bila resnicno nujna. Na sestankih je bilo obicajno prisotnih
toliko clanov, da je bil že dren. No, ker cepitev ni bila nasilna, ampak je bila posledica
razvoja alpinizma na kamniškem podrocju, tudi ni bila narejena po teritorialnem principu. Tako so v kamniškem odseku še vedno ostali nekateri, pa ceprav so bili doma od drugod,
ne pa iz Kamnika. Me"d njimi je bil tudi Tone Škarja, rojen Mengšan in najboljši alpinist
zadnjih let, pa tudi Skrlepova Maricka, ki je bila v teh letih ena najboljših slovenskih
alpinistko
Vodstvo odseka je prevzel Cene Kramar, odseka, ki se mu je clanstvo res zmanjšalo
z 39 na 28, vendar mu aktivnost ni upadla. Sicer res ni bilo toliko kvalitetnih vzponov
kot leto dni prej, vendar jih je bilo vseeno še precej.
Takoj po novem letu sta Lojze jerman in Bojan Pollak skupaj s Klemencem iz AO
Domžale naredila prvo zimsko ponovitev Dimnikarske smeri (V-) v Brani. Dober teden
pozneje pa je Pollak skupaj s Klemencem ponovil tudi kot prvi pozimi Hunikino smer
(V +) v Vežici. Ta alpinista sta malo pred koncem zime naredila tudi prvi zimski vzpon
cez Zajedo (III) v Zeleniških špicah. Smer, ki je poleti prijetna plezarija, je bila v spodnjem
delu pravi ledeni slap.
Poleti se je zvrstilo nekaj dobriJ~ vzponov, med njimi tudi štirje prvenstveni: 27.
in 28. julija sta Metod Humar in Tone Skarja preplezala novo smer v zahodni steni Brane,
ki je že dolgo cakala na svoje obiskovalce. Spodnji del smeri poteka po navpicnem stebru
in je ocenjen s V +, A2, zgornji del pa je lažji. Avgusta sta Lojze jerman in janez Skofic
250
preplezala severno steno Kompotele v novi smeri, ki stajo ocenila s V +, A2. Dušan Kregar,
Marjan Kregar in Sreco Podbevšek pa so septembra preplezali znacilni steber v vzhodni
steni Brane in ga zato, ker so med plezanjem precej pocivali, imenovali Steber pocitkov
(V-, I-II). Dušan Humar in janko Plevel pa sta za zakljucek kopne sezone potegnila še
novo smer v jermanovem turnu. Od drugih vzponov je vsekakor pomembna prva ženska
ponovitev Raza (V f) v Plazkem Voglu, ki jo je naredila Maricka Škrlep skupaj z
Matijevcem iz AO Smarna gora.
Tudi tega leta so Kamnicane zvabile v goste tuje gore. Tako sejih je osem odpravilo
na Poljsko na povabilo Kluba Wysokogorskega iz Katowic. Toda niso imeli srece z
vremenom, tako da je bila bera vzponov precej slaba. Vsak dan je namrec deževalo, edini
soncni dan pa jim je pobrala birokracija.
Druga odprava se je podala v Zahodne Alpe. In tam so bili narejeni tako kvalitetni
vzponi, kot jih Kamnicani do takrat skoraj še niso preplezali. janez Ažman in Cene Kramar
sta v Grand Pilier d'Angle v Mont Blancu kot prva jugoslovana naredila drugo ponovitev
smeri Bonatti-Zappeli (VI). Kramar je nato z Zvonetom Andrejcicem iz AO Ljubljana
Matica preplezal še severno steno Les Droites v smeri Corneau-Davaille (VI-).
Tega leta so clani odseka dosegli tudi dva svoje vi~inska rekorda. Prva clanica
kamniškega AO, kije presegla višino 6000 m, je bila Biserka Zerjav, ki seje med trekingom
v Himalaji povzpela na 6157 m visoki vrh. Bojan Pollak pa je bil prvi clan kamniškega
alpinisticnega odseka, ki je prišel nad 8000 m. Kot clan VI. JAHO je v prvi skupini dosegel
tabor V 8020 m visoko. Na žalost mu je lažja poškodba noge onemogocila, da bi se pridružil
sedmerici, ki se je povzpela na 8481 m visoki vrh Makaluja in tako dokazala, da sodi naš
alpinizem v sam svetovni vrh. Kljub temu mu je uspelo po okrevanju priti še na 6157 m
visoki vrh, ob tem pa še na dva vrhova, na katera do takrat še ni stopila cloveška noga:
5900 m visoki Vrh jugoslovansko-šerpovskega prijateljstva in v solo vzponu še na Iswala
vrh, 5700 m.
Udeležba na VI JAHO in pa kvalitetni vzponi v Franciji pomenijo nadaljevanje
uspehov, doseženih v prejšnjem letu. Ne samo to. To je bila njihova potrditev in lahko bi
rekli, da morda še za stopnicko višja uvrstitev. To je bil vrh kamniškega alpinizma, ki je
trajal dve leti.
Po uspešni poletni sezoni je zavladalo kratko zatišje, vendar samo do zacetka zime.
Takoj prvega dne koledarske zime sta Bojan Pollak in janez Volkar kot prva pozimi
preplezala eno redkeje plezanih smeri v Kalški gori - Soncno smer (IV +, Al). Ta smer
jima je ostala še posebno v spominu, saj sta v istem dnevu, ko sta smer preplezala, sestopila
v Kamniško Bistrico in se nato peš vrnila do Stahovice, od koder sta nato z avtom prišla
v Kamnjk samo toliko, da sta takoj nato lahko odšla na reševalno akcijo.
Se pred koncem leta sta nato Marjan Kregar in Bojan Pollak v treh zaporednih
dneh naredila tri prv.-ezimske ponovitve: jV steber Babe ali Lucke Brane (l-II), Polikarpov
steber (IV +, Al) v Skarjah in Bolostajo (IV- V) v Vršicih.
1976
Novo leto se je zacelo z velikopoteznim grebenskim precenjem od Krvavca preko
Kalškega grebena, Grintovca, Skute, Rink, Brane, Planjave, Ojstrice, Vršic ev, Konja,
251
Ramtang Cang (Wedge Peak)
252
Rzenika do Velike planine, ki sta ga kot prva v celoti izvedla med novoletnimi prazniki
Marjan Kregar in janko Plevel. Se v casu novoletnih praznikov sta lvIaricka Skrlep in
janez Volkar kot prva pozimi ponovila smer Maticic-Zupan (III) v južni steni Planjave.
Osem dni pozneje pa so Dušan Kregar, Marjan Kregar in Bojan Pollak naredili prvo
zimsko in hkrati tudi prvo ponovitev Stebra pocitkov v Brani. Nato se je zvrstilo vec lažjih
vzponov in pristopov. Februarja pa sta Marjan Kregar in Bojan Pollak kot prva pozimi
preplezala še Raz želja (IV +, Al) v Zobu Kalške gore.
Zima je nato minila brez kakšnih kvalitetnejših vzponov. In tudi aktivnost odseka
se je pocasi umirjala. Po dveh izredno uspešnih letih je sledilo leto zatišja. Mlajše
generacije še niso dosegle svojega kvalitetnega vrha, starejše so postale utrujene, vsaj
zacasno. V življenju odseka je nastopilo obdobje umirjenosti, o krizi namrec ne moremo
govoriti. Posebno ne pri 36 clanih in 451 vzponih. Ampak je že tako, da tudi odsek ne
more biti nenehno na vrhu in da tudi alpinizem pozna dolocena obdobja vzponov, padcev,
napredovanja in stagniranja. V tem letu odsek ni dosegel kakšnega bistvenega napredka,
kakor ga je v preteklih dveh letih, vendar mu je vseeno uspelo obdržati aktivnost kakor
tudi kakovost na dokaj visoki ravni. Vodstvo odseka je prevzel za naslednja tri leta Bojan
Pollak.
Kopna sezona se je zacela z manjšo odpravo pripravnikov v Pakienico, nadaljevala
pa se je z vzponi v Vežici (Akademska, Perciceva), Vršicih (Kamniška), Koglu (Rumena
zajeda, Zupanova) in druge. Znacilno je bilo, da so te smeri najvišje težavnostne stopnje
preplezali novi, mladi clani odseka. Tako je v zacetku junija Milan Gladek skupaj s
soplezalcem iz AO Ljubljana Matica kot cetrta naveza preplezal Obraz Sfinge (VI) v
Triglavu. Ple!-ali so tudi v Temenu Rjavine (smer Gradišar-Mlac), v Triglavu (Copov
steber), pa v Struci Direktna smer (Janko PLevel, Dušan Podbevšek), v Dedcu Centralni
steber (Gladek, Plevel, Kregar, Pollak), Beli raz (Gladek, Plevel), v Dolgem hrbtu smer
Šimenc- Škarja (Gladek, Dušan Orehek), v Rzeniku Centralni steber (Plevel, Dušan
Podbevšek, Kramar, Pollak) in drugod. V severni steni Škarij sta Kregar in Pollak
preplezala novo smer, ki sta jo imenovala Smer bratov Golob in jo ocenila s V +, A2.
Skupaj s Klubom Wysokogorskim iz Katowic je AO organiziral odpravo na Nošak.
Ob Poljakih, Domžalcanu in dveh Mengšanih so se je udeležili tudi Franci Bauman, ki
je bil tudi vodja jugoslovanskega
dela odprave, ter Marjan Kregar in janez Volkar.
Odprava je bila uspešna, ceprav ni povsem izpolnila pricakovanja - precenje Nošaka vendar so se vsi naši clani povzpeli na 7462 m visoki glavni vrh po zahodnem grebenu.
Po dolgem casu so Kamnicani to leto imeli svoja predstavnika, ki sta zastopala
jugoslovanske alpiniste, v ENSA. To sta bila Janez Ažman in Cene Kramar, ki sta se
specializirala za vzpone v ledu. Ceprav so bile tega leta neugodne ledne razmere zaradi
dolgotrajne suše in visokih temperatur, sta vseeno naredila drugo jugoslovansko ponovitev smeri Dufour-Fre~el v Grand Pilier d'Angle v Mont Blancu, ki je ocenjena s VI.
težavnostno stopnjo. Zal jima je vreme preprecilo, da k temu svojemu uspehu razen
Gervassutijevega ozebnika (IV) v Mont Blanc du Taculu nista mogla dodati še kaj.
