1. No category

Slovenski
den v
Budimpešti
STR. 3
Bili smo v
Markovcaj na
župnijskom
dnevi
STR. 5
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
23.
oktobra
2014

Leto
XXIV,
št.
43
Lokalne pa narodnostne volitve v Porabji
Župani vseposedik nekdenešnji, nauvoga mamo samo v Števanovci
12. oktobra so bile lokalne
in narodnostne volitve (helyhatósági és nemzetiségi választások) v Porabji tö. Kak
se kaže, so meli lidgé po porabski vasnicaj malo več volé
dola dati svoj glas (szavazat)
kak povprečno po rosagi, ka je
pri nas na volitve šlau več kak
58 procentov volivcov. Da pa
med porabskimi vasnicami so
tö velke razlike. Procentualno
največ lidi je volilo ranč v najmenkšoj vesi, v Andovcaj, gde
je od 67 volilnih upravičencov
(választási joggal rendelkező) šlau volit 55 lidi, tau je 82
procentov. Najmenje aktivni
so bili lidgé v najvekšoj slovenskoj vesnici, na Gorenjom
Seniki, gde je šlau na volišče
samo 35,4 procenta lidi (od
496 lidi 176). Drugi najbole
aktivni so bili Števanovčarge
(68,2 %), dapa tau je nej čüda,
vej pa oni so meli 5 kandidatov za župana. Odlaučili so se
za školnika Csabo Bartakoviča Császára, steroma je zavüpalo svoj glas 53,7 procenta
lidi. Pri vsej drugi vasnicaj so
meli samo enoga kandidata
za župana, vsepovsedik so bili
tau lidgé, steri so že do tejga
mau tö opravlali tau funkcijo. Sakalovci so bili edina
ves, gde je županski kandidat
kandidiro s podporo stranke
(FIDESZ), vsi drugi so bili neodvisni (független) kandidati.
V Sakalavcaj je šlau volit 64,1
procenta lidi, na Verici–Ritkarovcaj 57,6 procenta, na
V Števanovci je največ ljudi šlau volit po meši
Na narodnostni volitvaj je sodelovalo več kak 71 procentov registriranih
Dolenjom Seniki 42 procenta.
Stari-nauvi župani so gratali:
Gorenji Senik: Gábor Ropoš,
Dolenji Senik: Zsolt Monek,
Sakalovci: Valerija Rogan,
Andovci: Ilona Goda, VericaRitkarovci: Andraš Dončec,
Števanovci: Csaba Bartakovič Császár.
Vküper z lokalnimi volitvami so po cejlom rosagi bile
narodnostne (manjšinske)
volivtve tö, dapa na té je leko
išo samo tisti, steri se je do 26.
septembra dau registrirati v
narodnostni volilni imenik.
Slovencov se nas je registriralo samo 692. Gda so pa ništrni na den volitev steli voliti
slovenske samouprave tö, so
gorprišli, ka ne morejo. Za
5 lejt se mora skupnost bole
zorganizirati, lidam raztomačiti pa pomagati pri registraciji. Več kak 71 procentov tisti, steri smo bili registrirani,
smo šli volit, ka kaže na vekšo
aktivnost kak pri lokalni volitvaj. Zdaj oprvin se je zgodilo,
ka so se državne narodnostne
samouprave volile direktno.
Slovenci smo postavili samo
eno listo, slovensko listo je
postavila Zveza Slovencev na
Madžarskem.
Tau so bile prve volitve, gda
se je volilo za 5 let, se pravi,
mandat županov, svetnikov,
članov Državne slovenske
samouprave pa lokalni slovenski samouprav de držo pet
lejt.
Marijana Sukič
2
Murska Sobota: XIX. Srečanje Oko besede
Petanjci: Podelitev priznanj literarnega natečaja
VEČERNICA - OPOLDNE
- ZASIJALA VINKU
MÖDERNDORFERJU
SE BODO MLADI KOT ŠTORKLJE
VRAČALI?
Pravijo, da o vremenu govorimo, ko nimamo prave teme
za pogovor. Ampak za letos ta
misel zagotovo ne zdrži, kajti
poslitev iskati na tujem.
Za uvod v dogajanje so v razstavnem prostoru Znanstveno-raziskovalnega
centra
dr. Antona Vratuše objavljen
pregled in vpogled v vsebino
dosedanjih petih literarnih
natečajev, v katerih so sodelovali učenci iz 22.
osnovnih šol in
devetih srednjih
šol, med katerimi je bila tudi
gimnazija Mihálya Vörösmartyja iz Monoštra.
Govornica je
povedala, da je
letos na temo
»Ali se bodo
tudi v prihodnje mladi kot
štorklje vračali
domov?« (izbral jo je akadeSlavnostni govornik, akademik dr. Matjaž Kmecl: »To naše ljubo Prekmurje je bilo mik Anton Vra1000 let odsekano od drugih Slovencev, pa se je po letu 1919 izkazalo, kot se izkaže tuša) pisalo 33
zvesta duša, še bolj slovensko.«
osnovnošolcev
sončnih poletnih in do zdaj Slovenske akademije znanosti in 9 srednješolcev, kar je visojesenskih dni je bilo izjemno in umetnosti odprli prvo sa- ko število, glede na množico
malo. Zatorej lahko rečemo, mostojno razstavo slik in risb različnih natečajev v Sloveniji.
da je bilo v četrtek, 9. oktobra, študentke na Akademiji za Slavnostni nagovor je imel
v Vrtu spominov in tovari- likovno umetnost in oblikova- častni gost, akademik dr. Matštva na Petanjcih razkošno nje Ane Balažic s pomenljivim jaž Kmecl. Začel je z vrtnicalepo jesensko vreme, da si lep- naslovom S sanjami v živ- mi, ki so neuničljive, omenil
šega ne bi zaželeli, če bi imeli ljenje. Zbrane na osrednjem pomen Vrta spominov in
nanj vpliv (čeprav je res, da dogodku, med njimi prvega tovarištva, ki ga je začel zadobro, da temu ni tako).
predsednika Slovenije Milana sajati pokojni dr. Vanek Šiftar,
Ustanova dr. Šiftarjeva funda- Kučana, predsednico društva in povedal, da nad dolino Tacija je skupaj z Zavodom Repu- Zeleni prstan Nušo Kerševan, mar kljubuje času in vremenu
blike Slovenije za šolstvo, Ob- je pozdravil vnovič izvoljeni najstarejše drevo v Sloveniji,
močna enota Murska Sobota, župan Franc Horvat in po- stoletni macesen. In pristapripravila podelitev priznanj udaril, da bo občina Tišina še vil: »Tudi slovenski narod
in zahval literarnega nateča- naprej skrbela za Vrt spomi- je podoben macesnom«. Dr.
ja in predstavitev zbornika nov in tovarištva, ker gre za Matjaž Kmecl je dogodke iz
Ograček mladih talentov pomemben del prekmurske novejše zgodovine prepletel z
(Vrt mladih talentov) 2009 preteklosti z edinstvenim na- aktualnim dogajanjem, rekoč:
- 2014. Mladi so tokrat pisali sadom blizu 500 dreves. Nuša »Ko so nas leta 1941 hoteli
o aktualni temi v Sloveniji, v Kerševan pa je napovedala še trije okupatorji zbrisati s
Pomurju pa še posebej: »Ali se več sodelovanja med Zelenim sveta, so se najprej spravili
bodo tudi v prihodnje mla- prstanom in Vrtom spomi- nad naš jezik. Požgali so
di tako kot štorklje vračali nov in tovarištva, v katerem knjižnice, pozaprli učitelje
domov?« In že bežno branje bodo kmalu zasadili svoje dre- in duhovnike, mnoge med
tekstov, ki so jih napisali vo, kakor so jih doslej številne njimi pobili. Kar 7 duhovniosnovnošolci in srednješolci organizacije in posamezniki. kov s Štajerske so v Jesenovs pomočjo mentoric in men- Irena Kumer, predstojnica cu zaklali. Toda, kako boš
torjev, nam sporoča, da mlade območne enote republiškega zatrl nekaj, kar je v dušah
tematika še kako zanima, jo zavoda za šolstvo je predsta- in glavah naših ljudi najpoznajo in o njej razmišljajo, vila Ograček mladih talen- večja dragocenost, to je ješe zlasti o posledicah, če doma tov - zbornik, v katerem je po zik. To naše ljubo Prekmurje
ne bo dela in bodo morali za- uvodnem tekstu akademika je 1000 let bilo odsekano od
Podjetje za promocijo kulture
Franc-Franc je
pripravilo XIX.
