ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

»Ge rad mam,
če je tekst v
domanjom
geziki«
STR. 3
DOBRODOŠLI
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
DOMA
Monošter,
STR. 5
19.
junija
2014

Leto
XXIV,
št.
25
Od simbola Porabja do simbola vsej Slovencov
11. juniuša v pau petoj zrankoma je bilau dvoriške andovske
Porabske domačije z Malim
Triglavom eške sploj prazno.
Sunce je pomalek goršlau, kralüvala je tüuča. Za pau vöre pa
se je kauli triglavskoga kamla
zbralo že kauli dvajsti veseli
lüdi v žuti majicaj pa z botami,
ka bi se eške gnauk pogučali
pred svojov dugov-dugov potjauv. V peti dnevaj je je čakalo
skoro 300 kilomejterov pejški,
šli so na svojo veuko prauško
od Maloga do »Veukoga« Triglava, šteri plaminski vrejek
na Gorenjskom je simbol cejloga slovenskoga naroda.
Idejo za paut je dau predsednik Porabskoga kulturnoga in
turističnoga drüštva Andovci,
sodelavec naši novin Karel
Holec. »Sam sem sto titi pejški z Andovec do Triglava.
Te sem pa brodo, ka je 300
kilomejterov preveč, dosta bi
mogo trenerati. Prišla mi je
ideja, ka bi bilau, če bi nas
več šlau, cejlo drüštvo. Leko
bi eden drügoma pomagali,
edni bi šli, drügi bi počivali«
- je tapravo glavni organizator, depa je cujdau tau tö, ka
je paut simbolična. »Triglav
združuje slovenski narod,
zvün grajnc Slovenije ranč
tak. Z maternim gezikom
in identitetov pa je vseposedik bole žmetno kak prva.
Našo drüštvo ščé pokazati,
ka smo ešče takši, šteri se ne
njamo.«
Najkračišo paut za ojti so organizatorge najšli na interneti.
Pred začetkom »romanja« pri Andovskom Malom Triglavi. Vse tiste, steri so se podali na tau dugo paut
(ali samo na en tau poti) je zazranka rano pozdravo generalni konzul Dušan Snoj.
Pod »Velkim« Triglavom. Med Porabci je prejšnji generalni konzul Drago Šiftar tö
Ta pela prejk Goričkoga, Murske Sobote, Ljutomera, Celja,
Kamnika pa Kranja do Mojstrane, od štere vesi je samo
en par kilomejterov do doline
Vrata, gde se že Triglav vidi.
»Na gnauk dé edna skupina
20 kilomejterov, te pa počiva.
Depa nekak nonstop dé, tak
je kak štafeta. Tačas, ka edni
odijo, drügi počivajo« - je raztomačo Karel Holec pa cujdau,
ka so že dva mejseca trenerali.
»Najoprvin smo šli 15, 20 pa
30 kilomejterov, sledik pa že
več kak 30. Sprvoga je nam
ešče 10 km dosta bilau, na
konci pa so nas po 30 km več
ranč nogé nej bolele.«
Gda so porabski pohodniki
odišli na paut, jim je vrejmen
nej pomagalo, takša ica je bila.
»Vrejmen de fejst vrauče,
tau de nas zatok mantralo.
Depa mi se ne njamo. Če trbej, po štiraj, depa tau paut
zopodimo. Začnili smo, moremo do konca priti. Leko,
ka nede léko, depa ka je léko
gnesnadén? Napravimo, pa
se v nedelo vidimo v dolini
Vrata!« - je biu sploj optimističen že pred štartom voditeu
poti Karel Holec. Gda so tistoga
srejdinoga zranka šli z mesta,
so eške vsi vküper ojdli. Za en
malo pa so na prvi tau poti staupili tri ženske pa štirge moški,
šteri so od Andovec do gorički
Križevec šle. Tak so oprli veuko prauško »maloga lüstva pri
Malom Triglavi«.
-dmFoto: S. Eöry, K. Holec
2
Jubilejna Dialekta
LITERARNI, STROKOVNI IN KULTURNI UTRIP V KRANJČEVI POLJANI
Medtem ko je kar nekaj literarnih druženj v Sloveniji z
leti zamrlo, sta se v Prekmurju ohranili dve oziroma obe:
srečanje mladinskih pisateljev Oko besede, povezano
z nagrado večernica, in
Festival slovenske narečne
književnosti, letos s prvim
jubilejem, bil je petič zapored in drugič v Veliki Polani.
Obe srečanji organizira Podjetje za promocijo kulture
Franc-Franc (nosilca Franci
Just in Feri Lainšček), ki je
tesno povezano tudi s Porabjem, zlasti s knjižno zbirko
Med Rabo in Muro, v kateri
izhajajo dela za knjižni dar.
Z razpravo je na Dialekti
sodelovala tudi Marijana
Sukič, odgovorna urednica
Porabja, ki se ji je (kot pogosto) mudilo v Monošter, zato
ni na nobeni fotografiji. Pa
prihodnje leto! In še: pohva-
la gre tudi občini Velika Polana in županu Dejanu Jaklinu, ki posredno nadaljuje
Kranjčevo literarno izročilo
in prispeva partnerski delež
pri organizaciji Dialekte.
