1. No category

FILM NOIR – ČRNI FILM
Film noir ta h'woodski čudež, ki je cvetel v štiridesetih in
petdesetih letih, vse tja od Hustonovega Malteškega sokola pa
do Wellesovega Dotika zla, je uročil vse. Nekaj se je zgodilo.
Mhm, noir je filmu nekaj naredil. In film se ni mogel več
obnašati, kot da se ni nič zgodilo. Film noir je bil neke sorte
model filma, njegova idealna forma. Zdi se, kot da je vsa
filmska zgodovina odtehmal strmela k filmu noir.
Marcel Štefančič, jr.
Dama iz Šanghaja (The Lady From Shanghai, Orson Welles)
IZVORI IN VPLIVI FILMA NOIR
ameriška trda (hard-boiled) detektivka
* Raymond Chandler, Samuel Dashiel Hammet, James M. Kane, Cornell Woolrich, Mickey Spilane
* individualizacija (anti)junaka, prežetega s cinizmom, ki ga preganjajo paranoja, dvomi, nezaupanje, medtem ko se
ravna izključno po lastnih, osebnih občutkih za pravičnost – dela to, kar misli, da je prav, ne da bi se oziral na
univerzalnost norm ali splošno uveljavljena moralna načela
nemški ekspresionizem
* emigrantski režiserji iz Nemčije in Avstrije – Fritz Lang, Robert Siodmak, Billy
Wilder, Otto Preminger, Edgar G. Ulmer, William Dieterle, Rudolph Mate
* izbira prizorišč; dinamizem dogajanja; skrajni subjektivizem; nihilizem; vzbujanje občutkov nelagodja, strahu, panike
francoski poetični realizem
* Jean Renoir, Jean Vigo, Jacques Feyder, Marcel Carné
* nagnjenost k psihologiziranju; stilizirano prikazovanje realnosti; cinični, črni humor
italijanski neorealizem
* verizem; dokumentaristični pristop; snemanje na dejanskih lokacijah; uporaba naturščikov; približevanje običajnemu
človeku
ameriški gangsterski filmi
* urbani ambient kot brezizhodno prizorišče pripovedi, ki se praviloma zaključujejo tragično
USTVARJALNI METODE IN ESTETSKI PRIJEMI FILMA NOIR
* Nadžanrska zasnova
Žanrska »neoprijemljivost« filma noir – izvira iz uporabe vrste različnih pripovednih in estetskih pristopov, ki zajemajo
mnogo širši spekter lastnosti kot je to značilno za posamezne »utrjene« žanre.
Prav tako pa presega določila avtorskega filma, čeprav ga odlikuje izrazir avtorski pristop in čeravno je teorija
»avtorstva« temeljila tudi na analizah del ključnih režiserjev filma noir.
Glavna žanrska določila, ki jih zajema film noir:
- kriminalka
- psihološki triler
- dokumentaristični triler
- detektivka
- gangsterski film
- policijski film
- vohunski film
- politični film
- socialna drama
- melodrama
* Estetska mnogoplastnost / ikonografija
Film noir je inherentno interdisciplinaren in široko sugestiven »model filma«. Njegova inkluzivnost zajema različna
estetska določila in povzemanje pogosto protislovnih lastnosti določenih povzetih pristopov v upodabljanju poglavitnih
filmskih dejavnikov:
kombinacija »neorealističnega« eksterierja in »ekspersionističnega« interierja
dokumentarni verizem prizorišč, subvertiran s stilizacijo osvetljave, rabo snemalnih kotov in umestitvijo
protagonistov/antagonistov
vizualna instrumentalizacija in industrializacija subjekta – razcepljene osebnosti; negotovi posamezniki
prepuščeni igri usode ali neobvladljivim strastem
nove ikonične figure, ki jih se gibljejo zunaj okvirov družbenih norm, zato so prizorišča dogajanja premeščena na