Srečanje slovenskih mladinskih
pisateljev Oko
besede. Osrednja dogodka sta
bila
simpozij
Slovenska mladinska književnost in tabuji
ter
podelitev
nagrade za najboljše slovensko
otroško in mladinsko izvirno
leposlovno delo
- večernica. Nagrada je - sicer
opoldne - zasijala znanemu
slovenskemu pisatelju Vinku
Möderndorferju za roman
Kot v filmu.
Poleg dveh osrednjih se je
zvrstilo v treh dneh še več
drugih, vsebinsko zanimivih
dogodkov: predavanje o tem,
kaj je kakovostna slikanica,
razstava Usta, polna česna,
Oko besede na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko
književnost v Mehiki, kjer je
bila višja knjižničarka Vesna
Radovanovič, projekcija odličnega igranega filma Inšpektor, ki so ga pod mentorskim
vodstvom Štefana Kardoša
posneli dijaki Dvojezične
osnovne šole Lendava, gostovanje pisateljev na osnovnih
in srednjih šolah in še kaj.
Pomen srečanja Oko besede
bomo podrobneje predstavili
v eni prihodnjih številk Porabja.
eR
vseh drugih Slovencev, pa
se je po letu 1919 izkazalo,
kot se izkaže zvesta duša,
še bolj slovensko. Ko so pred
stoletji protestantizem zatolkli, je našel svoj varni
kot tu, svoje pribežališče na
Goričkem. Slovenska beseda
pa v današnjih dneh tudi
tu ima svoj ograček, svoje
mlade in starerjše pesniške
duše.« Slavnostni govornik je
še povedal, da je pesem, ki je
postala himna Vrta spominov
in tovarištva, »Bosa pojdiva,
dekle, obsorej«, napisal mlad
pesnik Karel Destovnik Kajuh, ki ga proti koncu vojne
ni ustrelil tuj vojak, ampak domač izdajalec. »Naj se komu
zdi danes govorjenje o domačih izdajalcih še tako
nespodobno, še bolj nespo-
dobno in neprimerno je, da
smo jih takrat imeli in jih
danes opravičujemo in povzdigujemo.«
Predsednik Uprave Ustanove
dr. Šiftarjeve fundacije Ernest
Ebenšpanger in predstojnica Območne enote Zavoda
za šolstvo Irena Kumer sta
učencem in dijakom, ki so
napisali najboljše, v zborniku
tudi objavljene tekste, podelila
priznanja in zahvale, ves dogodek so spremljale interpretacije odlomkov iz nagrajenih
besedil, pevsko glabeni nastopi in ples mladih fokloristov.
Program je zasnovala Irena
Kumer, sodelovali pa so učenke in učenci Osnovne šole Tišina in dijaki murskosoboške
Gimnazije.
Ernest Ružič
Porabje, 23. oktobra 2014
3
Slovenski den v Budimpešti
Slovensko društvo v Budimpešti
že tradicionalno vsakšo leto sveti
slovenski den. Te den vsigdar začnemo s slovensko sveto mešo.
Slovensko mešo je vsigdar slüžo dekan gospod Lojze Kozar iz
Odranec, enkrat je pa g. Ferenc
Merkli, naš slovenski duhovnik
Že več lejt ma vsakšo leto v Budimpešti slovensko mešo dekan,
odranski župnik Lojze Kozar
Skupine za kulturni program
pozovemo iz Porabja in Slovenije, letos pa šče iz Srbije, Subotice (Szabadka). Iz Porabja na to
prireditev pozovemo pevski zbor
Avgust Pavel, iz Slovenije je bila
biu pri nas, te je šče bijo župnik
na Gorenjom Seniki.
Slovenski den smo letos svetili
11. oktobra. Meša je bila v cerkvi
sv. Ane na trgi Batthyány. Zdaj tö
je mešo darüvo g. Lojze Kozar,
Tamburaši iz Češnjevec
Pevski zbor Slovenskoga društva iz Budimpešte
pri nas zdaj tamburaška skupina
iz Črešnjevec, iz Subotice pa slovenski pevci Slovenskega društva
Triglav.
pri meši so spejvali Seničani.
Gospod Kozar ima vsigdar trno
lejpo mešo pa pridigo. Vsakšo
leto se nika nauvoga navčimo iz
pridige. Zavalimo se za to lepo
mešo, pridigo - lejpe besede, stere
poslüšamo pri tej meši v slovenskom maternom geziki. Pri meši
so člani pevskoga zbora Avgust
Pavel tak lepau spejvali, ka smo
bili ganjeni. Na orglaj je igro g.
Ciril Kozar, dirigent zbora.
Po meši je vsigdar kulturni program pa prijateljski večer. To
smo zdaj meli na veleposlaništvi,
ker nas je bilo dosti pa na podružnici Državne slovenske samouprave nej bi meli mesta.
V programi so nastopili MePz
Avgust Pavel, tamburaška skupina iz Črešnjevec, pevski zbor
Slovenskega društva iz Subotice
pa zbor Slovenskega društva iz
Budimpešte. Eden zbor je lepše
spejvo kak drugi, pesmi so bile
čudovite, segale so nam do srca.
Skupna pesem je bila »Voda mi
teče po ciglaj«, domača pesem,
leko povejmo tudi porabska ali
števanovska. Jaz sem se jo tam
navčila. Skupna pesem pa zraven harmonika in tamburaši,
tau je bilau nika enkratnoga.
Goste je pozdravila predsednica
Slovenskega društva v Budimpešti Agota Merkli Kállay, med njimi veleposlanico Ksenijo Škrilec,
pooblaščeno ministrico Metko
Lainšček, dekana g. Lojzeta Kozarja, predsednika Slovenskega
društva Triglav iz Subotice g.
Igorja Raceta, sekretarko Zveze
Slovencev na Madžarskem Gyöngyi Bajzek in vse navzoče.
Veleposlanica g. Ksenija Škrilec
je povejdla, da bo Irena Pavlič
dobila odlikovanje v Ljubljani
od predsednika države za dugoletno delo za slovenstvo na Madžarskem. Tudi za mene, ki pišem
te članek, pa za navzoče je bilau
tau veliko presenečenje (meglepetés). Bila sem ganjena, vesela,
ka se tak lejpo godi z menov. Mislila sem si, če človek dela, pa dosti dela, se vidi daleč. Dobro mi
je spadnilo pri srcej, gda so mojo
delo tak priznali, nej samo na
Vogrskom (tü sem že dobila več
odlikovanj) tüdi v Sloveniji. Tau
je zamé zdaj nika velkoga.
Posebej smo se zavalili g. veleposlanici za mesto, za gostoljubnost, smo bili veseli, da smo na
veleposlaništvi svetili slovenski
den. Zavalili smo se g. Kozarju,
da neutrudno pridejo že več
kak desetkrat darovat slovensko
mešo, skupinam za lejpi program. S Slovenci iz Subotice le-
pau sodelujemo, oni so bili zdaj
drugič pri nas, pa tüdi mi pri nji.
Vüpamo se, ka bo tau tadale, saj
so nas že zdaj pozvali k leti na
življenje, ka prej naskoraj bom
praznovala osemdeseto letnico
rojstva. Bila sem ganjena, da šče
na tau mislijo, Vera Gašpar vse
En tau članov slovenskoga društva pri svetoj meši
Mešani pevski zbor Zveze Slovencev z Gorenjoga Senika, steri je
spejvo pri svetoj meši tö
srečanje slovenskih pevskih zborov iz Vojvodine.
Te den smo končali s prijateljskim večerom. Gornjiseničani
so tak veselo naprajle, vsakši
je spejvo, bilo je djukanje, ples.
Vidlo se je, da smo nazdravili z
ima na skrbi. Iz srca se njim zavalim.
Črešnjevcom pa Subotičanom
smo v nedeljo pokazali najlepše
zanimivosti Budimpešte. Subotičanci so šče bili z našimi v Sentandreji.