Čeprav je Dialektin poudarek na simpoziju, letos o kulturno-socialni vlogi narečne književnosti, se v treh
dneh zvrstijo privlačni in kakovostni kulturni dogodki,
prezreti pa ne smemo tudi
vsakokratne publikacije, ki
ni zgolj programski zvezek,
ampak prinaša narečna literarna besedila, kratko prozo
in pesmi, referate in druge
vsebine. Lepo sprejet je bil
projekt po pesniški zbirki Ferija Lainščka Lübezen - Moja
beseda iskri v tvojih očeh,
tvoja beseda pozvanja v
moji duši, s katerim so zaključili Dialektin literarni
natečaj. Interpretatorki sta
bili Simona Cizar in Vesna
Radovanovič, harmonikar
Vid Ščavničar z glasbeno
spremljavo, kipar Robert Jurak in fotograf Denis Cizar
pa sta priravila sceno.
Del Dialektinega utripa je
»zapisan« v nekaj fotografijah.
Tekst in fotografije
(tudi stalni udeleženec
Dialekte in Očesa
besede) Ernest Ružič
Že uvodne debate med stalnimi
in novimi udeleženci Dialekte so
živahne. Tako je bilo tudi letos
na dvorišču lepo obnovljene
Kranjčeve domačije, kjer so
poklepetali avtorji, ki pišejo
tudi v narečju, in profesorice
iz mariborske pedagoške in
filozofske fakultete, ki strokovno
proučujejo narečno književnost.
Najbolj »zvesta« Dialekti in
Očesu besede je dr. Dragica
Haramija.
Feri, poslušaj, ta zgodba je
res nekaj posebnega, je kolegu
Lainščku zatrjeval Vinci (Milan
Vincetič).
Nisem »vlekel« na ušesa, o čem sta se pogovarjala knjižničarka
Vesna Radovanovič, stalna sodelavka pri Dialekti, in vodja glasbene
skupine Orleki Vlado Poredoš, Beltinčan, ki živi v Zagorju ob Savi.
Franci Just ob desni, je zagotovo premišljeval, kako uspešno izpeljati
srečanje, morda pa celo o novi narečni pesmi, kajti z dvema Gda
prideš nazaj? in Do rekli, je »presenetil« v spremni publikaciji.
Feri ni ravno verjel, zato ga je
Vinci »napotil« tja gor, od koder
vse vidijo in vse vedo.
Dialektini »debatni« dvojci: glasbenik Vlado Poredoš in vseprisotni
in plodni aforist Rudi Rimbauer (ki mu ni bila všeč nekdanja oblast
/pa tudi sedanje ravno ne hvali/, zato jo je »šimfal« v Brucu, glasilu
prekmurskih študentov, pa so ga malo »priprli«, sicer pa je poklicno
kariero nadaljeval kot sodnik na Ptuju) ter Vinci in Goran Gluvič,
ki z drugega konca Slovenije rad prihaja v Prekmurje. Že ve, zakaj...
Orlek, čas nas preganja,
pojdimo »novim zmagam
nasproti«, je Vlada Poredoša
»prijela« Vesna.
Porabje, 19. junija 2014
3
Nenad Perić – »glavar« Republike Panonske
»Ge rad mam, če je tekst v domanjom geziki«
V leti 2014, gda se v Prek- škom gradi. Nej Mursko,
murji tak malo nostalgič- liki Republiko Panonsko
no spominjamo na cajt, so kak veseloigro - stero je
gda smo edino paut v zgo- napiso Aleš Nadai, režejdovini meli svoj »rosag«, ro pa Gorazd Žilavec - na
svojo Mursko republiko, nogé postavili igralci: Nestero je 29.
majuša 1919
na balkoni soboškoga hotela Dobray
– zdaj Zvezda
– vörazglaso
Vilmoš Tkalec
(že 6. junijuša
so vogrski soldaki dojobladali prekmursko soldačijo),
so domanji
gledališčniki
iz Kulturnoumetniškega
društva ŠteGlavar nauvoga rosaga ma guč
fan Kovač na
oder postavili
nauvo igro, stera se zové nad Perić, steri je odšpilo
Tokrat res republika. Ime vlogo soboškoga žipana
ma rejsan knjižno, da pa in prekmurskoga glavara
igralci največ gučijo po Rudolfa, Matej Mertük je
Pörš krčmarica Lidija, Romeo Varga in Peter Jadrič
pa sta v njenoj krčmej kak
Žoga (Labda) in Zdene
cejli cajt šank podperala;
Boštjan Sinic je biu Novak, glavni kaptališta v
nauvom rosagi.
»Leko povejmo, ka je tau
igra na prvo labdo. Tau
je gledalo toga, ka se zdaj
godi v našom rosagi,« pravi Nenad Perić, steri špila
takšoga žipana, kakši je
gnesden dosta, nej samo
v Sloveniji, liki tüdi indri
po svejti. Tau so takši, ka
malo preveč vse pod sebé
škejo skopati. Igra, stera
se godi v žipanovi pisarni
in v krčmej, kaže na tau,
kak se po peldi odcepitve
Slovenije od Jugoslavije
Republika Panonska odcepi od Slovenije.