Dušan Kregar in Bojan Pollak sta plezala v Velikem Kleku (prva j~oslovanska
ponovitev smeri Welzenbach- Wien, IV +), nato pa sta se skupaj s Tonetom Skarjo podala
še v Walliške Alpe. Tam so kot prvi jugoslovani preplezali Direktno smer v vzhodni steni
Nordenda (4609 m), ocenjeni s V. težavnostno stopnjo. Nekaj dni za tem pa so naredili
253
še prvo jugoslovansko ponovitev smeri Kitson-Almer- Young (IV) v severni steni Weisshorna (4505 m).
1977
Zima 1976/77 se je odlikovala z velikimi kolicinami snega, ki so padle v gorah že
v novembru. Tako je bilo za praznike 29. novembra že toliko snega, kot ga je obicajno šele
januarja. Poleg tega je bijo vreme tudi zelo slabo - topla obdobja z množico padavin so se
menjavala s hladnimi. Sele proti koncu februarja se je vreme ustalilo in takrat so bili
narejeni pomembnejši vzponi.
Tako sta 26. februarja Marjan Kregar in Bojan Pollak preplezala novo smer v
severozahodni steni Lucke Brane (lIl-IV, 500 m), naslednji dan pa še eno lažjo v isti steni
skupaj s Klemencem in Vrankarjem (AO Domžale, AO Mengeš). Naveza Kregar-Pollak
je bila te zime gotovo najdejavnejša v Kamniku, saj je ob prvenstvenih smereh v Babi
preplezala še prvenstveno smer v ~eleniških špicah, naredila p~ še šest prvih zimskih
ponovitev: Iglic- Verbic (II- II!) in Cernivec-Pibernik (lIl-IV) v Struci, Mihova gra pa v
Kalški gori, Sobotna (V-) v jV steni Planjave, Namizni prt v Zeleniških špicah in
Univerzalna (III-IV) v zahodni steni Planjave, zadnje tri skupaj s Klemencem iz Domžal.
No, tudi drugi niso mirovali. janez Benkovic in Dušan Podbevšek sta naredila
prvo zimsko in prvo ponovitev Bobnarja (V, II), vec kot 900 m visoke grape v jugozahodni
steni Brane, kar je bil eden najboljših vzponov te zimske sezone v Kamniku. Zaradi
varnosti sta plezala v noci med 1. in 2. marcem.
Irena Markuš in Dušan Podbevšek sta nato kot prva pozimi preplezala spodnji del
Pripravniške grape (IV,Il) v Planjavi, štiri dni za njima pa še janez Benkovic in Franc
Vettorazzi.
V okviru priprav na odpravo v PakIenico je Irena Markuš skupaj z Dušanom
Podbevškom in Ivanom Sprukom preplezala Rumeno zajedo v Koglu. Nato pa se je
odpravila v Pvaklenicodoslej najvecja skupina Kamnicanov. Kar 16 jih je plezalo v stenah
Anie Kuka, Cuka in drugod. Skupaj so naredili 91 vzponov, med njimi tudi Raz Klina
(A3, janez Benkovic in Dušan Podbevšek), Klin (VI, Dušan Humar in Dušan Orehek),
jenjavi (VI, Marjan Kregar in Bojan Pollak) in druge.
V Kamniških Alpah so nato naredili vrsto vzponov najtežjih težavnostnih stopenj.
Med njimi je bila tudi druga ponovitev jernejevega stebra v Dolgem hrbtu (VI-), ki jo je
naredil Tone Škarja s Stanetom Belakom iz AO Ljubljana Matica; Dušan Humar in
Dušan Orehek sta naredila tretjo ponovitev Mengeške smeri (V +) v Vršicih. Bilo pa je
preplezanih še 7 novih smeri. Od tega pet v Kalškem grebenu: Raz razocaranj (II, janez
Benkovic, Tone Trobevšek), Raz trojckov (l-II, Ludvik Retar, Maricka Škrlep, janez
Volkar) in pa še spominska smer Slaparjeve (II!), Esasta (III-IV) ter Direktna (III-IV), ki
jih je preplezal Bojan Pollak s Klemencem iz AO Domžale. Ta dva sta 11. junija preplezala
v zahodni steni Brane tudi novo, skoraj 500 m visoko smer, ocene IV- V, ki sta jo imenovala
Vojkina smer v spomin na domžalsko alpinistko Vojko Slapar, ki jo je leto dni prej na
Kalškem grebenu ubila strela. In ob koncu letne sezone sta Irena Markuš in Dušan
Podbevšek potegnila še novo smer v Kalški gori (Miškina grapa, IV).
254
v tujini
je bil od kamniških vzponov najpomembnejši tisti preko SV ozebnika v
Druju, ocenjen z najvišjo težavnostno stopnjo VI +. Toda navezo treh je sredi stene ujel
vremenski preobrat z velikim padcem temperature in mocnim sneženjem. Plezali so
naprej, ker bi bilo spušcanje prenevarno. Vendar sta na vrh priplezala samo janez Ažman
in Dušan Podbevšek, Cene Kramar pa je 150 m pod vrhom preminul. Tako je pomenil ta
izjemni uspeh tudi veliko tragedijo in neprecenljivo izgubo za kamniški alpinizem, saj je
bil Kramar na najboljši poti, da postane vrhunski alpinist. Tudi drugi vzpon v skupini
Mont Blanca, Greben Brenve (lV-), ki so ga naredili janez Benkovic, Maricka Škrlep, Tone
Trobevšek in janez Volkar, bi s~ skoraj koncal s tragedijo. Zaradi poslabšanja vremena in
drugih nesrecnih okolnosti so Skrlepovi mocno pomrznile noge in roke, Volkarju pa roke,
in so jima morali pozneje porezati zmrznjene dele.
Tega leta je prišlo tudi do mednarodne izmenjave alpinistov in tako sta konec
avgusta odšla v ENSA Vincenc Bercic in Dušan Orehek. V okviru šole sta naredila vrsto
srednjetežkih vzponov v ledu in kopni skali. Kamnicani pa so tega leta plezali tudi v
Velikem Kleku (Kramar in Vettorazzi Palaviccinijev ozebnik, IV-) in skupini treh Cin
(Franc Berlec in France Malešic).
Tragicna izguba Ceneta Kramarja, priljubljenega "Thinca", in nesreca drugih sta
mocno prizadeli vse clane odseka. Toje mocno vplivalo na dejavnost in odsek je potreboval
spet nekaj casa, da si je kolikor toliko opomogel.
Tega leta je bila prvic preko ZTKj in ZTKS uvedena športna kategorizacija
alpinistov. Tako so na osnovi dosežkov plezalne sezone 1977 dosegli naziv športnika-alpinista republiškega razreda janez Ažman in Marjan Kregar, naziv športnika-alpinista
zveznega razreda pa Dušan Podbevšek in Bojan Pollak, in od takrat naprej ni bilo vec leta,
da ne bi imeli Kamnicani kategoriz iranega alpinista.
1978
Zacetek zime 1977/78 je bil dokaj ugoden, vendar so Kamnicani zamudili dobre
razmere, tako da jim je slabo vreme preprecilo kvalitetnejše vzpone. Še pred poslabšanjem
vremena je Vincenc Bercic skupaj z Mirom Šušteršicem iz AO Mengeš naredil prvo
zimsko ponovitev ~edko plezane smeri Desno od okna (III) v Planjavi. Franc Vettorazzi
pa je ravno tako s Sušteršicem preplezal Centralno smer (V, Al) v Planjavi. Nato je bilo
do zacetka marca slabo vreme, tako da se je manjša skupina odpravila v Pakienico. Ko se
je vreme izboljšalo, sta Bojan Pollak in Stane Klemenc iz AO Domžale preplezala v
zahodni steni Brane novo, skoraj 700 m visoko smer, ki je bila že nekaj casa "problem" tega
os tenja. Imenovala sta jo Osrednja grapa (V +, A2, II). V vzhodni steni iste gore pa so
Vincenc Bercic, Tatjana Golob in Bojan Pollak skupaj s Stanetom Klemencem med
Kamniško grapo in smerjo V ku Iminaciji (Centralno) potegnili novo, dobrih 700 m visoko
smer, ki so jo imenovali Bovistata (III). Dan prej pa sta Bercic in Pollak kot prva pozimi
preplezala redko plezano Mulejevo smer (lIl) v zahodni steni Brane. Sestopila sta po Šiji
v mocnem vetru, ki je nosil sneg, tako da sta morala plezati skoraj miže. Dan pozneje pa
sta Bercic in janko Plevel naredila še drugo ponovitev Grape med Konjem in Rzenikom.
In za konec zime so bile preplezane še štiri prvenstvene smeri v Zeleniških špicah: po eno
255
256
Irena Markuš, Dušan Podbevšek in Janko Plevel ter Markuševa in Podbevšek, dve pa
Pollak in Vettorazzi.
Tudi prvomajska odprava v Paklenico je bila uspešna, saj je 14 udeležencev
naredilo kar 93 vzponov, med njimi tudi Velebitsko in Raz Klina.