Pevski zbor Slovenskega društva Triglav iz Subotice
dobrim slovenskim vinom. Šče
mene, ki pišem, so me posebej
pozdravili s
petjem, s pesmijo Marija skoz
Porabje, 23. oktobra 2014
Vsakšoma se lepau zavalimo,
sto je prišo k našomi društvi in
smo tak skupaj lepau svetili naš
slovenski den.
Irena Pavlič
4
OD
SLOVENIJE…
Juncker Violeti Bulc dodelil resor
za promet
Prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je slovenski
kandidatki za evropsko komisarko
Violeti Bulc dodelil resor za promet.
Juncker je že nekaj ur po spoznavnem
pogovoru z Bulčevo sporočil, da jo
sprejema v svojo ekipo in članice Unije
pozval, naj jo dodajo na seznam uradnih komisarskih kandidatov, kar so s
pisnim postopkom tudi storile. Bulčeva je na Junckerja naredila dober vtis.
V Junckerjevem kabinetu so povedali,
da se je izkazala kot »neposredna, dobro pripravljena in izjemno sposobna
hitrega učenja«, a ga ni navdušila dovolj, da bi ji zaupal podpredsedniško
mesto za energetsko unijo. Bulčevi je
tako pripadla odgovornost za promet,
mesto, ki je bilo namenjeno Alenki
Bratušek, preden ji je spodletelo na
zaslišanjih, pa bo šlo Slovaku Marošu
Šefčoviču. Bulčevi naj bi sicer pripadel
nekoliko okleščen resor - brez okolja.
Janši prenehal poslanski mandat
Poslanci državnega zbora (DZ) so z
58 glasovi proti in šestimi za (64 navzočih) zavrnili sklep, da Janezu Janši
ne preneha mandat, kar posledično
pomeni, da mu je mandat prenehal.
Poslanci SDS-a so pred glasovanjem
zapustili dvorano. Poslanci so o sklepu, da naj Janši ne preneha mandat in
lahko opravlja poslansko funkcijo, glasovali na podlagi zakona o poslancih.
Ta določa, da pravnomočno obsojenemu poslancu na več kot šestmesečno
nepogojno zaporno kazen preneha
mandat, razen če DZ odloči drugače.
Ker navedenega sklepa poslanci na
osem ur trajajoči izredni seji niso izglasovali, se je DZ seznanil z ugotovitvenim sklepom, da zaradi obsodbe Janši
z dnem glasovanja preneha poslanski
mandat. Janšo bo v poslanskih klopeh
nadomestil Božo Predalič. Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je
napovedal, da bo Janez Janša uporabil
vsa pravna sredstva proti tej odločitvi
DZ-ja. V SDS-u pa so prepričani, da je
bil Janši mandat odvzet na podlagi
političnih preferenc, in ne na podlagi
zakonskih določb.
Den narodnosti v 18. okrožji Budimpešte
V osemnajstom okrožji v Etak so nam nota pokazali na zadjen tau vküp držijo. Ranč
Budimpešti smo slovensko fašenskom plesi borovo go- tak se njim je vido ples s konarodnostno samoupravo stüvanje, fašenske šege.
lapoši. Od Borisovi fud je vse
ustanovili 1998. leta. V
tej lejtaj smo dosta programov organizirali, tak
med njimi vsakšo leto
narodnosti den.
Najprvin so narodnostne
samouprave posaba mejle te program v ulici Thököly, kesneje pa vküper
z lokalno samoupravov,
stera organizira program
Havanna dneve s pomočjauv kulturnoga doma
Béla Kondor (več kak
eden teden so tej dnevi).
Narodnostne samouprave
Skupna slika sakalovskih folkloristov z velepeslanico Ksenijo Škrilec in
so iz svojoga proračuna
pooblaščeno ministrico Metko Lajnšček
in s pomočjauv lokalne
samouprave napravile narod- Narodnostni den je opro pod- štrmelo, dobro ja davo ritmuš
nostni park s spomenikom, župan za narodnosti Tamás pod noge plesalcom, oni so se
na sterom je napisano: »Mert Csomo. Potistim so nastopile pa vrteli flajsno pa batrivno,
az egynyelvű nemzet gyenge narodnostne skupine: grška, lüstvo je tö preklajalo svoje
és esendő.«
romska (ciganjska), srbska, noge, bili so, steri so eške plaOd tistoga mau so se Havanna slovenska, hrvaška, poljska in sali. Med plesom je publika
dnevi začnili z narodnostnim bolgarska.
ploskala, gda so pa zgotauvili,
dnevom v soboto v narod- Pred nastopom ja referent za se je čülo krepko pa dugo plonostnom parki. Vsakša sa- narodnosti Gyula Kohut nota skanje, publika ja cenila njini
mouprava je gora potegnila pokazo publiki folkloro, stera nastop.
pod Europskov himnov svojo že več lejt dela, dosta nasto- Prireditev sta počastile velezastavo, lokalni župan ali pov je mejla doma v Porabji in poslanica Republike Slovenije
svetnik za narodnosti in pred- po Madžarskom pa ranč tak v v Budimpešti Ksenija Škrilec
sednik od narodnostne samouprave pozdravo vse navzoče,
in potistim se je začno program pri kulturnom daumi.
Zdaj ja že tau tradicijo lokalna
samouprava ta njala, več se
zastave ne dvigajo in Havanna dnevi se v soboto končajo z
narodnostnim dnevom. Letos
je bijo šestnajsti narodnostni
den 27. septembra. Vsako leto
smo meli nastopajoče iz Porabja ali pa iz matične države
Slovenije.
Naša samouprava je letos iz
Sakalovska folklora na odri
Sakalauvec pozvala folklorno
skupino, stera je z veseldjem Sloveniji tö. Vodja skupine je in pooblaščena ministrica
sprejela našo vabilo. Na začet- Jožef Illés, mentorica pa Dra- Metka Lajnšček. Onadvej
ki, leta 1998, na prvom narod- gica Kolarič iz Beltinec, na sta sa tö dobro počutile med
nostnom dnevi so tö oni dali harmoniki je sprevaja Boris nami. Z nami so praznovali
slovenski program, in zdaj, Velner iz Vučje Gomile.
naši vogrski padaši, sterim se
gda bo končala z delom naša Lejpe porabske, prekmurske vidi slovenska kultura, pesmi
samouprava, smo tak mislili, pa štajerske plese smo vidli in plesi.
naj nastopijo pa oni, vej so od folklore. Publikej se je sploj Pri bejlom stoli sem se kak
pa v 16-i lejtaj večkrat meli vido njini program. Sploj pa podpredsednik v imeni samonastop pri nas v Budimpešti. tisti ples, gda podje pa dekle uprave in predsednika Feren-
Porabje, 23. oktobra 2014
ca Kranjeca, steri je za betega
volo nej mogo pridti, lepau
zahvalo folklorni skupini, ka
ja sprejela vabilo, je nota
pokazala lejpe plese in
nam polepšala den. Gratuliro sem članom zato,
ka že tak dugo lejt vödržijo, so znauvič ustanovili
folkloro, stera se ja raztepla na začetki osemdeseti
lejtaj, ka ohranjajo lejpe
porabske plese, in s plesi
vred slovenske naute, na
stere plešejo.
Proso sem je kak član
prve folklorne skupine,
aj folkloro ne zapistijo,
vej je pa v Sakalauvci furt
velko kulturno živlenje
bilau, kulturni dom se je
vsikdar napuno. Mlajši rastejo, baude podmladek (utánpótlás), pa človek je nikdar
nej stari za ples.
Želo se njim eške dosta-dosta
nastopov kak v domanjom
kraji tak v tujini.
Ta sem pravo, ka je dosta skupin že bilau pri samoupravi
na prireditvaj. Z njimi tö nej,
pa zdaj s sakalavskov folklorov je samouprava tö nej ostala v sramoti, liki so pomagale
nam, Slovencom steri živemo
V Budimpešti, ka nas eške
bole priznajo kak narodnost.
Hvala folklori.
Skupini smo prejk dali malo
darilo, s sterim smo njeni
trüd nej mogli poplačati, dapa
gda vküp pridejo, naj malo
nazdravijo pa aj si zmislijo na
nas.
Hvala tüdi veleposlanicej in
ministricej, da sta bile z nami.
Hvala lokalnoj samoupravi za
finančno podporo, delavcom
kulturnoga doma, ka so lepau
napravili mesto za program.