»Naše prejšnje igre so nej
bile napisane v prekmurskom geziki, ka smo jih
samo dojobrnili v té gezik. Zdaj pa je tau nauvo
trbej bole paziti, kak gučiš, ka ne bi požero rejči,«
pravi »Rudolf«, steri vüpa,
ka do tau gesen pauleg
Sobote, ge so igro že večkrat notpokazali publiki,
leko predstavili ške indri
po Prekmurji, mogauče
rosaga, te gda slavimo
osamosvojitev. Zastava je
žuta pa plava, na njoj pa je
tüdi štrk.«
Nenad Perić že od mali
naug rad nastaupa: »Vsakšoga neka zanima, samo
ka vsi ne spunijo svoje
želje. Te gda se
je pred neka leti
Himna
naše
soboško
kulturno drüštvo
po dugom cajti
Hej, Panonci,
naša rejč panonska naj odmeva, pa gor vužgalo,
sam se priključo
fse od Rabe pa do Möjre
gledališki skupesem naša naj se spejva.
pini. Moja prva
Žijvi dugo rod panonski,
predstava,
gé
žijvi tij nan večno!
sam meu eno
Naj je kmica, naj je svetlo –
malo menšo vlolüdstvo naše žijvi srečno!
go, je bila 220.
Žijvi dugo rod panonski,
Tak se je začnožijvi tij nan večno!
lo.« Tüdi za ljubiNaj je kmica, naj je svetlo –
teljske igralce je
lüdstvo naše žijvi srečno!
dobro, če se kaj
navčijo, zatau sogovornik rad ojdi
pridejo tüdi v Porabje, vej na delavnice, gé jim za tau
pa so ga, kak se vidi iz reči včeni lidge pokažejo, kak
himne, tüdi vcüjzakapčili morejo špilati, se gibati po
nauvoj republiki. »Ne bi odri, lampe odperati, se
bilau slabo, če bi leko pri- vživeti v lik in tak dale: »Za
Župan Rudolf: »Oskar, idi rajši po šampanjec! ... No, v glavnon...
Tak san srečen, ka je možna odcepijtef, ka bi te najrajši od sreče
gor zdigno... samo me malo v krijži rejže, pa nemren... Oskar,
ges san dosta premišlavo... Ges nas vijdin kak eno malo Švico!«
Tajnik Oskar: »... Švico...?«
Župan Rudolf: »Ja, man plan! Najprléj se odcejpimo, pa se pridrüjžimo Švici, kak njuf zunanji avtonomni kanton... Ka praviš?!«
Nenad Perić (v sredini) je že vekrat stau na odri. Tüdi v igri Bog, stero je napiso Woody Allen.
domanje, po prekmursko.
Senje Prekmurcov po svojom rosagi so zdaj oživele
na odri dvorane v sobo-
biu njegva desna rauka
Oskar, Barbara Čarni tajnica Zora, Boštjan Lačen
je biu hišnik Gusti, Sandra
igro Aleš Nadai že direkt
v prekmurščini napiso.
Ge rad mam, če je tekst v
domanjon geziki, samo
šli v Monošter špilat, ka
vidimo, ka bi tam pravli
Slovenci,« s smejom na
lampaj pravi Perić, steri je
tak kak nejgvi gledališki
pajdaši zadovolen gé, ka
je v Soboti publika fejst
dobro sprejela nauvo igro:
»Gledalcom se vidi, ka
morejo tüdi sami sodelovati, vej pa z nami vküp
popejvajo himno in majüčejo z zastavami nauvoga
Porabje, 19. junija 2014
mene je špilanje nej samo
hobi, liki ške neka več.
Predstavla mi velko zadovolstvo, sploj v toj ekipi,
s stero zdaj delamo in se
drüžimo tüdi te, gda smo
nej na odri. Če se sto od
nas gda kaj zmejša, njemi
drügi vöpomore. Reda se
moremo držati, čiglij smo
amaterski igralci, vseeno
pa gé tüdi dosta smeja.«
Silva Eöry
4
OD
SLOVENIJE…
Volitve bodo 13. julija
Ustavno sodišče je v dveh primerih
zavrglo in v enem zavrnilo pobude za
oceno ustavnosti odloka o razpustitvi
državnega zbora (DZ) in o razpisu
predčasnih volitev. S tem je omogočilo izvedbo parlamentarnih volitev
13. julija. Pobudniki so prepričani,
da so v odloku zapisane razpustitev
DZ-ja s 1. junijem in volitve 13. julija
v nasprotju s 1., 3., 43. in 44. členom
ustave. Kot razlog so navajali, da je
julij čas šolskih počitnic in poletnih
dopustov. Odločitev ustavnega sodišča je komentiral tudi predsednik republike Borut Pahor: »Odločitev ima
vsaj dvojen pomen. Prvič, odpravlja
dvom o ustavnosti moje odločitve.
In drugič, v skladu z mojo presojo
in presojo DZ-ja, da so v nastalih razmerah najboljša od mogočih rešitev
predčasne volitve, se Sloveniji obeta,
da bo imela novo vlado že sredi septembra«.