Žal se je 14. maja v plezalnem vrtcu v Starem gradu smrtno ponesrecil Stane
Resnik. Smrt tega talentiranega in priljubljenega tecajnika je hudo pretresla odsek, vendar
aktivnosti ni zavrla. Tako so bile poleti v Kamniških Alpah preplezane naslednje smeri
VI. težavnostne stopnje: v Koglu Rumena zajeda (Benkovic, Berlec, Podbevšek, Pollak) in
Kamniška (Benkovic, Gladek, Pollak), v Vežici Akademska (Benkovic, Gladek, Irena
Markuš, Podbevšek, Pollak), Perciceva (Benkovic, Gladek, Markuševa, Možkova Mihela,
Pollak, Vettorazzi) in Lahova (Benkovic, Gladek, Markuševa, Pollak), v Dolgem hrbtu
smer Šimenc-Škarja (Benkovic, Bercic, Kregar, Podbevšek, Pollak), v Štruci Direktna
(Benkovic, Gladek, Kregar, Pollak), v Vršicih Kamniška (Kregar, Podbevšek, Pollak), v
Planjavi Glava (Benkovic, Vettorazzi), v Dedcu Centralni steber (Benkovic, Vettorazzi)
in v Rzeniku Centralni steber (Benkovic, Gladek, Kregar, Pollak). V Julijskih Alpah sta
Kregar in Pollak preplezala Steber Šit (VI), v Kleku nav Hrvaškem pa je Benkovic s
soplezalcem iz AAO preplezal Brankovo, Tajanstveno in Zoharjev steber, vse ocenjene s
VI. stopnjo.
Tudi prvenstvenih kopnih smeri je bil cel kup. V Kal.skigori so Benkovic, Gladek
in Plevel preplezali novo smer V. težavnostne satopnje, ki so jo poimenovali po Stanetu
Resniku. V vzhodni steni Kalškega grebena je bilo preplezanih kar pet novih smeri. Eno
sta plezala Kregar in Pollak sama, pri štirih paje sodelovala tudi Irena Markuš. Ocenjene
so od I do III-IV. Janez in Mira Ažman sta v Planjavi potegnila novo smer po znacilnem
stebru, levo od Wisiakove grape. Imenovala sta jo Kratkohlaca in jo ocenila s III + (V). In
za konec poletne sezone, že v novembru, sta Plevel in Podbevšek dokoncala že pred leti
zaceto Mekinjsko smer (IV +, Al) v Stolpu v Sku ti.
Ob prvenstvenih smereh so bile preplezane še tri prvenstvene variante. V Koglu
varianta Hruške (Benkovic, Holcar), v Rzeniku izstop Jakove smeri do vrha glavne stene
(Dušan Kregar in Dušan Podbevšek).
V se leto je bila zelo velika aktivnost, saj je bila na vidiku nova odprava, tokrat na
najvišjo goro sveta Mount Everest.
1979
Kvalitetna dejavnost clanov kamniškega alpinisticnega odseka seje nadaljevala in
dokazovala, da je kamniški odsek med najboljšimi v državi. Ceprav so bile pozimi razmere
dokaj neugodne, so kamniški alpinisti naredili najvec zimskih tur in tur v zimskih
razmerah od vseh v Sloveniji. Naredili so jih skupaj 126, kar pomeni po eni strani skoraj
cetrtino vseh tur v tem letu, po drugi pa to, da so vse leto enakomerno plezali in hodili v
gore. Vodstvo odseka je za dve leti prevzel Janez Ažman.
Izoblikovala seje ekipa, ki je v naslednjih letih dajala pecat kamniškemu alpinizmu
in bila sinonim za njegovo kvaliteto: Benkovic, Berciš, Gladek, Kregar, Markuševa, Plevel
od mlajših in od starejših neumorni Pollak, pa tudi Skarja, ki sicer v odseku ni vec blestel
258
z množico kvalitetnih
vzponov, je pa zato neprimerno vec naredil za slovenski alpinizem
h~.
v
Najpomembnejši dogodek v tem letu je bila odprava na Comolungmo (Sagarmato,
Mount Everest, 8848 m). Vodil jo je Tone Skarja, od Kamnicanov sta sodelovala še dva:
Dušan Podbevšek, ki je prišel do višine 8320 m in s tem dosegel nov kamniški višinski
rekord, ki ga je šele leta 1991 presegel Marko Prezelj z vzponom na Kangcendžengo, in
Bojan Pollak, ki se je moral obrniti pri taboru V, 8120 m visoko, ker je zaradi poslabšanja
vremena in pomoci prvi navezi izgubil mesto v vrsti za vrh, ki pa je nato zaradi nesrece
Ang Phuja ostal nedostopen še nekaterim. Odprava je takrat preplezala novo, nabolj
zahtevno smer, kijo je doslej, do leta 1993, kljub številnim poskusom uspelo ponoviti samo
še eni odpravi. Na ta nacin smo ponovno dokazali, da spada naš alpinizem v svetovni vrh.
Tudi v Zahodnih Alpah smo bili Kamnicani uspešni. Janez Benkovic in Janez
Plevel sta ponovila smer Corneau-Davaille (VI-). V Brenvi pa sta Benkovic in Marjan
Kregar ponovila smer Major (IV). Srecanja alpinistk sveta se je udeležila tudi Irena
Markuš, ki je v Duphineji z drugimi preplezala nekaj kvalitetnih smeri: Couloir Barre
Noir des Ecrins, Arete Sialouze, Pillier Cheze v Tete sud du Replat.
Milan Gladek je bil s soplezalcem iz AO Tržic na tekmovanju v skalolazenju kot
predstavnik Slovenije v poljskih Tatrah. Kamnicani pa so plezali še v Aigulle du Midi in
Mont Blanc du Tacul.
Doma je bilo kljub neugodnim zimskim razmeram precej dobrih vzponov. V
Planjavi: Kratkohlaca (Kregar, Pollak, prva pozimi, Podbevšek in Vettorazzi druga
pozimi), Univerzalna (Kregar, Pollak), Centralna v Brani (Benkovic, Kregar, Pollak),
Bosova (Benkovic) in še druge, ki sicer niso visokih težavnostnih stopenj, vendar so zaradi
slabih razmer v tej zimi vseeno pomembne. Sicer pa so se v kamniškem alpinisticnem
odseku med prvimi v Sloveniji zaceli ukvarjati tudi s plezanjem v zaledenelih slapovih.
Tako sta Podbevšek in Plevel preplezala Sinji slap pod Ceško koco.
Prava kopna sezona se je zacela z vzponi v Paklenici: V Anica Kuku: Fanikina
(Benkovic s soplezalcem iz AAO), Klin (Gladek s soplezalcem iz AO Domžale), Forma
viva (V]), prva ponovitev (Benkovic s splezalcem iz AO Domžale), Funkcija (Benkovic,
Plevel) in druge. Po vrnitvi iz Paklenice sta Gladek in Pevel plezala tudi v Ospu in tako
kot prva iz Kamnika spoznala to zanimivo stenico, ki je pozneje postala izredno priljubljena.
Od drugih prvenstvenih
naj omenim samo pomembnejše: Kramarjeva v Koglu
(V- VI, Gladek s soplezalcem iz AO Mengeš), Zlomljene bajle v Velikem Grebenu (IV +,
Al, Kregar, Pollak), Deževna smer v Koti 370 (Paklenica), ki so jo zlezli Markuševa,
Podbevšek in Vettorazzi, in Dopustniška na Pelješcu (Pollak), ki je zanimiva zaradi tega,
ker odkriva novo podrocje. Benkovic in Plevel sta splezala tudi novo varianto Centralnega
stebra v Rzeniku. Od drugih ponovitev je pomembna cetrta ponovitev kombinacije HelbaCopov steber v Triglavu, ki sta jo naredila Benkovic in Gladek, ya ponovitve Ljubljanske
(Benkovic, Gladek), Wisiakove (Kregar, Pollak), Skalaške s Copovim stebrom (Plevel,
Potocarjeva) v Triglavu, Zajede (Ba!antic, Gladek), Belac-Zupan (Orehek, I;otocarjeva)
in Stebra (Benkovic, Gladek), vse v Sitah, in Zajede v Travniku (Benkovic, Strajhar).
Tudi v Kamniških Alpah je bila aktivnost zelo mocna. Posebno se je izkazala Violeta
Potocar, ki je tega leta zablestela kot zvezda repatica, saj je preplezala vrsto odlicnih smeri:
259
Centralni steber in Kamniško sPlevelom,
Jakovo in Modec-Režkovo
z Benkovicem, vse v
Rzeniku, pa še Direktno v Štajerski Rinki, ki so jo plezali tudi Balantic, Benkovic,
Markuševa, Kregar in Plevel, in Akademsko v Vežici, ki so jo plezali tudi Ahlinova,
Golobova, Kregar, Plevel in Pollak.
1980
V januarju je odšla na pot slovenska odprava v Novo Zelandijo, ki sta se je udeležila
tudi Janez Benkovic in Janko Plevel; z drugimi clani sta splezala nekaj zelo dobrih smeri
v podrocju Mount Cooka, med njimi tudi cez vzhodno in jugovzhodno steno Mount Cooka
(Caroline) in druge.
Zacetek zime je bil spet slab. Neugodno vreme je onemogocalo obiske gora. Zato se
je plezalo bolj v dolinah. Tako sta Janko Plevel in Roman Strajhar kot prva pozimi
preplezala zaledeneli slap Orglice.
Proti koncu januarja so se razmere toliko izboljšale, da je bilo mogoce narediti nekaj
dobrih vzponov. Tako so Bobnarja v zahodni steni Brane preplezali: Kregar, Podbevšek,
Pollak, Potocarjeva in Vettorazzi. Prvo zimsko ponovitev Jakove smeri v Rzeniku sta
naredila Bercic in Gladek. Pollak je z Belakom iz AO Ljubljana Matica kot druga naveza
v zimskem casu preplezal smer Duhovnik- Hocevar (V) v Temenu Rjavine, nato pa še z
Ahlinovo in Kregarjem naredil prvenstveno smer v Velikem Grebenu (Cik-cak, JII-IV).
Nadaljevalo se je tudi plezanje po zaledenelih slapovih. Tako sta Plevel in Strajhar
preplezala Orglice, Podbevšek in Vettorazzi pa slap v Repovem kotu.
Malo pred koncem zime je v vzhodni steni Brane zdrsnila Vojka Mat jan, vendar
je imela sreco v nesreci, da je preživela brez hujših poškodb. Ker je bila še pripravnica, je
to povzrocilo dolge razprave na odseku in tudi postopno oblikovanje pravil o delovanju
odseka in njegovih clanov.