Hvala lidam, ka so prišli na
prireditev. Vüpamo, ka se je
vsakši dobro počüto. Hvala
eške enkrat folklori, ka se je
eno par vör čüla pa nücala
slovenska rejč v taum velkom
varaši.
Jože Karba
podpredsednik
samouprave
5
Bili smo v Markovcaj na
župnijskom dnevi
5. oktobra je preveč lejpo
vrejmen bilau, nej zaman
ka je oktober Marijin mejsec, mejsec rožnoga vejnca.
Markovski dühovnik Dejan
Horvat so pozvali vernike
naše fare pa našoga župnika Tibora Tótha na župnijski den v Markovce. Z naše
vesi, iz Sakalauvec, je tö
dosta lidi šlau. Sveta meša
se je začnila v desetoj vöri.
Namé je moja sestra pozvala, ka oni majo v Markovcaj
žlato. Pelo nas je njeni sin,
pa smo etak njino rodbino
tö gorpoiskali. Gospa Ana
je od mojoga pokojnoga
šaugora sestrična, je telko
stara kak dja, v 77 leti je.
Takšne vrdjanjike (vrtanke) je spekla v peči, če bi
gunčati znali, bi se zglasili. Z možaum Djaužinom
ešče preveč dosta delata, ka
malo penzijo mata.
Ana so nam pripovejdali,
kakšen flajsen človek je njini dühovnik. On prej vsikšoma pomaga, če s traktorom orati trbej ali drva
podirati pa je domau iz gauške zvoziti ali pa travnike
kositi z mašinom. 10 lejt je
prej v Markovci, ali ves se je
vcejlak obrnila. Lüstvo tö,
kak če bi si bratje pa sestre
bile. »Vcejlak nauvi žitek se
je začno pri nas, naš dü-
hovnik svojo dühovniško
delo tö iz srca opravla, vsi
ga trno radi mamo, molimo zanga,« je pripovejdala
Ana.
Ka sam skurok pozabila,
cerkev je tö obnovlena, nauvo strejo ma, zdaj pa zidajo
nauvo sakaštijo (zakristijo). Lüstvo tö
dosta pomaga.
Meša se je začnila v desetoj
vöri, mi Slovenci, ka smo
tam bili iz
Porabja, smo
tö skurok vse
razmeli. Spejvali so senički
pa števanovski
pevci, na orglaj
je igro kantor
dr. Gábor Sebestyén.
Po meši smo
šli v šator, gde
so stauli že vse
puni bili, telko jesti pa piti
so pripravili, ka nej za povedati. Pihalna godba je
špilala, ka se je vse trausilo. Gda so gospaud gora šli
na oder, so v vsakšoj rokej
edno velko orau (rog) držali, pa so etek pravli: »Tau je
eden bik biu, steri je včera
ešče zeleno travo djo na
travniki. Gnes, na te lejpi
den smo ga sküjali, naj se
vsikši človek do sitosti nagej.« Lüstvo v šatori ma je
trno ploskalo.
Domau po pauti smo si pogučavali, kak eden človek
leko na telko talov brodi,
odkec ta prevelka vola pa
mauč. Boža slüžba, paversko delo, krave, birke,
koze... pa ranč ne vejm,
ka vse. Moja pamet mi tak
pravi, ka je tau vse Boža
vola pa Boga pomauč. Dosta moramo, morajo njini
vernicke moliti za nji, ka
velka je čreda, pastirov pa
premalo.
Ema Sukič
Pismo iz Sobote
Spouved
»Ti telko grejov maš, ka bi leko cejlo leto pri spouvedi sejdo,« mi
je nej dugo nazaj prajla moja tašča Regina, trno čedna ženska.
Leko ka istino ma. Leko, depa za njou je grej vse tisto gé, ka se
njoj ne vidi. Za njou je grej že tou, če malo ovak brodiš, kak pa
si ona brodi. Če pa z drugoga kraja poglednemo, moja tašča
Regina, trno čedna ženska, nigdar k spouvedi néde. Una nikšne
greje nema, nikšnoga greja je nigdar nej včinila. Ja, una se za
trno sveto žensko drži.
»Ti, pogan eden! Dun bi leko k spouvedi išo, ka té velke greje doj
s sebe ličiš,« se je znouva zglasila pri obödi. »Pekel, vejš, pekel
na tebe že čaka.«
Obed se mi je stavo v lampaj. Kak aj človek normalno gej, če
pa ti nakak takšo kcuj gestiji guči? Malo sam brodo pa si dun
zbrodo.
»Liblena moja Regina! Ge sam si tak zapovedo, kak zdaj vöovadim. Bole mo več grejov emo. Tak gvüšno v pekeu priden, ti pa
boš v nebesaj tadale tanače talala. Tak se gvüšno ne srečava.
Vsikši de na svojom mesti. Pa si po tejm takšnom leko od tebe
pošteno spočinem. Pa si tou tö brodim, ka de pekel za toga volo
za mene nebesa.«
Té papir je nej za tou, ka bi vam napiso, ka je vse iz njeni lamp
vöprišlo. Papir bi se leko gor vužgo. Depa, po tejm sam mir
emo, tak sam obed leko zo v blajženom mejri. Večer pa je bilou,
kak se vse vküper sploj ne bi zgoudilo. Moja tašča Regina, trno
čedna ženska, je znova popejvala staro nouto. Zatoga volo sam
na drugi den enoga dobroga pajdaša k nam domou pripelo. Un
je takši gé, kak sam ge. Ne tere si glavou s kakšimi greji. Neje
dugo čako, že njoj je začno pripovejdati.
»Regina, eto sam k spouvedi išo. Že sam dugo nej biu pa je dun
trbelo titi. Depa, mama od moje žene, moja tašča, je na koulicaj.
Nejsam go emo srca doma njati. S seuv sam go vzeu. Gospod so
me nut zvali. Depa ženska je škela venej na toplom sunci ostanoti. Ka aj delam? Ka aj delam, pitam gospouda. Un mi povej,
aj go venej njam, vej de sveti düj njou skrb emo. Tak nut ideva.
V spouvednici si dola sejdem. Tam na drugom kraji gospoud
začnejo: V imeni Boga, sina pa svetoga düja. Ge za njimi skur
gnako povejm: V imeni Boga pa sina. Tiüča je gratala. Gospoud
me za eden čas pitajo, zakoj sam svetoga düja vönjau. Pa njemi
lepou povejm, ka un tam venej na mojo taščo skrb ma. Tak se je
moja spouved skončala.«
Tak je povedo té moj padaš, moja tašča Regina, trno čedna ženska, je ostanola z oprejtimi lampami. Že je škela lagvo gučati,
depa pajdaš je eške nej do kraja zgotouvo.
»Priden vö iz cerkve, nje pa nin nega. Na, sveti düj go je k sebi
vzeu, si brodin. Malo neveoulasti dem v kčmou. Pa ka tam vidim? Ja, njou! Z našo sousedico sedi za stolom pa vküper pidjeta. Ranč una go je tam srečala pa go v krčmou odpelala. Gda
sam go za dvej vöre domou pelo, se je rejsan vidlo, kak je srečala nikšnoga düha. Popejvala je kak kakšna mlada deklička. Če
sveti düj na tebe skrb ma, se ti leko vsefele zgodi. Ja, ranč tak je
bilou pa nikak ovak nej.«
Po tejm so lampe od moje tašče Regine, trno čedne ženske,
dugo, dugo ostanole oprejte. Eške potejm, gda sam večer iz krčme prišo. Pa potejm je več nej nigdar naprej prinesla mi grejov.
Kelko pa sam leko vpamet vzeu, je ta sveta ženska dun odišla k
spouvedi. Vejn je tou naprajla zatoga volo, ka moje pa pajdašove greje na nikoj deje.