Referendum o arhivih
Prvi referendum, za uspešnost katerega bi bilo treba doseči kvorum, ni
uspel. SDS in 46.000 podpisnikom
zahteve za referendum o arhivski noveli tako na referendumu ni uspelo
zavrniti arhivske novele. Da bi bila
novela na referendumu zavrnjena, bi
morala proti njej glasovati večina volivcev, ki so glasovati veljavno, hkrati
pa bi morala ta večina predstavljati
Na Tromejnik v spomin I. bojne
Drüštvo padašov muzeja in
Sombotelska slovenska samouprava sta 31. maja organizirali spominsko paut na Gorenji Sinik. Iz Sombotela smo
se pelali s cugom v Monošter.
Ništerni so picikli tö na cug
djali. Uni so se z Monoštra na
Gorenji Sinik pripelali s piciklinami (7 ji je bilau). Drügi
(30 lüdi) pa smo se z ejkstra
busom pelali ta gor,
šteri je zadvečarka pá
po nas prišo. Srečali
smo se pri
Küharjevi
spominski
hiši, gde
je Marija
Kozar na
kratko nutpokazala
ižo in delo
Jožefa Košiča. Picikline smo tam
njali pa smo
se napautili pejški ta gor po Soboti
do Tromejnika. Srečo smo
meli, ka je lejpi cajt biu, lepau
sunce sijalo. Če bi malo bole
ladno bilau, te bi na konci tö
švicali, ka je veuki brejg ta vö
do kamla. Vsikši je najprva
dojseu na stolice pa je naprej
vzöu svoje gesti pa piti, pa se
malo zdeno.
Pri trikiklatom kamli sta dva
iz drüštva gorštela madžarsko
pesem in tisti tau zapisnika
(jegyzőkönyv) trianonske mirovne konference, gde je dojspisana nauva grajnca med
Madžarsko, Avstrijo in Kralestvom Srbov, Hrvatov in Slovencov. Tam, gde se te grajnce
srečajo, stogi od 1922-oga leta
mau trikiklati kamen, o šterom je gučala Marija Kozar.
Kamen je viski 215 cm, šurki
pa 173 cm. Na vsikši strani ma
vzhodne Nemčije leko bejžali
prejk grajnce. Od tistoga mau
te kamen ne lauči, liki vküpzveže narode, šteri so zdaj
dobri sausedge. Za toga volo
smo gorprešteli slovensko
himno v madžarskom jeziki,
naj Madžari slišijo, ka Slovenci želijo mir nej samo s sausadami, liki po cejlom svejti.
Med prvo in drügo bojno so
Padaške muzeja pri kamli
grb (címer) tistoga rosaga,
prauti šteroma gleda. Grbe so
sledik vöminili. Madžarskoga
1991-oga, slovenskoga 1993oga leta. Avstrijski je eške itak
stari. Kamen je duga lejta razlaučo tri narode. Oprvim smo
se leko tü srečali 27. majuša
1989-oga leta. Tü so tri mejsece prva gorpobrali pikasti
draut, kak v Soproni, gde
je biu »Panevropski piknik«
(19. augustuš) in so Nemci iz
k tomi kamli ojdli šaularge
na slejdnjo nedelo majuša. Te
den so se spomnili tisti sodakov, šteri so mrli v prvoj bojni.
Monoštrski škonik Lipót Dezső je v svoji knjigi Moja domovina dojspiso, kak je tau
vögledalo. En tau toga smo
zdaj gorprešteli. Monoštrski
šaularge, podje so se 1930-oga
leta z Monoštra na Gorenji
Sinik s kaulami pripelali. Pri
gorenjesinčarskoj šauli so se
vsaj 20 odstotkov vseh volilnih upra-
srečali z slovenskimi šaulari
z domanje vesi, s Sakalauvec,
Števanovec, Dolenjoga Sinika
pa Slovenske vesi. Eno vöro
so ojdli pejški do kamla. (Mi
smo nücali eno vöro pa pau.)
Pri kamli je škonik emo guč
o tome, ka od augustuša 1914
do oktaubra 1918 je bila strašna bojna po cejlom svejti. Dosta sodakov je mrlau. Na tiste
sodake se spominajo pri tom
kamli. Proso je mlajše, naj na
spomenike v svoji vesnicaj in
na grobe sodakov nesejo rauže. Če srečajo možaka, šteri
je biu ranjeni v bojni, pa s
palcov odi, naj ma pomagajo.
Po guči so mlajši recitirali in
spejvali pesmi. Na slejdnje pa
so uni tö naprej vzeli gesti pa
piti, pa se malo zdenili.
Nazaj od kamla smo že ležej
šli in smo se pá v Küharjevi
spominski hiši srečali. Tam
nam je Ibolya Neubauer nutpokazala razstavo. Paverske
škeri so ništarni poznali, ka
so je nücali, gda so mladi bili.
Sedem lidi s piciklinami se je
pelalo tadale po nauvoj pauti
med Gorenjim Sinikom in Verico prauti Szalafő, Ivánc in
Csákánydoroszló. Uni so tam
gorstaupili na cug. S piciklinom so se vozili tisti den 80
kilomejtarov. Slovenci smo
spoznali te den nauve padaše
iz toga drüštva. Vüpamo se,
ka mo meli eške več vküpni
programov, ka do tadale tö
najger na našo kulturo.