Pakienica je bila dobro obiskana, od težjih smeri, ki jih Kamnicani do takrat še niso
plezali, sta bili splezani Vražja in Bukova (Kregar, Pollak), pa še veliko drugih. Doma se
je nato plezanje nadaljevalo z vzponi v Koglu, Vežici (prva ponovitev Kramar-Mocnik,
Podbevšek in Vettorazzi), Ospu in drugje.
Zacetek poletja je bil slab, deževen, nato se je pa vreme ustalilo in je bilo lepo vse
do zacetka novembra. Nekaj zaradi tega, nekaj pa zaradi vse vecje motorizacije, pa tudi
spremembe mišljenja, so tudi kamniški alpinisti veliko zahajali v Julijske Alpe. Prejšnja
leta so hodili plezat tja smo težje smeri, tokrat pa je bila bera vzponov prakticno vseh
težavnostnih stopenj. Tako so plezali v Triglavu poleg Nemške, Bavarske in drugih tudi
Ljubljansko (Bercic, Plevel), Šlosarsko (Benkovic), Raz Sfinge (Markuševa, Plevel, Podbevšek), Peternelovo s Copovim stebrom (Bercic, Gladek). V Stenarju Mojstransko direktno (Benkovic, Gladek), v Jalovcu Direktno (Plevel), v Velikem Draškem vrhu Levi steber
in Centralno (Kregar), v Šitah Zajedo (Markuševa, Podbevšek), JLA (Benkovic, Bercic,
Gladek, Markuševa) in druge, v Travnjku Aschenprennerjevo
(Markuševa, Plevel, Podbevšek) in Juvan-Hudecek (Skarja), v Siroki peci Cihulovo (Benkovic).
Tudi prvenstvenih je bilo precej. Med drugimi je Milojka Lesjak s Franckom
Knezom iz AO Celje plezala Spomincico v Triglavu, Janez Benkovic pa z Belakom iz AO
260
Matica in Fabjanom iz AO Postojna v Malem Oltarju. Kregar in Pollak sta v Koglu
"popravila" Kramarjevo smer v Kramarjevo direktno (V- VI). Pollak pa je na Pelješcu
preplezal še pet prvenst1!,enih smeri, od IV. do V. težav1'!0stne stopnje. Pri štirih smereh
je bil zraven tudi Tone Skarja, pri vseh pa tudi Metod Skarja iz AO Mengeš, pri eni pa
Aleš Kunaver iz AO Matica.
V tujini so Kamnicani plezali v Zahodnih Alpah. janez Benkovic je z Rokom
Kovacem preplezal smer Heckmaier- Vorg-Kasparek-Harrer v severni steni Eigerja. Marjan Kregar pa v severni steni Les Droites z Mirom Šušteršicem iz AO Mengeš smer
Boivin-Gabarou in z janezem Kovacem iz AO Impol še smer Corneau-Davaille. V Grand
Pilier d'Angle pa sta Bercic in Gladek kot prva, takrat še jugoslovana, ponovila smer
Chechinel-Nominee (VI). Vsakoletnega srecanja alpinistk sveta v švicarskem Engadinu
seje udeležila Irena Markuš, ki je z drugimi udeleženkami preplezala tudi Vzhodni steber
Piz Palu. Tecaja pod okriljem francoske zveze za alpinizem v Chamonixu pa seje udeležila
Violeta Potocar. V Dolomitih so plezali v Tofani di Roses smer julijo Podbevšek in
Vettorazzi in smer Apolloni-Constantini Plevel in Vettorazzi. Kot inštruktor v šoli za
gorske vodnike v Nepalu je sodeloval Bojan Pollak. Taje tam z drugimi udeleženci naredil
prvi pristop na Naur Peak (5730) in splezal še dve prvenstveni smeri.
Zacetek zime je bilobetaven in tudi razmere so bile v redu. Zato so takoj po božicu
Marjan Kregar, Irena Markuš in Bojan Pollak naredili prvo zimsko ponovitev smeri BB
(V) v Zobu Kalške gore. Pred izstopom se je vreme pokvarilo, tako da je zacelo snežiti.
Zato je bil tudi sestop v temi, megli in sneženju cez Kalca v Kamniško Bistrico svojevrsten
podvig.
Tega letaje umrl Pavle Kemperle, eden najpomembnejših ustanoviteljev kamniškega alpinisticnega odseka, njegov dolgoletni nacelnik in dolgoletni nacelnik postaje GRS
Kamnik.
Skupaj s Foto-kino klubom Mavrica je bila organizirana razstava crnobelih fotografij z odprave prejšnjega leta na Everest. Organiziranih je bilo veliko raznih delovnih
akcij, vendar v odseku ni bilo pricakovanega odziva. Tudi za sprejem med alpiniste so bili
poostreni pogoji, tako da tega leta ni bilo tradicionalnega sprejema, ampak samo srecanje
clanov odseka.
261
1981
Zima je bila glede na prejšnje precej skopa s snegom. To so izrabili tudi clani
kamniškega alpinisticnega odseka in preplezali nekaj resnicno zahtevnih smeri. Tako je
Cene Bercic v sklopu priprav za odpravo v Himalajo z Belakom iz AO Matica preplezal
v Triglavu Prussik-Szalayevo smer (IV +) v kombinciji z razom Sfinge (VI). Janez
Benkovic je tudi kot pripravo za Himalajo rn.,eddrugim z Božicevo iz Obalnega AO v
Triglavu splezal Dolgo nemško. Tudi Tone Skarja je ostajal zelo aktiven in je s sinom
Metodom, ki pa je clan AO Mengeš, naredil prvo zimsko ponovitrev Desnega stebra v
severnem ostenju Skute. Benkovic pa je z Metodom preplezal tudi smer Benkovic-Kemperle (V) v Rzeniku. V Rzeniku so plezali tudi Bercic, Tatjana Golob in Plevel, in sicer
smer Benkovic-Kemperle-Presl (IV). Prvo ponovitev v casu koledarske zime je doživela
tudi Miškina gra pa v Kalški gori (IV, Irena Markuš, Plevel), pa tudi Meseceva pac v Kalški
gori (V, Kregar, Pollak) in Vojkina smer v Brani (Bercic, Kregar in Pollak). Kregar in
Pollak sta v Turski gori splezala tudi okoli 400 m visoko novo smer. Ker poteka tudi cez
ledne slapove, sta jo imenovala Turski slap (III-IV). Drugi vzponi so bili manj zahtevni,
vendar jih je bilo kar precej.
v
Vodstvo odseka je prevzel Janko Plevel. Aktivnost se je uspešno nadaljevala. Se
pred "odpravo" v Južni Velebit so Kamnicani plezali v Koglu, Vežici in Ospu, nato pa je
bilo v Paklenici narejenih precej dobrih vzponav, med njimi tudi druga ponovitev
Propelerja (Kemperle, Pollak), pa Kaca (Holcar, Plevel), Jenjavi (Bercic, Gladek), Klin
(Holcar, Plevel), El condor passa (Škarja s sinom), Union (Kemperle, Pollak) in druge.
Po vrnitvi domov je bilo vreme kolikor toliko v redy, zato se je mocna aktivnost
nadaljevala v poletje. Plezala seje v stenah Kamniških Alp (Struca, Kogel, Vežicg, Rzenik,
Kalška gora itd), pa tudi v Julijcih. Pomembnejše ponovitve so bile: Trikot v Siraki peci
(Benkovic s soplezalcem), Skalaška s Copovim stebrom (Benkovic, Kemperle, Juhant),
Peternelava s Copavim stebrom (Kregar, Pollak), pa v Travniku Zajeda in Aschenbrennerjeva in druge. V Rzeniku sta Bercic in Gladek preplezala prvenstveno smer Crncev
(V, A2), v Kalški gori Kregar in Pollak prvenstveno Vremenska smer (V +, Al) in v
Planjavi Gladek, Tatjana Golob in Mihela Možek prvenstveno varianto Kratkohlace
(Rdeci vrag, IV +). Seveda pa je bila preplezana še vrsta drugih smeri.
Tudi tujina je videla kamniške alpiniste. Najpomembnejši je bil gotovo prvenstveni
vzpon cez južno steno Daulagirija (8176 mY, ki so ga v pomonsumskem obdobju naredili
v alpskem stilu Cene Bercic, Belak iz AO Matica in Tratnik iz AO Idrija. Žal jim je slabo
vreme preprecilo, da bi, potem ko so že preplezali južno steno, stopili še na sam vrh, in so
morali na višni 8000 m obrniti in sestopiti na drugo stran gore. Bercic je pri tem vzponu
mocno pomrznil po nogah, tako da je izgubil prste.
Tudi v odpravi v južno steno Lhotseja (8511 m) sta sodelovala dva kamniška
alpinista: Janez Benkovic in Marjan Kregar. Kregarje bil v navezi z Grošljem, ki je dosegla
najvišjo tocko (8050 mY, nadaljevanje pa jim je preprecilo slabo vreme. Clani so sicer
poskusili priti vsaj cez steno, vendar jim je ogromna opast preprecila, da bi dosegli rob.
Tako je ta stena ostala jugoslovanski - slovenski dolg.
Benkovic je z Božicevo iz Obalnega AO plezal tudi v gorah okoli Chamonixa in
Dolomitih, Kregar pa s Pollakom v bosanskih gorah, kjer do takrat Slovenci še niso plezali
262
(Romanija in Izgorjela grudaJ, na Pelješcu sta pa preplezala še dve prvenstveni smeri.
V tem letu se je nadeljevala tudi smucarska tradicija. Tako je bilo prvenstvo v
smucanju med Aa in postajo GRS kakor tudi tekmovanje v veleslalomu za Štuparjev
memorial, osemnajsto po vrsti, ki je bilo tudi eno od treh tekmovanj za slovensko
alpinisticno smucarsko prvenstvo.