Miki
Porabje, 23. oktobra 2014
… DO
MADŽARSKE
Socialisti nočejo enotne stranke
na levici
Socialisti zavračajo pobudo bivšega
premiera Ferenca Gyurcsánya, obenem predsednika stranke Demokratična koalicija (DK), da bi morale
levo-liberalne stranke skleniti strankarsko unijo in kot enotna stranka
nastopiti proti desnici. To idejo je
Gyurcsány izpostavil že pred lokalnimi volitvami in pravzaprav prisilil
socialiste, da so odpoklicali nekatere
svoje županske kandidate in podprli
t. i. skupne kandidate. Lokalne volitve so pokazale, da so na levici – kljub
vsemu – še zmeraj najmočnejši socialisti, ki so skoraj v vseh županijah
in tudi v glavnem mestu prehiteli
Demokratično koalicijo in vse ostale
stranke na levi strani. Torej so dokazali, da na levi strani vseeno ni
treh približno enako močnih strank
(stranka socialistov, Demokratična
koalicija in Együtt-Skupaj), kot se je
to zdelo po evropskih volitvah. Kot je
povedal predsednik socialistov József
Tóbiás, je napočil čas, da si stranka
določi lastno pot, ki mora biti narodno opredeljena in bolj levičarska kot
do zdaj.
Večina madžarskih migrantov se
noče vrniti
Po podatkih Centralnega statističnega urada je v drugih državah Evrope
kakih 350 tisoč madžarskih ekonomskih migrantov, ki so po letu 2009 zapustili državo. Tri najpomembnejše
ciljne države so Avstrija, Nemčija in
Velika Britanija. 80 % migrantov je
mlajših od 40 let, več kot 30 % jih ima
visoko izobrazbo. (Na Madžarskem
ima visoko izobrazbo 18 % prebivalstva). Največ migrantov z visoko
izobrazbo odhaja v Veliko Britanijo
(36 %), migranti v to državo so tudi
mlajši od povprečja migrantov, povprečno so stari le 33 let. V Avstrijo in
Nemčijo grejo ljudje večinoma s srednjo ali poklicno izobrazbo, in tudi
povprečna starost je višja (Avstrija 37
let, Nemčija 39,5 leta).
Več kot 84 % migrantov je zaposlenih, in le kakih 10 % je izjavilo, da se
želi vrniti na Madžarsko.
6
Razstava stari sort djabok pa grüšek v Otovci pri Smodišu
Sadjarsko društvo Pomurja
zdaj že dvadvajsto leto organizira razstavo stari sort
djabok pa grüšek pri sadjari
Smodiši v Otovci. Od leta do
leta vsigdar več je tisti djabok,
štere so se že pozabile ali ta-
djabok pa grüšek, zato ka mi
nauvi sort nika nejmamo,
ka je tü vösklajeno. Bola vse
samo tiste, stere so prejk stau
pa staupetdeset lejt, ka so ger
označena, tau so fejst stare
fajte. Te rastejo na tom deli
Vlado Smodiš na razstavi
minaule pri nas v Porabji,
dapa na razstavi se ešče najdejo. Tau je nej malo dela, ka
vsakšo leto te sorte vküproberejo, zato ka te djaboke v več
mejstaj, v več vasaj rastejo.
Tau že mora biti zamerekeno
pa dolanapisano, ovak bi se
pozabilo, ka gde rastejo. Zato
pa bi dobro bilau, če bi pri
nas v Porabji tü kak največ
te stari sort obranili, zato ka
so dosta več vrejdne kak nauve sorte. Nej zaman so naši
predniki tak fejst skrb meli na
njij. Tau razstavo je nej samo
sadjarom vrejdno pogledniti,
liki drugim tü, tistim, šteri so
že pozabili, kak so vögledale
pa kak so se zvale te stare, indašnje djaboke.
- Vlado, zaka ste si kak drüštvo pred dvadvajstimi lejti
tak zbrodili, ka napravite
razstavo stari sort djabok
pa grüšek?
»Sadjarsko drüštvo Pomurja
si je tak zmislilo, ka mo nika
delali v zvezi s sadjom, pa te
je prišla ideja, ka napravimo
tau razstavo. Prejk leta sadje,
kak češnje, edne slive, djagode že rano zrejlijo, pa zavolo
tauga ne moreš meti vsega.
Te smo se tak odločili, ka bola
jeseni napravimo razstavo,
ka te je pač največ te stari sort
Madžarske, Avstrije, Slovenije, pa gor do Češke, vseposedik, gde je bila nekda AvstroOgrska. Tau so prvin popi pa
šklonicke včili lidi, kak cepijo,
sadijo pa obrazavajo te sadne
drejve, zato ka te so eške nej
bile kmetijske šole, kak je tau
gnesden.«
morastniki, v različni krajaj
so nikak drüge fajte zrasle.
Kak Nemci majo krumplinc,
mi pravimo carjevič pa pri
vas se tö ovak zove, tau sorto
so najšli v Maribori. Te je eške
bila Avstro-Ogrska pa zdaj
vsakši za svojo drži, ka je tau
njegva sorta. Ta djaboka je
fejst dobra pa zanimiva sorta
pa fejst visko ceno ma kak pri
nas tak v Avstriji.«
- Gda ste začnili tau razstavo, kelko sort ste meli, pa
kelko sort mate zdaj?
»Na prvi razstavi smo meli
trestidvej, letos mamo menje
zavolo vrejmena, kak smo
lani meli. Šestdeset sort djabok, osemnajset grüšek, štiri
kutine pa mamo eške kaj
malo, aj lidi vidijo egzotične
sadje kak kaki, kivi pa tašo.«
- Ka je vaš cilj s tau razstavov?
»Najbola vsigdar na tejm delamo, naj narod vidi, aj spoznajo pa aj ohranijo te stare
sorte, nej ka bi propadle. Dobro bi bilau, delamo na tejm,
da bi ostale te stare sorte, nej
samo zato, ka so bole zdrave
Na razstavi je bila par sort iz Porabja tö
- Tistoga časa je več sort djabok pa grüšek bilau, kak je
zdaj mamo?
»Tistoga reda je nej bilau tak
dosta, zato ka sledkar so se
razširile. V Grazi v muzeji
majo pa leko se pogledne, ka
te so meli kauli sedemdeset
sort, ka je zato nej tak malo.
Dosta je slični pa majo drüge
imena, te prve stare sorte, to
so glavne sorte, vse so kak sa-
pa odporne na beteg pa baukši žmaj majo, liki zato tö, ka
je pokrajina lepša od travniški sadovnjakov. Tau je zdaj
sploj aktualno zato ka lidge
so do tejga mau samo podirali, malo so pa nazaj sadili.
Dobro bi bilau, če bi čim več
mladi tau prvidlo, ka tau je
tak nej dobro pa bi znauva
začnili saditi te stare sorte.
Mi smo prejšnjo leto vküper s
püconsko občinov meli edno
akcijo, občina je plačala delo
pa stej stari travniški sadovnjakov smo dolazrezali koštje, süje veje, pa smo je malo
obrezali. Tak smo te s tau
akcijov par drejv obranili od
tauga, ka bi taposenile.«
- Pride lüstvo pogledat razstavo?
djabok ostane, kak je na začetki bilau, nej?
»Kak sem že pravo, djaboke
gnilijo pa tiste te pomalek
vöberemo, letos tega eške več
baude, kak je prejšnja lejta
bilau.«
- Ge sem na tau mislo, ka
lüstvo kaj koštava, pa zato
sfalijo.
Vabilo na razstavo stari sort jabolk pa grüšek
»Leko povejm, ka pridejo,
največ lüdi je dvej leta nazaj
bilau, skur devetstau jij je prišlo na našo turistično kmetijo
v Otovce, ka so si poglednili razstavo. Tau mi točno
znamo, zato ka pišemo vse
obiskovalce v knjige, mamo
edno statistiko. Prejšnjo leto
je malo menje prišlo, vüpajmo, ka letos več ji bau, sploj
pa zato, ka tašo lejpo vrejmen
mamo.«
- Štere djaboke leko bola
oda, stare sorte ali te novejše, intenzivne?
»Lidi je težko prepričati, sterejši lidge kaj pa Ljubljančardje kipüjejo stare sorte,
ovak pa vsi bole te nauve sorte kipüvlejo. Zato ka so velke
pa lejpe, lopau spakerene pa
lüstvo bola, tak povedano, z
očami kipüvle.«
- Kak mate tau razstavo odprejto?
Vsakšo leto smo meli mejsec
dni, samo zdaj nedo zdržale
djaboke, zato ka sploj deževno leto smo meli. Razstava
se je odprla 9. oktobra pa po
pravici bi do 9. novembra bila
odprejta.«
- Proto konca že zato menje
Porabje, 23. oktobra 2014
»Tau ranč ne guči, zavolo
tauga sem ranč gnes mogo
eške vcujsklasti djaboke, ka
so že fejst sfalile. Tau je nej
problem, dočas ka mamo, je
nazaj sklademo, dapa če do
fejst gnilile pa fejst do se gele,
te edne sorte proti konca že
nedo.«
- Na razstavi mate taše djaboke, stere so iz Porabja prinesli?