obrobje socialno ekonomskih tokov
fatalizem – usodne ženske in v usodo vdani moški protagonisti – tipični noir junak je antijunak, zato je njegova
vizualizacija stilizirana
* Slogovna raznolikost
Vizualna stiliziranost, utemeljena zlati na fascinaciji z določil nemškega ekspresionizma in možnosti njihove nadgradnje, ki so
jo omogočale izboljšave filmske tehnike – zlasti mobilna kamera, uporaba novih snemalni kotov za popačenje realnih
prostorskih sorazmerij, svetlobno eksperimentiranje:
chiaroscuro osvetlitev – eden ključnih slogovnih prijemov: igra svetlobe in senc pričara demonično, srhljivo,
vznemirljivo vzdušje neobičajni snemalni koti (rakurzi)
diagonalna osvetljava
stranska osvetlitev (najpogosteje obraza)
odsevi (pogosto multiplicirani) v ogledalih, izložbah, najrazličnejših steklenih oz. odsevnih površinah
nočni prizori – prevladujoči element dogajanja
atmosferski pogoji – dež, meglice, zabrisana svetloba
cigaretni dim – obvezna atmosferska »dekoracija«
CHIAROSCURO
Tretji človek (The Third Man, Carol Reed)
Dvojno zavarovanje (Double Indemnity, Billy Wilder)
Dvojno zavarovanje (Double Indemnity, Billy Wilder)
DIAGONALNA SVETLOBA
Poštar zmeraj zvoni dvakrat (The Postman
Always Rings Twice, Tay Garnett)
Vroče je (The Big Heat, Fritz Lang)
ODSEVI IN PRESVETLJAVE
Ženska v izložbi (The Woman in the Window, Fritz Lang) Poljub smrti (Kiss Me Deadly, Robert Aldrich)
Glas preteklosti (Out of the Past, Jacques Tourneur)
Zbogom lepotica (Murder, My Sweet, Edward Dmytryk)
NANAVADNI RAKURZI
Tretji človek (The Third Man, Carol Reed)
Tretji človek (The Third Man, Carol Reed)
* Pripovedna razvejanost
Uporaba najrazličnejših narativnih tehnik, pogosto namenjenih rahljanju ali razkroju linearne, vzročnoposledične pripovedi, ki postane eliptična, mozaična, asociativna; časovna razmerja se zamajejo,
pripovedna celota pa zadobi labirintne razsežnosti:
prvoosebna pripoved
voice-over naracija
uporaba flashbackov (neredko celo spominjanja znotraj spominjanja)
tehnika pomešanih kolutov (nelinearna pripoved, brez uporabe flashbacka)
kulminacija v trenutku norosti (sprostitev nakopičenih čustvenih in zločinskih
energij) –
najpogosteje tudi vizualni vrhunec filma
* Tipizirani protagonisti
Najočitnejša tipiziranost zajema karakterizacijo dveh ključnih, najpogosteje uporabljanih likov –
hladnokrvnega privatnega detektiva in neskrupulozne usodne ženske:
raziskovalec (privatni detektiv ali v zaplet naključno vpletena oseba)
femme fatale – prevladujoči lik ženske, ki bodisi kot žrtev ali kot zločinka dominira nad moškimi
protagonisti)
žrtev (podleže spletom okoliščin, obremenjen(a) z lastno neopredeljivo krivdo)
psihopat (žrtev notranje borbe s svojin alter egom, s svojim demonskim jazom)
FEMME FATALE – USODNA ŽENSKA
Gilda (Rita Hayworth)
Bulevar somraka (Sunset Boulevard, Nancy Olson)
FAKTOGRAFIJA / KRONOLOGIJA – NAJVIDNEJŠA DELA FILMA NOIR
1941
Malteški sokol (The Maltese Falcon, John Huston)
Visoka Sierra (High Sierra, Raoul Walsh)
1942
Najeti morilec (This Gun For Hire, Frank Tuttle)
1943
Senca dvoma (Shadow of a Doubt, Alfred Hitchcock)
1944
Ovinek (Detour, Edgar G. Ulmer)