Ženski Pamir 82. Od leve proti desni stojijo: - Marija frantar, Irena Komprej, Irena
Markuš in Lidija Honzak; cepe: Lidija Painkiher, Marija Stremfelj in Ana Mažar
263
1982
V tem letu je odsek praznoval 50. obletnico zacetkov alpinizma v Kamniku in 45
let, odkar je bil ustanovljen alpinisticni odsek. Kakšnih posebnih proslav ni bilo, bila je
pa organizirana odprava v bosenske gore, na Prenj in Velež.
Zima je bila spocetka suha, z malo snega. Ob koncu so se razmere precej poslabšale.
Zato so bili najboljši vzponi narejeni v januarju in zacetku februarja: Vežica KaramarMocnik (V +), 1.zp., in Rzenik Centralni steber (oboje Kregar in Pollak), Severni steber
Štajerske Rinke (Markuševa s soplezalcem), 1. zp. celotne Pripravniške grape v Planjavi
(Dare Božic, Meta Brnot, Pollak) in drugi. Zelo aktivna je bila tudi alpinisticna šola, ki
je bila v gorah skoraj vsak konec tedna.
Odprava Aa v Hercegovino je obiskala dve gorski skupini: Prenj in Velež.
Udeležili so se je Dare Božic, Meta Brnot, Marjan Kaker, Sonja Lanišek, Edo Pavlic in
kot vodja Bojan Pollak. Naredili so 50 vzponov, med njimi tudi veliko prvenstvenih prvih
ponovitev in prvih ženskih ponovitev. Nekaj prvenstvenih: Izgorjela Gruda: Kamniška
((V +, III, Marjan Kaker, Bojan Pollak) in Svilanitova (lIl +, Božic, Marjeta Brnot, Kaker,
Sonja Lanišek, Edo Pavlic, Pollak), Burin Klis: Smer Eksperimentalne tkalnice (III-IV,
Božic, Pavlic), Desno od Botina: Taborska in Stolova smer (Brnotova, Laniškova), smer
KIK (Kaker, Laniškova), smer Presenecenja (III-IV, Brnotova, Pollak), Levo od Botina:
Kamniška (V- VI, Kaker, Pollak) in še druge.
Benkovic in Kregar sta plezala v Franciji Bonattijev steber v Druju in CecchinelNotninee v Grand Pilier d'Angle, Benkovic pa tudi v Dolomitih (Zahodna Cina: Demuthov raz, V). Nekateri clani Aa so se udeležili tudi izleta postaje GRS V Dauphinejo.
Mira Ahlin je šla v Afriko na Kilimandžaro na East LavaMill (4380), Camel's Back (4495)
in na Uhuru Peak (5859 mY.
Tega leta je bila organizirana tudi ženska odprava v Pamir. Iz kamniškega odseka
se je je udeležila Irena Markuš, nedvomno ena najboljših kamniških alpinistko Ob pristopu
na Pik Vorobjeva je po smeri Borodkina priplezala tudi na najvišji vrh Pamirja, 7494 m
visoki Pik Komunizma. S tem si je z drugimi udeleženkami pridobila slovenski (jugoslovanski) višinski rekord in je seveda postala tudi najvišja Kamnicanka. Do danes je po
doseženi nadmorski višini ni presegla še nobena Kamnicanka.
Tudi doma se je veliko plezalo, tako v Kamniških kot v Julijskih Alpah. V Rzeniku
sta Frane Kemperle in Marjan Kregar preplezala znacilno razclembo desno od smeri
Modec-Režek, in jo poimenovala Želja (V +, Al). V Dolgem hrbtu pa je Benkovic sam
ponovil smer Pišler-Škarja (Trikot) in v Triglavu Helbo s Copovim stebrom. Benkovic je
plezal tudi v Travniku Zajedo in smer Hudecek-Juvan, v Triglavu pa še Prusik-Szalayevo
s Sfingo. V Rakovi špici pa sta Kregar in Pollak preplezala spodnji del Švicarske smeri in
verjetno kot prva po podoru zgornji del Rdece zajede (VI). Ze jeseni pa sta Dare Božic in
Marjan Kaker plezala tudi v Kleku na Hrvaškem (Smer za Klecke vještice, Vrijeskova
plocica, Tajanstvena in druge).
Tudi tega leta dejavnost ni bila samo alpinisticna. Nadaljevali so Štuparjev
memorial, clani odseka so organizirali tri trimske pohode, vodili vec izletov doma in na
tujem in marsikatero soboto in nedeljo udarniško delali na Kamniškem sedlu.
264
Odprava Hercegovina 1983
1983
Aktivnost odseka se je nadaljevala z nezmanjšano mocjo. Prvic v odsekovi zgodoVlnl se je zgodilo, da so vsi clani skupaj, 43 vpisanih, naredili v letu dni vec kot tisoc
vzponov oziroma tocno 1146 alpinisticnih tur. Posebej se je izkazal starejši pripravnik
Dare Božic, ki je v letu dni naredil kar 120 alpinisticnih tur.
Že zima je napovedovala, da bo to leto, v katerem je maticno planinsko društvo
praznovalo devetdeseto obletnico ustanovitve, nekaj posebnega. V francijo so šli Benkovic,
Bercic, Gladek, Kregar, vendar je le slednjemu uspelo preplezati Svicarsko v Les Courtes,
drugimi pa je zagodlo slabo vreme.
Zato pa je bilo v domacih gorah narejenih nekaj izredno kvalitetnih zimskih
vzponov v Rzeniku, ki si ga je nekako vzela v "zakup" naveza Kregar-Pollak. Tako sta z
Gladkom naredila prvo zimsko in prvo ponovitev Želje. Nato sta preplezala še Kamniško
(Centralna, V) smer v tako mešanih razmerah, da je Kregar ves cas plezal 'P derezah, Pollak
pa brez njih. Za konec zime pa sta z Benkovicem naredila še prvo zimsko ponovitev
Andromede (V, A2). V Planjavi sta Dare Božic in Edo Pavlic kot prva pozimi in kot prva
ponavljalca preplezala Vecerno varianto Kratkoh!ace smeri. V Brani pa so Benkovic, Božic,
Kemperle in Janez Pinteric ponovili Bobnarja, Skarja pa je s svojim sinom naredil prvo
zimsko in prvo ponovitev Zelene sledi.
Odprava v Paklenico, ce bi temu še lahko rekli odprava, je bila tudi izjemna po
265
kolicini vzponov obicajne kakovosti. 20 udeležencev je naredilo 239 vzponov, med njimi
vecino najtežjih.
Plezanje se je nadaljevalo v domacih gorah, kjer sta Benkovic in Kregar v Rzeniku
preplezala novo smer in jo, ker je bila "bomba", tako tudi imenovala. Seveda je bilo
preplezanoše veliko drugega, tudi veliko prvenstvenih smeri: Polžek v Turski gori,
Muckina v Kalški gori, Delavska, Perunika, Silos in Orion v Skuti, Levi steber v Rzeniku
in še druge.
V svetovni alpinizem je že povsem prodrl val prostega plezanja, medtem ko so v
Kamniku še kar vztrajali pri "klasiki". V odseku sicer ni prihajalo do odkritih in ostrih
sporov med pristaši ene ali druge usmeritve, vendar je vedno vec clanov, predvsem mladih,
zacel zanimati tudi Ja izziv. Tako je Frane Kemperle prosto ponovil Zajedo (VI) in smer
JLA (VII) v Sitah, Slosarsko (VI) v Triglavu, Danilo Golob pa Ameriško smer v Sivnici,
(VII +), ki je res da visoka samo 20 m, toda plezal je v gojzerjih in brez magnezije.
Zaradi dobrih izkušenj z odpravo prejšnje letoje odsek ponovno organiziral, tokrat
ob 90. obletnici ustanovitve PD Kamnik, odpravo v Hercegovino na podrocje Cvrsnice
in Veleža. Udeležili so seje Cene Bercic, Dare Božic, Marjeta Brnot, Milan Gladek, Danilo
Golob, Tatjana Golob, Boštjan Grilje, Darja jenko, Sonja Lanišek, Mihela Mož~k, Rado
Nadvešnik, Bojan Pollak, Marko Prezelj in pridruženi Nuša Krznar in Andreja Skobrne.
Naredili so 113 vzponov in pri tem v Veležu preplezali 32 prvenstvenih smeri, težavnostnih stopenj od I do V + A2: Kalcitova, jugodentova, Vrtickarska, Tridnevna, Dimnikarska, 90-letnice PD Kamnik, Titanova itd.
Po vrnitvi iz Hercegovine so se nekateri pridružili izletu GRS na Gross Venediger,
vendar tam niso naredili pomembnejših tur. V Franciji je Benkovic ponovil Švicarsko v
Les Courtes.
21. avgusta se je v smeri Geršak-Grcar že vizstopnih raztežajih odkrušil oprimek
mladi, izredno obetavni pripravnici Sonji Lanišek. Njena smrt je clane odseka mocno
pretresla in nekateri so skoraj prenehali s plezanjem. Vendar ta nesreca ni zavrla aktivnosti, ampak jo je samo upocasnila.
V pomonsumskem obdobju sta bili v Himalajo organizirani dve odpravi: KOTG
PZS je poslala svojo selekcijo v južno steno Anapurne, AO Ljubljana Matica pa v severno
steno Gangapurne. južna stena se je pokazala za prenevarno in odprava, v kateri je bil
tudi janez Benkovic, je morala obrniti. Zato pa je imela odprava v severno steno vec srece
in tako je tudi Marjan Kregar kot njen clan priplezal po prvenstveni smeri na 7454 m
visoki vrh.
1984
To leto je bilo zelo neugodno za dejavnosti na prostem. Obilne snežne padavine
pozimi, deževna pomlad in poletje so mocno zmanjšali aktivnost, tako da je bilo skupno
število vzponov bistveno manjše kot preteklo leto. Vodstvo odseka je prevzel Cene Bercic,
za njim pa Frane Kemperle, ki je bil nacelnik tudi naslednje leto.v
V zin,zije bil organiziran obisk slovenskih alpinistov na Skotskem. Te odprave se
je udeležil tudi Marjan Kregar, kjer je naredil 21 vzponov v tamkajšnih ledenih stenah in
slapovih.