»Zlato parmeno, ciganjčico
pa eške edno sorto, točno ne
vejm, stera je bila, ka sem jo
iz Porabja prineso.«
- Ti eden den kak sadjar kelko djabok pogejš?
»Ge gejm djaboke glavno te,
gda avto vozim, tak sem se
vcuvzejo, zato pa ge v avtoni
vsigdar mam djaboke. Leko
povejm, ka gnesden malo djabok gejmo, ge tak povprečno
na den tri pogejm.«
- Pa če eške tiste djaboke
vcujzračunamo, štere so že
v kupici?
»Tau nika, tau je malo, ge palinko bola te spigem po djabki, gda go pogejš. Te je mena
eške nikak baukša, bola čütiš
njeni sadni okus.«
Karči Holec
7
Velki bau-bau Oskar
Edno takšo bi rad
Pravijo ka je bau-bau tisto, ka vanej nika nega, znoutraj pa je
prazen gé. Depa, geste eden najbole istinski bau-bau. Zové se
Oskar. Tou je nej tisti bau- bau, s sterin postrašüvajo mlajše: Če
ne boš vrli, te bau-bau odnesé. Naš Oskar se za trno velkoga drži,
depa, un je vcejlak mali bau-bau,nika nej vekši od napršnjaka.
Na mejseci
Mali bau-bau Oskar že dugo,
dugo nikoga nej postrašo. Zaprav, od njega se je niške nej
postrašo. Zatoga volo je njegva vola po taum deli nej bila
najboukša.
»Kak aj sam tou, ka sam, če
pa sam tak zamanjski,« se je
trouso. »Tak rad bi biu ka drugoga. Depa drugo ne morem
biti kak samo eden takšen
bau-bau,« si je na velki premišlavo spod velkoga svekloga mejseca.
V tejm je tisto velko srebrno
kruglo više sebe vpamet vzeu.
Že brž za tejm je njegvo želenje vcejlak ovakšno gratalo:
»Ja, ja, če bi leko gor na té mejsec prišo, bi cejli svejt pod seuv
emo. Tak bi leko od tam es
doj postrašüvo, koga bi škeu.
Nej samo koga bi škeu! Vsi na
tom svejti bi trpetali od straja.
Depa, kak ta gor priti?«
Tak ga je ta paut gor na mejsec
mantrala cejlo nauč, dokejč
je nej den prišo. Kuman, kuman je čako, aj znouva kmica
spadne. Aj kmica spadne, z
njou pa mejsec na nebo ranč
tak. Depa, nej je bilou, kak si
je želo. Kmica eške nej dobro
pokrila zemlou, so se začnili
više nje naganjati oblaki. Mejseca se nin nej vidlo.
»Kak aj zdaj postrašüvam cejli
svejt, če pa gor na mejsec ne
morem priti?«
Tou ga je mantralo cejlo nauč,
oblaki pa so nej pa nej škeli
iti kama inan. Nut v nje je
delo svoj »buuuuuuuuuuuu«,
depa, kak je enoga postrašo,
je na njegvo mesto prišo dru-
gi, eške bole kusti.
»Na, dobro! Bar sam kakši oblak postrašo, ka se je odneso
ta daleč vkraj,« si je vračo svojo lagvo volo.
Nouč je taodišla. Ta je odišo
eške den pa je znouva nouč
prišla. Z njou pa so bili na
nebi znuva oblaki.
»Buuuuuuuuuuuuuuuu!!! Oblacke, buuuuuuuuuu, tak včasin odidite, od kejc ste prišli!«
Skur tak je bilou. Skur, samo
nej je vcejlak tak bilou. Nejso
odišli, od kejc so prišli. Šli so
tadale, kama ji je veter popino. Pa je tak bilou ceji sedem
nouči. Nej za eno minuto nej
mejsec na zemlou posijo.
Depa, nika je nej za vsigdar.
Na ousmo nauč enoga oblaka nej bilou. Mejsec na nebo
pride. Depa, tou več nej gnaki
mejsec! Tou je vcejlak ovakši!
»Nekak mi je mejsec fkraj
pojo! Ka je zdaj tou gé?! Skur
polonje ga fali! Škem nazaj
moj cejli mejsec!«
Tak se je skur cejlo nauč trouso, se čemeriu, depa nikoga
nej bilou, ka bi njemi cejli
mejsec nazaj naredo.
»Kak aj postrašüvam cejli svejt
doj s polonje mejseca? Aj mi
nekak tou povej! Kak aj gratam velki bau-bau Oskar, če
pa neman svojga mejseca? Aj
si ga vzeme niške drugi, ge ga
ne maram. Ne maram takšnoga na pou pogejdenoga!«
Tak je mali bau-bau Oskar šau
tadale iskat, koga spod toga
na polonje spotrejtoga mejseca leko sploj eške postraši.
Miki Roš
Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - A Rába-vidék magazinja
Na ogled je vsakši torek ob
20.00 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri,
ob nedelaj v 13.30 vöri
Tjaša Cigut - prekmurska glasbenica
in skladateljica
Edno takšo bi rad je naslov
CD-ja, steroga je pred kratkin
vödalo Kulturno in turistično
društvo Črenšovci. »Večina je
porabskih pesmi, stere so vzete
iz pesmarice Dušana in Franceka Mukiča Füčkaj, füčkaj,
fantiček moj,« pravi prekmurska glasbenica in skladateljica
Tjaša Cigut iz Žižkov, stera je
glavni »krivec« za té nauvi CD,
na sterom se je znajšlo 11 ljudskih pesmi z motivom ženske.
»Gda je moja nekdanja sovaščanka Jasna Jurkovič lani
delala diplomsko nalogo, raziskovala je ženske v prekmurskih ljudskih pesmih, je prišla
k meni, ka naj joj zapopejvam
kakšo pesem. Gda sem malo
bole podrobno preglednola te
pesmi in kote, sem včasi pravla, ka tau morejo lidge tüdi
čüti, vej pa so v našom tali Prekmurja té pesmi nej tak fejst
znane. Poznamo večino ene in
iste prekmurske pesmi, meni
pa je bilau drzno (merészség)
vzeti neka takšoga, ka je pri
nas nej tak znano. Najbole so
me navdušile glij porabske pesmi,« pravi sogovornica in doda,
ka so tau vse pesmi, v steri se
gučij o ženskaj in deklinaj, o
tom, kak so včasi živele. »Prejk
pesmi spoznamo, kakši je bio
njihov položaj v drüžbi. Večina
je ljubezenskih, najdeš pa tüdi
takše s sodačkim motivom, pri
sterih so ženke vseskauzi prisotne,« pravi Tjaša in raztolmači,
ka mogauče ene pesmi lidgé
več nedo spoznali: »Ene melodije so čista načišnje od tisti, ka
jih lidgé v Porabji poznajo, pri
enih pa je osnovna melodija
ostala. Ges sem se nej telko na
melodijo osredotočala, meni
je bilau pomembno besedilo
(reči). Pri marsikateri ljudski
pesmi je melodija svadjena s
tematiko, vej pa je besedilo
žalostno, melodija pa vesela
ali naaupek. Sama sem se pri
interpretaciji probala čimbole
vživeti v besedilo in pri tem
črpala iz sebé, pa probala vsa
ta razpoloženja, o sterij gučijo
te pesmi ali posamezne kitice,
tüdi predstaviti.
Nauvi CD je bio prvič publiki
notpokazani v Črenšovcaj na
Jenamena festi. Tjaši Cigut,
dosta lidij jo ške pozna po
njenom dekliškom priimki
Žalik, so se na odri pridrüžili
pomočniki. Na kitaro je zašpilo Goran Đurič, na kontrabas
Luka Ščavničar, na tolkala pa
njeni brat Miha Žalik in Dejan
Berden, steri je z omenjenimi
muzičari pesmi tüdi gorvzeu
za CD. Na sami predstavitvi je
Tjaša Cigut
na saksofon zašpilala Jasmina
Dajčman.