Marija Kozar
Dolnjeseničarji
v Kőszegu
vičencev. Prvi cilj je predlagateljem
uspel, saj je po preštetih praktično
vseh glasovih proti zakonu glasovalo
67,33 odstotka tistih, ki so prišli na
Slovenska narodnostna samouprava na Dolnjem Se-
volišča, za pa le 32,67 odstotka.
niku je 7. junija organizirala izlet v Kőszeg. Vaščani
Ni pa predlagateljem uspelo doseči
so se v lepem številu prijavili na eksurzijo. Imeli smo
kvoruma, potrebnega za zavrnitev
zakona. Za zavrnitev novele bi na-
lep sončen dan. Ogledali smo si znamenitosti mesta,
mreč moralo glasovati najmanj 20
skupaj smo se zabavali in veliko pogovarjali. S tem
odstotkov vseh volilnih upravičencev
izletom smo se zahvalili prebivalcem Dolnjega Seni-
oziroma 343.000 volivk in volivcev,
ka, da se udeležujejo naših prireditev.
udeležilo pa sega zgolj nekaj več kot
Predsednica SNS Dolnji Senik
200 tisoč vseh volivk in volivcev.
Porabje, 19. junija 2014
5
DOBRODOŠLI DOMA
sobota, 5. julij 2014
Škofja Loka: Mestni trg
SREČANJE
DOBRODOŠLI DOMA
2014 – NA KRATKO…
Tradicionalno srečanje Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma se letos odvija v Škofji Loki, mestu z bogato
kulturno dediščino in zgodovino, čudovito stavbno arhitekturo, obdanem z neskončno naravno lepoto. Zato bomo cel
dan preživeli aktivno in poskusili ujeti delček tega, kar nam
to značilno gorenjsko mesto ponuja:
- zjutraj nas bo zbudila mestna pihalna godba,
- predstavili se bodo loški obrtniki,
- gledali in poslušali bomo folklorne, pevske in dramske nastope,
- sedeli in počivali bomo ob okušanju pristnih slovenskih
jedi,
- najmlajši bodo uživali ob poslušanju pravljic, v prijetnem
okolju in primerno njihovi starosti se bodo vodeno pogovarjali o moralnih vrednotah, ki nas združujejo in nam dajejo
smisel: ljubezni, poštenosti, lepoti življenja,..
- mladi po starosti in duši se bodo učili slikati v slikarski delavnici,
- športni navdušenci se bodo lahko preizkusili v plezanju in
rolkanju,
- razstava likovnih del umetnikov Škofje Loke bo namenjena
našim umetniškim dušam,
- dan bomo zaključili s pristno slovensko glasbo, ob kateri se
bomo zavrteli in tudi sami zapeli, saj bodo z nami Ansambel
Saša Avsenika, Andrej Šifrer, Alenka Godec in druga znana
imena slovenske glasbe.
Ob letošnjem srečanju bomo zaposlili
vseh pet čutil: vonj - uh, kako bo dišalo!, vid - bogastvo barv nastopov in oblik likovnih del, sluh - božala in razvnemala nas bo glasba vseh vrst, tip – obilo plesa in športa,
okus - domača hrana bo nas in naše brbončice popeljala v
otroštvo (včeraj) in hkrati poskrbela, da bomo imeli dovolj
energije za DANES!
VABIMO VAS, DA DOŽIVITE CELODNEVNO ŠKOFJO LOKO!
Pridružite se vodenemu ogledu Škofje Loke, muzeja na prostem in gradu, ki vas bo očaral z muzejsko zbirko in čudovitim razgledom. Preživite dan z nami in obljubljamo vam,
da boste domov odšli z lepimi spomini in trdnim sklepom:
Naslednje leto se zopet vidimo!
DOBRODOŠLI DOMA!
Glavni oder:
- 9.00 –10.00 - prihod obiskovalcev
- 10.00 –10.15 - godba na pihala Škofja Loka
- 10.16 – 10.35 – nagovor župana g. Miha Ješeta in ministra g. Gorazda Žmavca
- 10.36 – 10.55 – Slovensko društvo Lipa – Munchen – folklorna skupina
- 11.00 – 11.20 – Suha Špaga – predstavitev starodobnih koles in smučanja v špalirju
- 11.25 – 11.40 - ljudske pevke iz Števanovcev, Porabje
- 11.45 – 12.05 – pihalna godba Škofja Loka
- 12.10 – PREMOR
- 12.55 – 13.20 - Slovensko društvo France Prešeren – mešani pevski zbor
- 13.30 – 14.00 - Društvo Slovencev Kredarica iz Novega Sada, Vojvodina
- 14.05 – 14.20 – Otroška folklorna skupina Društva Slovencev Triglav
Banja Luka, Bosna in Hercegovina
- 14.25. – 15.00 – MPZ Encijan Slovenskega društva Istra Pulj, Hrvaška
- 15.00 - PREMOR
- 16.00 – 18.00 – Ansambel Saša Avsenika
- 19.00. – 22.00 – Program slovenske popevke – nastopajoči: Andrej
Šifrer, Alenka Godec, Anastazija, Elda Viler, Irena Vrčkovnik, Tomaž
Ahačič – Fogl.