266
Kljub slabim razmeram je nato doma z Bercicem in Pollakom naredil še prvo
zimsko in prvo ponovitev Vremenske smeri v Zobu Kalške gore.
Plezanje v tujih gorah je postajalo vse bolj normalno. Ob dobrih prometnih
možnostih ni bil vec problem priti do Visokih Tur, Dolomitol! ali Zahodnih Alp, tako da
odprav v klasicnem pomenu besede tja prakticno ni bilo vec. Se bolj je to zacelo veljati za
Paklenico, kjer je plezanje med prvomajskimi prazniki postalo tradicionalno. Tako za
plezanje v Alpah ali Dinaridih ni bilo potrebno nic drugega, kot imeti nekaj denarja in
avto. Tako so clani odseka plezali tudi v Paklenici, v Kleku, Dolomitih, kamor je tudi
postaja GRS organ!zirala izlet, pa še v gorah nad Chamonixem. Tone Škarja je s svojim
sinom preplezal v Svici prvenstveno smer.
Druga stvar je bilo plezanje v državah vzhodnega bloka. Ob denarnih ovirah je bil
za plezanje na njihovih podrocjih še kup administrativnih ovir. Zato so se želje po plezanju
v gorah takih držav obicajno urejale z izmenjavami. Tako je bila v sklopu izmenjave z
alpinisti iz Gliwic odprava v poljske Tatre: Danilo Golob, Darja Jenko, Rado Nadvešnik,
Bojan Pollak in še pet drugih. Plezali v Mnichu, Kazalnici in drugod.
Prosto plezanje je tudi v Kamniku pocasi postajalo mocnejše, in so bile preplezane
tudi tri smeri VII. težavnostne stopnje.
In ob koncu leta, 23. in 24. decembra, je Tone Škarja s svojim sinom Metodom v
zahodni steni Brane preplezal novo smer, ki sta jo Imenovala Orion in ocenila s V +, A2.
V tem letu je kamniški alpinizem doživel tudi eno najvišjih priznanj. Bojan Pollak
je po kriterijih enotne kategorizaczje jugoslovanskih športnikov dobil za to leto naziv
zaslužnega športnika-alpinista Jugoslavije. To je bilo prvic v zgodovini celotnega kamniškega športa, da je ta najvišji naziv v jugoslovanskem športu prišel tudi v Kamnik.
1985
Zima je bila na zacetku še znosna. Krajša obdobja lepšega vremena so se menjavala
s poslabšanji. Zato so takoj po novoletnih praznikih, od 3. do 5. januarja, Gladek, Kregar
in Pollak naredili prvo zimsko in prvo ponovitev Kamniško-Zasavske smeri v Rzeniku.
Razmere so bile zelo slabe. Drugo noc je snežilo, a na Kredarici seje temperatura spustila
na - 27 DC. Zatem seje zima dokoncno skazila, in kakšnih pomembnejših vzponov ni bilo.
Janez Benkovic pa je v aprilu smucal z vrha Brane po severni steni na Kamniško sedlo.
Milan Gladek se je udeležil odprave v Južno Ameriko in 11. februarja stopil na
najvišji vrh obeh Amerik - 5958 m visoko Aconcaguo.
Pomlad se ja zacela z obiskom Paklenice, nadaljevalo pa se je v spremenljivem
vremenu z vzponi doma in na tujem, v Dolomitih in Zahodnih Alpah - izlet postaje GRS
na Grand Paradiso. Pri Kamnicanih so bili v gosteh tudi poljski alpinisti, ki so tako vrnili
obisk. Nadaljevalo se je tudi prosto plezanje: Kamniška v Koglu, Desna v Dedcu,
Akademska vV Vežici, Zajeda v Sitah (Robert Flerin, Kemperle), pa Centralna v Planjavi,
Skalaška s Copovim stebrom, Zahodna zajeda v Triglavu (Benkovic) in druge. V Martin
steni je bila splezana tudi prvenstvena spominska smer Sonje Lanišek (Flerin, Kemperle).
Seveda pa je bila še vrsta izredno kvalitetnih vzponov, tako doma kot v tujini: PrussikSzalayeva z Razom mojstranških veveric v Sfingi (Škarja s sinom) pa v Dolomitih in
267
Tjan Šan 1985
Visokih Turah. Pollak je s soplezalcem s Polj~ke konec septembra v enem ~nevu preplezal
š~st smeri: Precenje Dolgega hrbta, Pišler-Skarj.fl v Trikotu, južni raz Struce, dvakrat,
Cez plošco v Sku ti in smer Cernivec-Pibernik v Struci.
v
Spomladi je šla na pot IX. JAHO na jalung Kang (8505). Vodja je bil Tone Skarja,
med clani pa je bil tudi Marjan Kregar. Odprava je dosegla vrh po novi smeri, vendar se
je pri tem smrtno ponesrecil Borut Bergant iz Aa Tržic, tako da se je odprava predcasno
vrnila.
V izmenjavi z Rusi je bila organizirana tudi slovenska odprava v Tjan Šan, na
podrocje tabora Ala Arca. Njena clana sta bila tudi Bercic in Pollak. Tam sta naredila
precej dobrih kombiniranih vzponov, med njimi tudi nekaj prvenstvenih. Cene Griljc pa
je obiskal Kavkaz in se povzpel na Elbrus.
V pomonsumskem obdobju je bila organizirana slovenska odprava na Daulagiri.
Udeležil se je je tudi Marjan Kregar, ki je po šoli v Manangu, kjer je sodeloval kot
inštruktor, z drugimi clani te mini odprave preplezal novo smer v vzhodni steni, sam
vzpon na vrh pa jim je preprecilo slabo vreme.
1986
Zima je bila spet precej slaba, vendar je kljub temu Pollaku in Marku Prezlju uspelo
narediti prvo zimsko ponovitev celotnega, spodnji del je bil ponovljen že leto dni prej, SV
268
stebra Rzenika. Zanimiv je bil tudi februarski vzpon Nadvešnika in Pollaka cez Šarino
poc v Dedcu pri temperaturi - 26 oC in na zadnji dan koledarske zime solo vzpon
Benkovica po Bobnarju v Brani. Seveda je bilo še precej drugih vzponov, vendar nicesar
IZjemnega.
Vodstvo odseka je prevzel janez Benkovic, njegov namestnik pa je bil Danilo Golob.
Prvomajski prazniki so minili v znamenju PakIenice, kjer se je plezalo vse bolj in
bolj prosto, in to predvsem v kratkih stenica!z. Tudi doma je bilo nadaljevanje v znamenju
prostega plezanja. Tu je vedno bolj izstopal Marko Prezelj, ki je tudi prvi od Kamnicanov
naredil prvi vzpon VII 1. težavnostne stopnje, in sicer s smerjo Marije Pomocnice v Koglu.
Prosto pleplezane so bile tudi v Triglavu Helba s Copovim stebrom (Danilo Golob,
Prezelj), v Vežici Lahova (Nadvešnik, Prezelj), v Kuku od Zagona Union (Tomo Drolee
in Frane Kemperle) in druge. V zahodni steni Brane pa sta Benkovic in Prezelj preplezala
prvenstveno smer, ki sta jo imenovala Snoopy (V +, A2), v severovzhodni steni Kalške
gore pa Nadvešnik in Prezelj prvenstveno smer Rojstni dan (V +, A2).
Tudi v tem letu so kamniški alpinisti plezali v tujini. Benkovic je z Bencetom iz
AO Tržic preplezal S V ozebnik v Druju, ki je bil pred leti usoden za Kramarja, Škarja pa
s svojo hcerjo smer De Clzeilon v Mont Blancu. Plezali so tudi v Dauplzineji, kamor je
postaja GRS organizirala izlet. Pollak je plezal tudi v Stolu v Srbiji.
V spomladanskem casu je bila odprava na Daulagiri, ki pa ji je spet uspelo priti le
do normalne smeri na višini 7650 m. Udeležil se je je tudi Marjan Kregar.
Benkovic je šel kot inštruktor v šolo v Manang, nato pa na oglede pod Lotse Šar,
kamor naj bi bila naslednje leto organizirana odsekova odprava ob 50. obletnici ustanovitve Alpinisticnega
odseka. Ko je bil že tam, so ga gostoljubno sprejeli clani hrvaške
odprave na Ama Dablam (6S65 m), na katerega je nato splezal po novi smeri.
Tone Škarja je z Andrejem Štremfljem naredil prvi pristop na 6200 m visoki Kang
Ri v Tibetu.
Za konec leta so Nadvešnik,
Modec-Režek v Rzeniku.
Pollak in Prezelj naredili še zimsko ponovitev
smeri
Clani so bili aktivni tudi na drugih podrocjih. Organizirali so alpinisticno šolo,
Štuparjev memorial, trimske pohode na Veliko planino, Kamniško in Kokrsko sedlo,
sodelovali pri gradnji koce na Kokrskem sedlu. Posebej pa so bili dejavni pri zbiranju
sredstev za odpravo. Sicer so že pred leti ustanovili fond za odprave, v katerem se je zbiral
denar in tudi uporabljal za posamezne clane. Tokrat so se pa namenili organizirati svojo
lastno odpravo.
19S7
Zima ni bila ravno najboljša, vendar to ni odvrnilo clanov kamniškega alpinisticnega odseka od aktivnosti. Tako so Danilo Golob, Rado Nadvešnik in Marko Prezelj v dveh
dneIz, 7. in S. februarja, naredili prvo zimsko in prvo ponovitev smeri Orion v zahodni
steni Brane.
Najpomembnejši
dogodek v letu je bila vsekakor odprava, ki jo je ob sodelovanju
KOTG organiziral odsek. Glavni pobudnik zanjo je bil Milan Gladek in kar nekaj energije
269
je porabil, ko je prepriceval clane, da bi stvar šla. Pri zbiranju sredstev so pomagali skoraj
vsi clani odseka, tako da je 27. februarja odprava odšla na pot. Vrnila se je 27. maja.