»Hvaležna sem črensovskomi
kulturnomi in turističnomi
drüštvi, ka so podprli te projekt
in dali idejo, ka sta se izdali tak
pesmarica kak CD tej pesmi, ka
sem jih ges zbrala,« pravi Tjaša
Cigut, stera je z muziko povezana že od mladij lejt. »S sestrično Edito sva že te dostakrat
vküp nastaupali, moja mama
je včasih popejvala pri tamburašaj, ati in mama še gnesden
ohranjata ljudsko izročilo, vej
pa plešeta pri folklori. S sestričnami smo pred leti tüdi začnole popejvati ljudske pesmi in te
sem začütila, ka je mogauče
tau tisto, ka bi lejko ges delala,«
pravi diplomantka Akademije
za glasbo v Ljubljani, gde je
študejrala kompozicijo in glasbeno teorijo. »Že v tretjom razredi osnovne šaule sem znala,
ka mo si krüj slüžila z muziko.
Doma so se bojali, najbole ati,
kak de tau šlo, pa sem njemi
pravla, ka mo se že znajšla za
Porabje, 23. oktobra 2014
delo in tak je tüdi bilau. Ške
prlej kak sem zgotovila študij
v Ljubljani, so me pozvali, naj
pridem včit na soboško glasbeno šaulo in zdaj sem tü tüdi
zaposlena,« pravi sogovornica,
stera pauleg toga, ka najmlajše
vči glasbeno teorijo, cajt najde tüdi za tau, ka komponejra
nauve pesmi. Pred dvema letoma jo je malo
potegnolo tüdi
v zabavne vodé,
vej pa je sodelovala v televizijski
oddaji X Factor:
»Gda so me s POP
televizije najprva
povabili, je bio
moj prvi odgovor, ka nej. Te so
me ške zazavali,
pa sem pravla,
zakoj pa nej, ške
ena izkušnja v
žitki več. Nejsam
prišla do oddaj v
živo, pa sem tüdi
nej bila preveč
razočarana, vej
pa se mi je zdelo, ka je prav, ka
idejo naprej tisti,
stere je zabavna
glasba bole zanimala.« Zanimiva izkušnja je bila lani, gda
je v Ljubljani staupila na oder
s Prifarskimi muzikanti in na
njihovom koncerti zapopejvala
znano prekmursko pesem Vsi
so venci vejli. »Nemrem opisati
čustev, kak sem bila vesela, ka
sem v Cankarjevem domi leko
nastopala,« pravi Tjaša Cigut,
za stero je 2014 fejst pomembno leto, nej samo zavolo CD-ja,
liki tüdi zatau, ka se je oženila.
»Ges sem si tau skauz želela. Že
kak mlada deklica sem mejla
pred očmi, ka mo se oženila. Z
maužom, steri je skor saused iz
iste vesnice, sva bila vküper že
v vrteci. Iz otroške ljubezni sva
se kesnej pa najšla,« v smeji povej sogovornica, steri želejmo
vse dobro na njenoj zakonski,
glasbeni in nasploj življenjski
pauti. Želemo ji tüdi, ka bi svoj
CD lejko predstavila tüdi porabski publiki.
Silva Eöry
Kejpi: Osebni arhiv
Tjaše Cigut
PETEK, 24.10.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO,
POROČILA, 10.35 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA
O ZNANOSTI, 11.00 PRAVA IDEJA! 11.55 SVETO IN SVET: PESEM ZVONOV, 13.00
PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI
– HIDAK, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: HANKOVA UČILNICA,
DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 KAJ GOVORIŠ?
= SO VAKERES? 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 ALPE-DONAVAJADRAN, 17.50 EKO UTRINKI: ZELENA GRADNJA, 18.00 IZJEMNE DOGODIVŠČINE
SAMA FOXA: PREPLAH ZARADI KOBRE, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA
NANIZANKA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 MILI IN
MOLI: DARILO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT,
20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00
ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, 0.40
SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30
INFO-KANAL
PETEK, 24.10.2014, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL,
10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.00 OSMI DAN, 14.40
ŽOGARIJA, 15.10 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.10 PRIČEVALCI:
MARIJA INZKO, 18.10 V DEŽELI HEROJEV ALI KAM SO ŠLI VSI NARODNI HEROJI,
DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 RELI - LETA
SMRTI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 DA, GOSPOD PREMIER:
BREZ ŠKOTOV, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.25 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA
NADALJEVANKA, 22.15 VSE DOBRE STVARI, AMERIŠKI FILM, 23.55 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI KANAL
***
SOBOTA, 25.10.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 IZJEMNE
DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: PREPLAH ZARADI KOBRE, AVSTRALSKO-NEMŠKA
MLADINSKA NANIZANKA, 10.50 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: V FARAONOVI
ZAKLADNICI – EGIPČANSKI MUZEJ V KAIRU, NEMŠKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 11.30 S TREVORJEM MCDONALDOM ODKRIVAMO ANTILE, ANGLEŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 12.15 AVTOMOBILNOS, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME,
ŠPORT, 13.20 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVAJADRAN, 15.50 NA POTI: Z ŽELJKOM KOZINCEM, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.20
O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME,
ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 ZGODOVINA SVETA: DOBA
IMPERIJEV, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI:
SAFARI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA,
DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 PORTRET: ONDINA OTTA, 22.10 SMRT NA POGREBU,
AMERIŠKO-NEMŠKO-ANGLEŠKO-NIZOZEMSKI FILM, 23.40 POROČILA, VREME,
ŠPORT, 0.15 URA (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.10 OZARE, 1.15 DNEVNIK, 1.40
UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFO-KANAL
SOBOTA, 25.10.2014, II. SPORED TVS
8.05 SLOVENCI V ITALIJI, 8.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 9.15 ALPSKO
SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 1. 10.45 PRELEPA GORENJSKA,
KONCERT OB 35. OBLETNICI ANSAMBLA GAŠPERJI, 12.30 ALPSKO SMUČANJE
- SVETOVNI POKAL: VELESLAOM (Ž), 2. VOŽNJA, 13.55 NOGOMET - PRVA LIGA:
ZAVRČ : MARIBOR, 15.50 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.45 ŠPORTNI
IZZIV, 17.50 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: PAOK : FIORENTINA, 20.00 MODRA
BELEŽNICA, FRANCOSKI FILM, 2009, 21.30 ARITMIJA, 22.00 ARITMIČNI KONCERT
– MOJCART, 23.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.30 NA LEPŠE, 0.00 ZABAVNI
KANAL
***
NEDELJA, 26.10.2014, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DANOV DINOSVET: ZOB ALI POSLEDICE;
NA SNEGU, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: Z
DIPLOMO, BREZ ZAPOSLITVE IN MEDNARODNI TEDEN GLUHIH, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN
ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME,
ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.10 MOST V
TERABITIJO, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20
NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 18.40 MUCIKA: MODRI ŽABEC, RISANKA, 19.00
DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 NAŠ VSAKDANJI KRUHEK:
LJUBEZEN JE HUDIČ, SLOVENSKA NANIZANKA, 20.25 DOKTOR MARTIN (VI.),
ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.25 INTERVJU, 22.20 ZDRAVJE SLOVENCEV:
PALIATIVNA OSKRBA, DOKUMENTARNA SERIJA, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT,
23.20 ZAKAJ REVŠČINA: DAJTE NAM DENAR, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 0.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.40 DNEVNIK, 1.05 ZRCALO TEDNA, VREME,
ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL
NEDELJA, 26.10.2014, II. SPORED TVS
8.05 GLOBUS, 8.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI
POKAL: VELESLALOM (M), 10.45 ŽOGARIJA, 11.10 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 11.40 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.30
ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 14.10 NOGOMET POKAL SLOVENIJE: DOMŽALE : OLIMPIJA, ČETRTFINALE, 16.50 AVTOMOBILNOST,
17.30 JUNAKI AMERIŠKIH TV-SERIJ: KRIŽAR, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA,
18.25 ATLETIKA - LJUBLJANSKI MARATON, REPORTAŽA IZ LJUBLJANE, 18.55
ARITMIČNI KONCERT - THE PUZZLED, STUDIJSKI KONCERT, 19.50 ŽREBANJE
LOTA, 20.00 ZAKLJUČNA PRIREDITEV 49. FESTIVALA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA,
21.20 ČAJ ZA DVE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG MARIBOR, 23.00 850 LET
MARIBORA, ODDAJA TV MARIBOR, 0.35 ARITMIJA, 1.05 ARITMIČNI KONCERT
- MOJCART, 2.05 ZABAVNI KANAL
***
PONEDELJEK, 27.10.2014, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 OTROŠKI
POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 11.45 OSTRŽEK, NEMŠKA NADALJEVANKA ZA
OTROKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: POGODBA
ZA ŽIVLJENJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VILLAGE
FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: IDEJE IZ NARAVNE DEDIŠČINE, DOKUMENTARNA
SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT,
17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 ODPRTA KNJIGA: LADO KRALJ: KO DELAŠ OMLETO,
18.00 UMETNI RAJ, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35