- 22.00 – ognjena predstava na parkirišču pred Upravno enoto, s čimer se prireditev zaključi
Mali oder Sokolski dom :
- 11.00 predavanje predsednika Rodoslovnega društva g. Petra Hawlina
- 11.00 do 16.00 – možnost iskanja svojih korenin pod vodstvom g.
Petra Hawlina
Vrt za Sokolskim domom :
- 11.00 – 13.00 - Vilinska dežela za otroke, pravljice in pogovor o vrednotah
- 13.05 – 15.00 – Davor Mešič – slikarska delavnica
… DO
MADŽARSKE
Davek na dohodke iz oglaševanja
Madžarski parlament je prejšnjo sredo s 144 glasovi za in 30 glasovi proti
sprejel zakon o obdavčitvi dohodkov
iz oglaševanja, ki bo najbolj prizadel medije, posebej komercialne
televizije. Zakon določa pet davčnih
stopenj. Dohodek med 500 milijoni
in 5 milijardami davčne osnove bo
obdavčen z eno odstotnim davkom,
med 5 in 10 milijardami z deset odstotnim davkom, med 10 in 15 milijardami z 20 odstotnim, med 15 in
20 z 30 odstotnim davkom. Nad 20
milijardami bo davek 40 odstotni.
Z vladno koalicijo so glasovali tudi
poslanci stranke Jobbik, tako je bila
zagotovljena dvotretjinska večina.
Pred dvema tednoma je več kot 60
medijev skupaj protestiralo proti načrtu vlade, med njimi so bili tudi nekateri provaldni. Večina časopisov je
izšlo z prazno stranjo, za nekaj časa
so ostali zatemnjeni tudi ekrani.
Oglaševalska podjetja so se obrnila
na predsednika države Jánosa Áderja, naj zavrne omenjeni zakon in ga
vrne parlamentu v novo presojo.
Oder Sokolski dom:
- 13.30 – 13.50 - Otroški pevski zbor Danica, Šentprimož
- 14.00 – 14.30 – Skupina slovenskih dijakov iz Argentine (recital pesmi)
- 15.00 – 15.30 – Slovensko kulturno-umetniško društvo Triglav Stuttgart
- 15.35 – 16.00 – Skupina dijakov iz Kanade – predstavitev domoljubnih pesmi
- 17.05 – 17.25 – Milan Vinčec – kanadsko slovenski glasbenik
- 17.30 – 17.45 - Folklorna skupina »Val Resia«, Rezija
- 18.00 – 19.00 – Predstavitev dokumentarnega filma - Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah - Scenarij in rezija: Aleksi Jercog
- Produkcija Slovenski program RAI“.
Atrij starega farovža:
- 09.00 – razstava Združenja umetnikov Škofje Loke
Prostor pred Upravno enoto Škofja Loka:
- 11.00 – 22.00 – umetna plezalna stena, namenjena predstavitvi vrhunskih plezalcev iz Slovenije, Šentjanža in Sel
- 14.00 – 19.00 - »longboard« steza za vse navdušence rolkanja
Dodaten program na lokacijah po Škofji Loki:
- branje literarnih del
- predstavitev škofjeloških obrtnikov
- delavnice na gradu – prikaz starih običajev
- brezplačni ogledi gradu, muzeja in Škofje Loke
- ogledi Škoparjeve hiše – prikaz starega načina življenja
- možnosti krajših plačljivih izletov v bližnjo okolico
Porabje, 19. junija 2014
Veleposlanica o madžarsko-slovenskih odnosih
Veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Ksenija Škrilec je 18. junija
predavala o madžarsko-slovenskih
stikih na Filozofski fakulteti Univerze Loránda Eötvösa v Budimpešti.
Predavanje se je odvijalo v nizu predavanj z naslovom »Veleposlaniki o
srednji in jugovzhodni Evropi«.
Sprejem ob dnevu državnosti R
Slovenije
Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru je ob Dnevu državnosti Republike Slovenije 19. junija
priredil sprejem v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v
Monoštru. Goste je pozdravil in o
pomembnosti praznika govoril generalni konzul gospod Dušan Snoj.
6
Sladka delavnica
Če je na risalski pondejlek kauli desete vöre nekak prišo v Ižo
jabolk na Gorenjom Seniki, je
tam najšo puno lidi, dapa nej
samo lidi, liki puno sadja tö. V
»Cilj delavnice je, da bi se
lidgé navčili, kak leko pripravijo iz tistoga, ka doma
pripauvajo, svoje produkte,
zdravo hrano. Zatok mo
Andreja Kovács, vodja Razvojne agencije Slovenska krajina
pozdravla navzoče
velki sklejcaj pa krnicaj so čakale djagode na svojo usodo, v
kištaj iz papira so se smejale
črešnje pa višnje. V künji so se
gnes delali marmelade na
več načinov, tadejvali kompote, popodneva pa iz djagod pa iz bezga pripravimo
Reteše, steri se tak lepau dajo vlejčti, je omejsila Hilda Žohar (v
förtoki na drugoj strani staula)
zbrale vertinje, mlade pa več
nej tak mlade, mlade dekle,
mlajši, dapa bilau je par moškov pa pojbov tö.