Posvecena je bila 50. obletnici ustanovitve AO. Vodja odprave je bil Cene Griljc, njeni
clani pa: janez Benkovic, Cene Bercic, Milan Gladek, Rado Nadvešnik, janko Plevel,
Marko Prezelj iz kamniškegg odseka, kot pompc pa še janez Šušteršic iz AO Mengeš, Filip
Bence iz AO Tržic, Tomo Cesen in Andrej Stremfelj iz AO Kranj ter Silvo Karo iz AO
Domžale. Kot zdrav1'!ik se je odprave udeležil Peter Pajnter. Cilj odprave je bil priti na
8400 m visoki Lotse SaroZaradi slabega vremena ji je z velikimi težavami uspelo priti na
rob stebra (okoli 8000 m), nadaljevanje pa je preprecilo vedno slabše vreme.
V pomonsumskem casu, že v casu himalajske zime, je bila spet organizirana
slovenska odprava na Daulagiri (8167 mY. Udeležil seje je tudi Marjan Kregar, ki pa mu
je tokrat skupaj S Tomazinom iz AO Tržic uspelo priti na vrh, in je tako postal prvi clan
kamniškega alpinisticnega odseka, ki je stopil tudi na vrh osem tisocaka. To je bil v tem
letu tudi najvecji uspeh slovenskega alpinizma.
Kljub udeležbi na ~dpraval! plezanje vv domacih in tudi tujih gorah ni povsem
zamrlo. Ze aprila so brata Stupar, Su~tar in Svigelj v Hlevu v treh dneh splezali izredno
težko prvenstveno smer, imenovano "S", ki je ni nihce ponovil, ker seje cez nekaj let podrla
streha, cez katero so plezali. Nekaj clanov odsekaje plezalo tudi v Zahodnih Alpah, Visokih
Turah in Dolomitih, drugi so se udeležili izleta GRS na Wildspitze, Pollak je plezal tudi
v crnogorskih Prokletijah, Drolec in Kemperle pa tudi v Kleku. Najpomembnejši vzponi
pa so ponovitev smeri bratov Schmid v Matterhornu, ki jo je naredil janez Benkovic z
Butkovicem iz Zagreba, in pa vzponi Toneta Škarje v Franciji, med katerimi izstopa
predvsem njegova solo ponovitev Avstrijske smeri v Les Courtes. Bojan Pollak je v
Kamniških Alpah splezal z razlicnimi soplezalci in soplezalkami kar 16 prvenstvenih
smeri, med njimi s Tomom Drolcem tudi Bohomurckov steber v Brani (V +, A2; 190/350
mY.
V spomladanskem casu je bil organiziran 24. Štuparjev memorial na Kamniškem
sedlu. Na odseku je bilo za organizacijo memoriala vedno manj navdušenja, ceprav je
postal le-ta že pravi dogodek za Kamnik in je bilo tistegavdne Kamniško sedlo, ceje le bilo
kolikor toliko lepo vreme, polno ljudi. Tistih, ki so se Stuparja še spomnili, na odseku
skorajda ni bilo vec, pa tudi smucarjev je bilo vse manj, saj je mladino zanimalo predvsem
prosto plezanje. Tu pa so hitro napredovali. Proste ponovitve smeri so se kar vrstile. Med
prostimi plezalci so se odlikovali predvsem Danilo Golob, Frane Kemperle, Rado Nadvešnik in Marko Prezelj.
Tudi organizacija skoraj že tradicionalne nogometne tekme na Korošici je ostajala
v rokah posameznikov, in si ni pridobila statusa nekakšnega obveznega dogodka. Na
odseku je bilo tudi vedno vec nasprotovanja vsakršni dejavnosti, ki ni bila ozko povezana
s plezanjem. Kazalo je, da bo le-ta postopoma postal ozko specializiran predvsem za prosto
plezanje, ceprav je nekaj starejših še vedno zagovarjalo tudi klasicni alpinizem v vsej
njegovi širini, pa tudi druge dejavnosti.
No, tako hudo, da bi šli samo v eno smer, spet ni bilo. Na odseku je bil še vedno
prostor za vse usmeritve.
In ob kocu leta, 26. in 27. decembra, je Frane Kemperle skupaj z Mokotarjem iz
AO Novo mesto preplezal smer Vavken- Verovšek v Velikem Draškem vrhu.
270
1988
Zacele so se menjave generaczj. Alpinisti, ki so zaceli z gorništvom v sedemdesetih
letih in so dosegli najvecje uspehe v prvi polovici osemdesetih let, so prenehali z aktivnim
delom v odseku. Vecina je seveda še zahajala v gore na plezalne ture, na sestanke Aa pa
nic vec.
Razlogov za njihov odhod je vec, eden izmed njih je verjetno konec odprave.
Himalajska odprava je bila nekaj let motiv celotnega dela na odseku, po njej pa je vecini
zmanjkalo energije. Druge razloge bi lahko našli v prodoru novih smeri v alpinizmu. Novi
val, ki se je sprva izražal predvsem v prostem plezanju, je temeljito posegel v vrednote
alpinizma. V klasicnem alpinizmu je temeljna vrednota cilj: vrh osem tisocaka ali plezalni
vzpon v steni po najbolj direktni ali izpostavljeni smeri ... Novo vrednotenje alpinisticnega
dosežka pa zadeva predvsem nacin, kako je bil cilj dosežen: vrh osem tisocaka, dosežen brez
kisika v cistem alpskem slogu, stena, preplezana, ne da bi bila uporabljena tehnicna
sredstva ... GeneracIja, ki je odhajala, je še trdno pripadala tako imenovani šoli klasicnega
alpinizma. Nov nacin pojmovanja alpinizma ji je bil tuj. Zadnji, mogoce najpomembnejši
razlog lahko išcemo v tem, da so nekateri alpinisti prišli v leta, ko je treba vsaj zacasno
prekiniti s plezanjem in poskrbeti za družino.
Kljub menjavi generacIj pa je bilo med letom veliko dobrih vzponav. Vecino izmed
njih sta opravila takrat najboljša alpinista na odseku Rado Nadvešnik in Marko Prezelj.
Pozimi je Prezelj z Bojanom Pollakom in Matjažem Wiegeletom preplezal smer Peklenska
pomaranca v Rzeniku - prva zimska in prva ponovitev. Na prvomajskem
srecanju
alpinistov v Paklenici sta Nadvešnik in Prezelj opravila prvo ponovitev Himalajske smeri.
V Kamniških je Prezelj prosto preplezal Percicev steber, ocenjen z VIII stopnjo, kar je bil
v tistem casu imeniten dosežek. Dober vzpon je opravila tudi naveza Drolec - Pollak s
prvenstveno smerjo v južni steni Skute. Soncino smer sta posvetila alpinistki Sonji
Lanišek. Pollak je v okviru zveznega inštruktorskega seminarja plezal tudi v Matki v
Makedoniji.
V Centralnih Alpah sta Prezelj in Nadvešnik v južni steni gore Mont Blanc du
Tacul preplezala Super Kulaar. Severno steno Grandes jorasses sta po smeri Walkerjev
steber preplezala janez Benkovic in Matjaž Wiegele. Benkovic je s to smerjo postal prvi
Kamnican, ki je preplezal tako imenovano Trilogijo Alp: severno steno Eigerja, Matterharna in Grandes jorasses;
Slovenske odprave v Himalajo so se udeležili trije clani odseka: Nadvešnik, Prezelj
in Skarja, ki je bil pomocnik vodje odprave. Odprava je "odkrila" severno steno in jo
preplezala po prvenstveni
smeri in tako sta tudi Nadvešnik in Prezelj osvojila vrh
asemtisocaka Co aju.
jeseni je odsek organiziral alpinisticno šolo, ki jo je vodila alpinisticna inštruktorica
Darja jenko. In tega leta je bilo izvedeno tudi zadnje tekmovanje, petindvajseto po vrsti,
za Stuparjev memorial.
v
1989
Poglavitna karakteristika tega leta je veliko število zimskih vzponav. Zima je bila
zelo mila; v gorah prakticno ni bilo snega, zato je bilo dovolj priložnosti za zimsko plezanje.
271
MANANG,
tecaj za gorske vodnike NMA
Najvecjega obiska je bila deležna stena Rzenika. Prezelj in Wiegele sta v navezi z janezom
Kešnarjem iz AO Mengeš preplezala prvenstveno smer Peklenska cedevita. Wiegeleje v'
navezi s Pleve lom opravil drugo ponovitev smeri Andromeda. I).regar in Benkovic sta
preplezala Bombo. Pollak pa je s soplezalcem Stanetom Belakom (Sraufom) iz AO Matica
prvic pozimi ponovil smer Precenje. V severni steni Luckega Dedca sta jenkova in Pollak
ponovila Beli raz. Severno steno Ojstrice sta po Desni smeri preplezala Pollak in Škarja.
Del clanov odseka se je udeležil srecanja. alpinistov v PakIenici. Srecanje je bilo
organizirano zelo slabo, uprava Nacionalnega parka pa je pokazala zelo malo posluha za
alpiniste: prepovedala je kampiranje. Najboljši vzpon je opravil Marko Prezelj. V navezi
z Matejem Humarjem je prosto ponovil smer Klin, ocena VIII-.
Tudi v tem letu je nekaj clanov odšlo v Centralne Alpe. Prezelj in Wiegele sta
uspela v steni Druja. Preplezala sta smer Alain - Leninger.
Kregar in Benkovic sta se prikljucila hrvaški odpravi na Everest. Odprava, ki se je
najvišjega vrha na svetu lotila s severne - tibetanske smeri, ni bila uspešna. Za Kregarja
bi bila lahko usodna. Pri vzpenjanju na Everest je zbolel za pljucnim edemom, nato pa ga
je pri pristopu na enega izmed vrhov v okolici baz nega tabora zajel plaz.
Mocna ekipa iz odseka se je udeležila šole za nepalske gorske vodnike v Manangu.
Inštruktorji, ki so vzgajali nepalske gornike, so bili: Griljc, jenkova, Kemperle in Pollak.