KNJIGA O DŽUNGLI: V ČLOVEŠKI VASI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA
KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI,
VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA:
MAREZIJAZZ 2014: BIG BAND HROŠČI, 0.00 DUHOVNI UTRIP, 0.15 DNEVNIK, 0.40
SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
INFO-KANAL
PONEDELJEK, 27.10.2014, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL,
10.20 DOBRO JUTRO, 13.15 OBZORJA DUHA: DRUŽINA V IZZIV, 13.50 LJUDJE IN
ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 14.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,
15.25 NA LEPŠE, 16.00 INTERVJU, 16.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 17.10
DOBER DAN, KOROŠKA, 17.45 PRAVA IDEJA! 18.10 RELI - LETA SMRTI, ANGLEŠKA
DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA
EVROPE: KOPRNENJE MARIE KROYER, DANSKO-ŠVEDSKI FILM, 21.40 GEORGE
GENTLY (VI.): VPRAŠANJE ČASTI, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.10 ČAS JE ZA NOVO
DRŽAVO, DOKUMENTARNI FILM, 0.15 ODPRTA KNJIGA: LADO KRALJ: KO DELAŠ
OMLETO, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ZABAVNI KANAL
***
TOREK, 28.10.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 OTROŠKI
POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 11.50 OSTRŽEK, NEMŠKA NADALJEVANKA ZA OTROKE,
13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA:
DRUŽINA V IZZIV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ,
15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: DIVJI PAŠNIK, DOKUMENTARNA SERIJA,
16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25
POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 GLOBUS,
18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.40 TRALA TRALI: SKOČI!,
RISANKA, 18.45 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: SVETILNIK, RISANKA, 19.00 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KOMISAR REX (XII.): VSE V ENI NOČI,
KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 20.55 VOYAGER 127AU/DR. ANTON MAVRETIČ,
DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS,
23.35 PRIČEVALCI: TONE MLAKAR, 1.55 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 2.20 DNEVNIK, 2.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT,
3.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.30 INFO-KANAL
TOREK, 28.10.2014, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.20 ZABAVNI KANAL, 10.15
DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.00 CITY FOLK - LJUDJE
EVROPSKIH MEST: LIZBONA, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.35 PRISLUHNIMO
TIŠINI: Z DIPLOMO, BREZ ZAPOSLITVE IN MEDNARODNI TEDEN GLUHIH,
IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.00 DUHOVNI UTRIP, 15.20 UMETNI
RAJ, 15.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.25 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR,
16.50 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 17.30 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI
KVIZ, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO,
20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 DOM, RUSKI FILM, 23.10 GLASBENI VEČER OB 35LETNICI ANSAMBLA TRUTAMORA SLOVENICA: ZVOČNI SPOMIN NAŠE GLASBENE
DEDIŠČINE, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI KANAL
***
SREDA, 29.10.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 OTROŠKI
POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 11.45 OSTRŽEK, NEMŠKA NADALJEVANKA ZA
OTROKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS,
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE
PODEŽELJA: POSESTVO PRIHODNOSTI, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI
PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETI, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA,
IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 TOČKA PRELOMA, 18.30
INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.40 OBLAKOV KRUHEK: NOVI
PRIJATELJ GAJ, RISANKA, 18.45 MINUTA V MUZEJU: FRANÇOIS BOUCHER: DIANA
V KOPELI, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM
TEDNA: UGRABITEV, NORVEŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT,
23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL
SREDA, 29.10.2014, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30
POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.55 OSMI DAN,
13.25 VOYAGER 127AU/DR. ANTON MAVRETIČ, DOKUMENTARNI FILM, 14.25 O
ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 14.50 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR,
15.10 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 15.35 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA
TV MARIBOR, 16.00 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 17.25 NOGOMET - POKAL
SLOVENIJE: OLIMPIJA - DOMŽALE, ČETRTFINALE, POVRATNA TEKMA, 19.20
ATLETIKA - LJUBLJANSKI MARATON, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ROKOMET
- KVALIFIKACIJE ZA EP (M): SLOVENIJA : SLOVAŠKA, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O
MODI, 22.45 DOMOV ZA BOŽIČ, NORVEŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.10 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL
***
ČETRTEK, 30.10.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 OTROŠKI
POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 11.40 LEDENI ZMAJ, ŠVEDSKI FILM, 13.00 PRVI
DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI,
ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA
– HATÁRTALAN, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: CARLO PETRINI,
DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB
PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI,
17.55 OSMI DAN, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35
ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.40 BACEK JON: MOJSTRA, 19.00 DNEVNIK,
SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00
ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, 0.30
UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA
KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL
ČETRTEK, 30.10.2014, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL,
10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 TURBULENCA,
IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.35 ODPRTA KNJIGA: LADO KRALJ:
KO DELAŠ OMLETO, 14.55 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 15.45 TOČKA
PRELOMA, 16.25 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATÁRTALAN, 17.20 LJUDJE
IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 18.10 ZGODOVINA SVETA: DOBA
IMPERIJEV, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA
ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE,
21.00 SLOVENSKA MATICA - 150 LET DELA ZA SLOVENSKO KULTURO IN ZNANOST,
DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ZARADI LJUBEZNI, ŠVEDSKI FILM, 23.35 SODOBNA
DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 0.00 POTI PRETEKLOSTI, FINSKOŠVEDSKI FILM, 2.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.50 ZABAVNI KANAL
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
USTANOVLJENO DRUŠTVO
PORABSKE MLADINE
V Porabju od leta 2011 deluje Sekcija porabske mladine pri Klubu prekmurskih študentov. Večkrat smo pisali o njihovem delovanju tudi na straneh časopisa Porabje.
Letos je prišla pobuda od Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, naj ustanovimo mladi Porabci samostojno
mladinsko društvo.
Tako smo imeli 12. aprila ustanovni sestanek, kjer se je 15 mladih odločilo, da se ustanovi Društvo porabske mladine. Temu je
sledil pravni postopek, ki je kar trajal, zato smo dobili odločitev
o registriranju društva šele na začetku oktobra.
Predsednica društva je postala Martina Zakoč, podpredsednik
Tamás Kovács, tajnica Brigitta Voura, ki ji bo kot blagajničarka
pomagala Jennifer Baranyai.
Med ustanovnim zborom in registracijo smo že izvajali nekatere dejavnosti, ampak o tem bomo napisali povzetek za Porabski
koledar.
Upamo, da bo naše društvo uspešno, zato vabimo mlade Porabce (stare od 18 do 30 let), da se nam pridružijo in včlanijo
v društvo. Trenutno smo dosegljivi na naslednjem e-naslovu:
[email protected] ali na facebooku.
ČALARICE, ČALEJRI,
VRAGAUVDJE, ŠNJAVE
IN GARABONCIJAŠI...
18. oktobra je bila v Andovcaj Vrajža nauč, stero sta organizirala
Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pa Zveza Slovencev na Madžarskem. Pri stari domačiji je vküpprišlo kauli
dvejstau lidi, največ mladih. Vidli smo tam mlade držine z mlajši,
babice so pripelale svoje vnuke… Največ lidi je bilau iz Varaša,
dapa dosti mladine je prišlo s Senika pa iz Števanovec tö.
»Lüstvo je gnauksvejta vörvalo v čalarice, vragé, skušnjave. Tau
je del naše kulture, del ljudskoga verovanja,« je pravo predsednik
andovskoga društva Karči Holec.
Na pauti prejk po andovski goščaj smo srečali vsa ta bitja (lények), eni so se samo pokazali, drugi nas postaršüvali.
(Več o »vrajžoj nauči« v naslednji novinaj.)