Te den je organizirala Razvojna agencija Slovenka krajina
delavnico (műhelyfoglalkozás), ka bi vertinjam pokazali,
ka vse se leko napravi iz sadja, stero zdaj zrejli. Zbrane
je pozdravila vodja razvojne
agencije Andreja Kovács, stera je tapravla, ka se delavnica
organizira v okviri projekta
Upkač, na njau so pa pozvali iz Prekmurja gospou Lili
Šiftar, stera de pokazala nauve načine (mód), kak se leko
marmelada napravi.
sirupe,« je nam venej na dvauri pravla Andreja Kovács, ka
smo se v künji težko čüli.
Vsepovsedik se je delalo. Pa
med delom gučalo. Na srejdi
künje je biu velki sto, steroga
so pokrili s kustim stolnjekom.
Mlada vertinja Hilda Žohar je
mejsila testau za reteše (zavitke). Kak je pravla, vzela je dvej
kile mele, sau, mlačno vodau,
malo žira... vse je delala tak,
kak se navčila od svoje matere. Dapa ona je že tö tadale
dala tau znanje svojoj čeri, stera je s svojo padaškinjov vred
tak flajsno vlejkla testau, gda
je tau zavolé počivalo, ka se
je vidlo, ka je nej prvič delala.
Na tenki vöpotegnjeno testau
se je potorilo škipke (skuta),
stero je bilau že pripravleno.
Med škipke so zdejvali narezane djagode ali črešnje in višnje. Dapa pekli so se črešnjovi
reteši z makom tö. Kumin so
zandoleli macati tepšije (pekače) tak brž so se punile z
reteši. Za eno malo je v künji
začnilo deniti po pečenij retešaj. Od nje smo se navčili nika
praktičnoga tö. Srauve reteše
že na trifartale zrejže, ka gda
je vövzeme z renglina, je ležej
narejže. Gda sem go pitala,
kak je na tau idejo prišla, se
je samo zasmejala: »Vejš, kak
je tau. Gda se doma reteške
spečejo, že vsi tam stogijo, ka
bi je geli, dapa kak boš vrauče
reteše vörezo s tepsije. Te sem
pa gorprišla, ka če je sirauve
zrejžem, je spečene tö leko
vöpoberem, pa je leko prva
gejmo.«
Med tejm časom je pri künjinskom pulti Lili Šiftar pokazala, kak se v renglini (pečici)
pripravi marmelada. Nareza-
Če človek pogledne te pune glaže (kozarce), se ma sline cedijo…
la je djagode, ji je notridjala
v tepsijo (pekač) pa tak dala
v rengli. Kak je pravla, na te
prva eške reteške vlejkli, je Andreja Kovács pokazala, kak se
dela djagodni sirup.
V drugoj sobi je
Martina Zakoč z
mlajšami malala
pa farbala. Dapa
mlajši so ovak
tö flajsni bili,
pomagali so koškice vöpiščavat
iz črešenj, Lili
Šiftar, stero poznamo tak tö, ka
je zagovornica
zdrave hrane,
je
pripravila
gobovo župo za
tiste, steri so nej
za mesau. Njeni reteške so se
mejsili z olinom
Lili Šiftar vsigdar rada pride nazaj v Porabje pa potorili s sadnim cukrom.
Eške topli reteške se ležej rejžejo, če je - prva kak bi je pečti dali – na
trifrtale zrejžemo
način se voda bola brž taspari,
pa v renglini se sad ne zažgé.
Potejm vcüjdaš cuker pa tau
maso notradaš v vroče glaže
(kozarce), stere zapréš. Potistim daš glaže pasterizirat
tak, ka je znauva daš v rengli
za 20 minut na 80 stopinj. Tak
de gvüšno, ka se marmelada
ne pokvari kelkokoli cukra si
vcüjdau. Na tau formo se dela
dobra marmelada iz sliv tö.
Pa ka je tö nej zadnjo, ti nej
trbej pri piskri stati pa mejšati
marmelado. Na špajeti se je
zatok na tradicionalni način
tö küjala marmelada, Ildiko
Windisch je kompot delala iz
črešenj, kak go je mama navčila. Na stauli, gde so se malo
Porabje, 19. junija 2014
Med tem časom se je venej v
kotli že sküjala gulažova župa,
v steroj je več mesa bilau kak
krumpičov. Tak je vsikši nika
najšo zasé, ništrni so se nageli
že s sirauvim sadom, drugi s
toplimi reteši, dapa zatok je
topla župa tö šmejkala, ka
je med flajsnim delom čas
brž odleto pa smo samo tau
vpamet vzeli, ka je vöra ena
minaula.
Glaži so se napunili z marmelado, kompotom, sirupom,
vertinje so pridobile nauvo
znanje, etak pa nikomi nej
žau bilau, ka je risalski pondejlek preživo v Hiši jabolk na
Gorenjom Seniki.
Marijana Sukič
Foto: Silva Eöry
7
DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ
Potač ali pa biciklin, če škete,
je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö
leko pelata koulakvrat. Tretji
že bole žmetno kcuj k dvema
sede. Najboukše je gé, ka
skrak njega dé. Tak je mali
Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta
sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini.
Porabsko-prekmurski plesi v Števanovci
Slovenska narodnostna samouprava Števanovci se dosta
trüdi na tem, ka aj bi domanje
lüstvo spoznalo indašnje po-
spejvamo prekmurske naute« - je povödala dugolejtna
predsednica drüštva Suzana
Balek.