Alpinisticna šola, ki se je zacela na jesen, je bila dobro obiskana. Vodstvo je bilo
zaupano nacelniku odseka Radu Nadvešniku.
274
1990
Športno plezanje in alpinizem sta se dokoncno locila. Organizacijsko so plezalci in
alpinisti še vedno združeni v alpinisticni odsek, vendar je ocitno, da se nekateri posvecajo
zgolj plezanju v plezališcih, drugi pa dajejo prednost vzponom v gorah, in jim je plezanje
v plezališcih le priprava nanje. Planinska zveza Slovenije uredi status plezalcev in uvede
nov naziv (poleg alpinista) športni plezalec. Nekaj clanov takoj zadosti pogojem za ta
naZIV.
Odsek je zgradil plezalno steno v Športni hali v Kamniku in si tako postavil temelje
za nacrtno delo na podrocju športnega plezanja.
Z alpinizmom seje ukvarjal ožji krog clanov odseka kot doslej, vendar so ti opravili
nekaj odmevnih vzponov. Pozimi sta Prezelj in Wiegele opravila prvo ponovitev smeri
Sanjsko potovanje v Štruci. Njuna sta tudi zimska vzpona v Severni triglavski steni:
Bergantova smer in prosta ponovitev Helbe s Copovim stebrom. Prezelj je opravil prvo
zimsko solo ponovitev Centralnega stebra v Rzeniku. V Debeli peci v Julijskih Alpah sta
Bercic in Golob preplezala smer Ang Phu.
Po vzponih, ki so jih opravili clani odseka na prvomajskem srecanju alpinistov v
Pakienici, je ocitno, da so v tem letu tudi v vecjih stenah zaceli prevladovati športnoplezalni vzponi. Najboljša vzpona pripadata Prezlju: prosto je ponovil Vražjo smer in
Funkcijo.
Med vzponi, opravljenimi v Kamniških Alpah, najbolj izstopajo solo prosti vzponi
Tomaža Humarja. V Koglu je na tak nacin preplezal Kamniško smer, Rumeno zajedo in
smer Šolar-Zajc, v Sku ti pa smer 12. julij.
V Švicarskih Alpah se je mudil Tone Škarja, ki je s svojo hcerko Simono, clanico
AO Mengeš, preplezal prvenstveno smer v Sattelhornu. Centralne Alpe sta obiskala Tomo
Drolec in Tomaž Humar. Ponovila sta razvpito smer Ameriška direktna v Druju. Humar
je plezal prosto.
V tujih gorah sta se izkazala tudi Darja Jenko in Cene Griljc. Darja je kot prva
clanica kamniškega alpinisticlnega odseka osvojila najvišji vrh Evrope - Elbrus. Cene pa
najvišji vrh Severne Amerike Mount Kinley - Denali.
Odsek v tem letu ni organiziral alpinisticne šole, pac pa je prvikrat izvedel šolo
športnega plezanja, ki jo je vodil Tomaž Humar.
1991
Zacelo se je tragicno s smrtno nesreco alpinista Danila Goloba. Pri solo vzponu v
ledenem slapu nad Zagano pecjo se mu je verjetno v vrhnjem delu odlomila ledena sveca.
Najvecji alpinisticni dosežek je bil prvenstveni vzpon Marka Prezlja in clana Aa
Kranj Andreja Štremflja na Južni vrh osemtisocaka Kancendzenge. Za vzpon, ki sta ga
opravila v cistem alpskem slogu, sta prejela priznanje Zlati cepin. Priznanje vsako leto
podeljuje mednarodno združenje gornikov Grupe du Haute Montagne za najboljši
alpinisticni dosežek na svetu. Za alpinisticni odsek je pomembno tudi dejstvo, da je bil
275
vzpon opravljen v okviru Slovenske odprave na Kangcendzengo, ki jo je vodil Tone Škarja.
Odprava je bila izjemno uspešna, zato so jo alpinisticni krogi poimenovali tudi odprava
presežkov. Njeno uspešnost je zasencila smrt Marice Frantar (AO Rašica) in jožeta
Rozmana (AO Tržic), ki sta za vedno ostala pod vrhom zakladnice velikih snegov - Kangcendzenge.
Kljub omenjenemu uspehu in dobrim alpinisticnim vzponom, ki so jih opravili
alpinisti, pa ne gre prezreti dejstva, da je v alpinizmu nastopila kriza. Skorajda neverjeten
je podatek, da je v tem letu v alpinisticno šolo prišel le en tecajnik.
Povecana pozornost razvoju športnega plezanja je presenetljivo hitro pokazala
rezultate. Na odseku so se nenadoma pojavili plezalci, sp.osobni vzponov IX. stopnje, kar
je bilo še nekaj let nazaj nekaj povsem nedoumljivega, domena pešcice najboljših plezalcev
na svetu. Kamniški odsek je bil eden izmed zadnjih "velikih" slovenskih alpinisticnih
odsekov, cigar clani so osvojili IX. stopnjo. Uveljavljena tradicija klasicnega alpinizma je
še vsa osemdeseta leta uspešno dušila nove smeri v alpinizmu. Smeri IX. stopnje so
pomenile dokoncni prelom.
Uveljavil se je mladi, komaj petnajstletni plezalec Uroš Perko, ki se je v enem letu
iz popolnega zacetnika razvil v odlicnega plezalca. Enfant terrible kamniškega plezanja je
najvecji krivec za prostoplezalni preporod na zacetku devetdesetih. Neobremenjeni fant,
ki se ni zmenil za ustaljene vzorce obnašanja, je prebil led - IX. stopnjo. Postal državni
prvak v kategonji starejših pionirjev za leto '91 in bil izbran v reprezentanco Republike
Slovenije na mladinskem svetovnem prvenstvu v švicarskem Baslu, kjer je osvojil 9.
mesto. V istem letu je postal prvi Kamnican in eden izmed redkih Slovencev, ki so
preplezali smer X. stopnje.
1992
Alpinizem je tudi v tem letu doživljal krizo, vendar so se pojavili znaki, da je bila
najnižja tocka že dosežena. Pojavili so se novi plezalci, sposobni kvalitetnih športnoplezalnih vzponov, ne le v plezališcih, pac pa tudi v alpskih stenah. V alpinizmu je še vedno
dominiral Marko Prezelj. V zimski sezoni je v južni steni Marmolade z janezom Kešnarjem (AO Mengeš) opravil ponovitev ekstremno težavne smeri Riba. V letni sezoni mu je
uspelo nekaj zahtevnih vzponov v Centralnih Alpah, pa tudi v naših gorah. Omeniti velja
prosto ponovitev Bergantove smeri v Triglavski severni steni (ocena IX po UI~4Iestvici).
jeseni se je udeležil odprave na sedemtisocak Menlungtse
v Rollvaling Himalaji. S
soplezalcem Andrejem Stremfljem (AO Kranj) je v cistem alpskem slogu po prvenstveni
smeri dosegel njegov vrh. Vzpon je bil v mednarodni alpinisticni javnosti ocenjen kot eden
izmed najboljših dosežkov v Himalaji v letu 1992. Po anketi PZS je bil uvršcen na drugo
mesto v kategoriji Alpinizem.
V športnem plezanju je dosegel najvidnejše uspehe Uroš Perko. Vidne uvrstitve je
dosegal na tekmah Pokala Republike Slovenije. Zanimivi pa so tudi njegovi zelo zahtevni
športnoplezalni vzponi, ki segajo vse tja do ocene Ba + po francoski lestvici oziroma do X.
stopnje po UIAA lestvici. Uroš je bil po anketi PZS v kategoriji mladinci uvršcen na prvo
mesto.
276
Lepo število kvalitetnih vzponov so v tem letu opravili tudi drugi clani odseka.
Med skupno 540 vzponi je bilo najvec, kar 110, vzponov VII. težavnostne stopnje, na
drugem mestu je 99 vzponov VIII. stopnje. Pomebno je, daje v tem številu precejšen delež
vzponov v visokogorju, kar dokazuje, da je odseku uspelo prenesti športno plezanje tudi
v prave alpske stene.
Med letom je potekala alpinisticna šola, ki jo je vodil alpinisticni inštruktor Stane
Kranjec. Šolo je uspešno koncalo pet tecajnikov, ki so se po uspešno opravljenih izpitih za
naziv alpinisticni pripravnik vkljucili v delo odseka. Pripravniško dobo sta sklenila dva
clana - Stane Švigelj in Damjan Kocar, ki sta si pridobila naziv alpinist. Izpite sta
opravljala pred komisijo PZS.
Odsek je organiziral dve tekmovanji v športem plezanju za Pokal Republike
Slovenzje. V pomladanskem delu tekmovanja so na plezalni steni tekmovali plezalci
mlajših kategorij, jeseni pa tekmovalci starejših kategorij.
Marko Prezelj je na osnovi pravil enotne kategorizacije slovenskih športnikov
dosegel za to leto naziv zaslužnega športnika Slovenije in takoje ta najvišji možni športni
naziv spet prišel v Kamnik. Tako ima kamniški šport do tega leta samo dva najvišja naziva
in še to oba v alpinizmu.
1993
jubilejno leto kamniškega planinskega društva je odsek zacel s kvalitetnima prvenstvenima vzponoma Tomaža Humarja in Petaca iz AK Vertikala (Tarantela v Rzeniku in
Tomaževa skušnjava v Skuti), s prvo zimsko in hkrati drugo ponovitvijo smeri Rojstni
dan v Kalški gori (jože Hribernik in Robert Policnik) ter prvo prosto ponovitvijo v casu
koledarske zime smeri Amonit v jV steni Kogla (Prezelj, Wiegele). Pripravlja se odprava
v kopne stene Severne Amerike, športno plezanje se nadaljuje, Rado Nadvešnik je bil clan
slovenske odprave na Cogori, Pollak se spet odpravlja poucevat v Nepal, skratka, alpinisticni odsek nadaljuje svoje obicajno življenje, ki ta trenutek morda res ni na višku
uspehov, vendar ima prav gotovo solidno osnovo za nadaljnje delovanje ln razvoj.
277