Dvojno zavarovanje (Double Indemnity, Billy Wilder)
Laura (Otto Preminger)
Zbogom lepotica (Murder, My Sweet, Edward Dmytryk)
Ženska fantom (Phantom Lady, Robert Siodmak)
Ženska v izložbi (The Woman in the Window, Fritz Lang)
Ministrstvo strahu (Ministry of Fear, Fritz Lang)
1945
V škripcih (Cornered, Edward Dmytryk)
Padli angel (Fallen Angel, Otto Preminger)
Hiša na 92 ulici (The House on 92nd Street, Henry Hathaway)
Mildred Pierce (Michael Curtiz)
Škrlatna ulica (Scarlet Street, Fritz Lang)
1946
Globoko spanje (The Big Sleep, Howard Hawks)
Črni angel (Black Angel, Roy William Neill)
Modra dalija (The Blue Dahlia, George Marshall)
Mračni kot (The Dark Corner, Henry Hathaway)
Odločitev ob zori (Deadline at Dawn, Harold Clurman)
Gilda (Charles Vidor)
Morilci (The Killers, Robert Siodmak)
Razvpita (Notorious, Alfred Hitchcock)
Poštar zmeraj zvoni dvakrat (The Postman Always Rings Twice, Tay Garnett)
Nekje v noči (Somewhere in the Night, Joseph L. Mankiewicz)
Čudna ljubezen Marthe Ivers (The Strange Love of Martha Ivers, Lewis Milestone)
Tujec (The Stranger, Orson Welles)
1947
Bumerang (Boomerang, Elia Kazan)
Visoko okno (The Brasher Doubloon, John Brahm)
Groba sila (Brute Force, Jules Dassin)
Kalkuta (Calcutta, John Farrow)
Navzkrižni ogenj (Crossfire, Edward Dmytryk)
Temni prehod (Dark Passage, Delmer Daves)
Smrtonosna cesta (Dead Reckoning, John Cromwell)
Mora (Fear in the Night, Maxwell Shane)
Visoki zid (High Wall, Curtis Bernhardt)
Poljub smrti (Kiss of Death, Henry Hathaway)
Dama v jezeru (The Lady in the Lake, Robert Montgomery)
Dama iz Šanghaja (The Lady From Shanghai, Orson Welles)
Golo mesto (The Naked City, Jules Dassin)
Aleja nočnih mor (Nightmare Alley, Edmund Goulding)
Glas preteklosti (Out of the Past, Jacques Tourneur)
Skozi noč (He Walked by Night, Alfred Weker in Anthony Mann)
Obsedena (Possessed, Curtis Bernhardt)
1948
Nasilno dejanje (Act of Violence, Fred Zinnemann)
Velika ura (The Big Clock, John Farrow)
Kliči Northside 777 (Call Northside 777, Henry Hathaway)
Temna preteklost (The Dark Past, Rudolph Maté)
Sila zla (Force of Evil, Abraham Polonsky)
Key Largo (John Huston)
Padec (Pitfall, Andre de Toth)
Od znotraj (Secret Beyond the Door, Fritz Lang)
Oprostite, napačna številka (Sorry, Wrong Number, Anatole Litvak)
Živijo ponoči (They Live by Night, Nicholas Ray)
1949
Križ-kraž (Criss Cross, Robert Siodmak)
Tretji človek (The Third Man, Carol Reed)
Vrtinec (Whirlpool, Otto Preminger)
Bela vročica (White Heat, Raoul Walsh)
1950
Asfaltna džungla (The Asphalt Jungle, Huston)
Mrtev ob prihodu (D.O.A., Rudolph Mate)
Temno mesto (Dark City, William Dieterle)
Smrtonosno dekle (Gun Crazy (United Artists, d. Joseph H. Lewis)
Dosje Thelme Jordan (The File on Thelma Jordan, Robert Siodmak)
Na samotnem kraju (In a Lonely Place, Nicholas Ray)
Preplah na ulici (Panic in the Streets, Elia Kazan)
Bulevar somraka (Sunset Boulevard, Billy Wilder)
Na robu pločnika (Where the Sidewalk Ends, Otto Preminger)
1951
Detektivska zgodba (Detective Story, William Wyler)
Priča mora umreti (The Enforcer, Bretaigne Windust)
Tujca na vlaku (Strangers on a Train, Alfred Hitchcock)
1952
Angelski obraz (Angel Face, Otto Preminger)
Na nevarnih tleh (On Dangerous Ground, Nicholas Ray)
1953
Vroče je (The Big Heat, Fritz Lang)
Modra gardenija (The Blue Gardenia, Fritz Lang)
1955
Veliki šef (The Big Combo, Joseph H. Lewis)
Poljub smrti (Kiss Me Deadly, Robert Aldrich)
Noč lovca (Night of the Hunter, Charles Laughton)
1956
Onstran utemeljenega dvoma (Beyond a Reasonable
Doubt, Fritz
Lang)
Rop brez plena (The Killing, Stanley Kubrick)
Po krivem obtožen (The Wrong Man, Alfred Hitchcock)
1958
Dotik zla (Touch of Evil, Orson Welles)
OBDOBJA FILMA NOIR:
pred-noir: 1927 – 1940
klasično obdobje: 1941 – 1958
post-noir: 1963 – 1998
(Shock Corridor, 1963; The Long Goodbye, 1973; Blade Runner, 1982; American Beauty, 1998 …)
retro-noir: 1982 – 2000
(Blood Simple, 1984; Barton Fink, 1991; Miller’s Crossing, 1990; L.A. Confidential, 1997 …)
neo-noir: 1992 – 20…
(Guncrazy, 1992; Dark City, 1998; Lost Highway, 1997, Mulholland Drive, 2001, Sin City, 2005 …)
KLJUČNI REŽISERJI FILMA NOIR
John Huston, 1906 – 1987
Raoul Walsh, 1887 – 1980
Howard Hawks, 1896 – 1977
Max Ophüls, 1902 – 1957
Anthony Mann, 1906 – 1967
William Dieterle, 1983 – 1972
Edward Dmytryk, 1908 – 1999
Fritz Lang, 1890 – 1976
Robert Soidmak, 1900 – 1973
Billy Wilder, 1906 – 2002
Edgar G. Ulmer, 1904 – 1972
Otto Preminger, 1906 – 1986
Orson Welles, 1915 – 1985
Nicholas Ray, 1911 – 1979
Jules Dassin, 1911 – 1989
Elia Kazan, 1908 – 2003
Stanley Kubrick, 1928 – 1999
Alfred Hitchcock, 1899 – 1980
NAJVIDNEJŠE PROTAGONISTKE IN PROTAGONISTI FILMA NOIR
Globoko spanje: Lauren Becall, Humphrey Bogart
Glas preteklosti: Robert Mitchum, Jane Greer
Bulevar somraka: Gloria Swanson, William Holden
Dama iz Šanghaja: Orson Welles, Rita Hayworth
Laura: Gene Tierney
Po krivem obtožen: Henry Fonda
Ovinek: Ann Savage, Tom Neal
Črni angel: June Vincent, Dan Duryea
Dvojno zavarovanje: Fred MacMurray, Barbara Stanwyck
Mildred Pierce: Zachary Scott, Joan Crawford
Gilda: Glenn Ford, Rita Hayworth
Morilci: Ava Gardner, Burt Lancaster
Poštar zmeraj zvoni dvakrat: John Garfield, Lana Turner
Dotik zla: Charlton Heston, Janet Leigh
Tretji človek: Joseph Cotten
Škrlatna ulica: Joan Bennett
Glas preteklosti: Robert Mitchum, Jane Greer
Razvpita: Cary Grant, Ingrid Bergman
Modra dalija, Alan Ladd, Veronica Lake
Velika vročina: Glenn Ford, Gloria Grahame
VIRI IN LITERATURA
NEDELJKOVIĆ, Mihajlo Miša
Američki noar film / Miša Nedeljković. - Beograd : Hinaki, 2006 (Novi Sad : ABM Ekonomik). - 441 str. : ilustr. ; 21
cm
SILVER, Alain, 1947 Film noir / Alain Silver & James Ursini ; Paul Duncan (ed.). - Köln : Taschen, cop. 2004. - 191 str. : ilustr. ;
24 cm
ŠTEFANČIČ, Marcel, jr.
Umri na drugem mestu : ravbarji, žandarji in drugi akcijski junaki 20. stoletja / Marcel Štefančič jr. - Ljubljana : Umco,
2001 ([Ljubljana] : Potens). - 179 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Knjižna zbirka Premiera. Modra premiera ; 4)
THOMSON, David, 1941 The big sleep / David Thomson. - London : BFI, 1998. - 73 str. : ilustr. ; 19 cm. - (BFI film classics)
WOMEN in film noir / edited by E. Ann Kaplan. - Revised and expanded ed. - London : British Film Institute, 1998. - IX,
238 str. : ilustr. ; 24 cm