Potačova düša
Biu je ranč tisti den. Biu je ranč tisti den za langanje. Barbara za
kormanjom, Sini zar na paktrejgeri, mali Lajči pa na svoji nogaj za
njima. Barbara je bole manjaste noge mejla na té den. Tak je mali
Lajči nej dosta zar za njenim biciklinom ostano. Njegve noge so
sploj nej manjaste bile. Eške bole bistre, kak pa so šegou mele, so
bejžale po poštiji. Tak je Sini nevolo emo, ka njiva z Barbaro zgrabi.
»Barbara, vej pa klači! Klači te pedale, ovak de mali Lajči znouva
gizdavo ojdo kaolakvrat kak kakšna nafudnjena pura,« se je čemeriu. »Bole brž, Barbara, bole krepko poteži!«
»Tou je ležej prajti, kak pa naprajti,« ga je čemerno poglednola
vznak.« Nika je naoupak z mojim potačom. Nejde, kak šegou ma.«
»Z njim je nika nej naupek. S teuv je nika nej vredi, ka ’š vejdla!
Vej je pa gnaki, kak je včeraj biu, samo ti si nej gnaka, kak si včera
bila,« je Sini tadale tiro svoje.
»Vejš, ka?! Eške malo me svajüj pa boš tadale peški šou. Boš kak
mali Lajči, pete po poštiji brüso,« se je tadale čemerila Barbara.
»Ti leko gučiš, ka škeš, depa, ge sam svoje povedo,« je slejgnje, ka je
povedo Sini tam zar na paktrejgeri, ka ga je Barbara doj ličila.
Tak je zdaj Sini leko samo za njou gledo. Pa je pomalek že v rbet
gledo maloga Lajčiva tö. Nika, začno je brüsiti pete. Depa, tistoga
maloga tam naprej je nej mogo zgrabiti, dokejč… Dokeč se je tam
najbole naprej nej nika zgoudilo. Ne vej se, če je cvek biu ali pa
falajček glažojne. Leko pa, ka je nika nej bilou. Leko je gumi sam
od sebe zrak vö püsto. Samo je djalo:
»Puuuufffffffffff!«
Tak je djalo, prvi potač je vcejlak prazen ostano. Na, neje potač ostano prazen, gumi gor na njemi je prazen ostano. Prvi je do nevoulaste Barbare prileco mali Lajči. Siniji je duže trbelo, ka je eške sam
leko pravo gnako, kak je malomi Lajčivi že prajla Barbara.
»Gumi je prazen.«
»Ti si nebesko čeden, ka tou tak brž vpamet vzemeš,« se je čemerila
Barbara. »Vej sam pa nej slejpa, ka bi tou nej vidla.«
Mali Lajči je pri vsejm tejm vcejlak tiüma ostano. Pomalek je za njišma ojdo. Barbara je rivala biciklin, Sini pa je šou skrak nje. Cejli čas
tje kaj prajti, depa, Barbara ga samo čemerno pogledne, aj tiüma
ostane. Tak pomalek pridejo do douma najmlašoga. Že sloboud
gemlejo, gda se kak najbole čedno zglasi mali Lajči.
»Vejte, ka? Gnes sta oba nikšniva čemerastiva. Cejli čas se svajüvleta. Tou se je tistomi potači najbole naprej nikak nej vidlo. Od nevoule je düšo spüsto, ka takšiva dva na sebi pela. Samo tou je bilou
pa nika drugo nej.«
Tak je povedo mali Lajči pa že na dvouri biu. Barbara je s Sinijom
eške eden čas stala tam na poštiji. Nejsta vedla, če se je šalo ali pa
za istino povedo.
»Ge si brodim, ka potač nema düše,« je pravo Sini.
»Ma li pa je nema, prazen je gé. Tou je cejlak istina,« je skur plünola
Barbara pa tadale tiskala eden pun pa eden prazen potač.
Sini pa za njou.
Miki Roš
Šalovski zvač je gučo rejči iz sploj stari knig
rabske pa prekmurske ljudske
plese. Zatok so na risausko nedelo že 8. paut držali Srečanje
folklorni skupin v kulturnom
domi. Takšo leto je tö bilau,
gda so na števanovskom odri
plesale mlašeče skupine, letos
pa so se nutpokazale folklore
iz Šalovec in Büdinec, zaplesale pa so porabske upokojenke
ranč tak.
V Sloveniji je šega, ka more
pred plesom skupina nika zašpilati pa zaspejvati. Zatok je
pri šalovski skupini eden moški odšpilo zvača z indašnjim
gučom, pa tak napravo dobro
volau za ples, za gostüvanje.
Pesmarska pa gledališka skupina iz Büdinec sta v Porabji
že večkrat gorstaupili. Njini
V büdinskoj folklori dosta mladi pleše
Koražne porabske upokojenke, fudaš pa en tau publike
»Našo kulturno-umetniško
drüštvo deluje že 40 lejt, če
rejsan se lidgé menjavajo.
Mamo folklorno skupino pa
ljudske goslare in pesmare,
plešemo prekmurske plese,
folkloristka Valerija Žalig,
na števanovskom odri pa
so nutpokazali eden veseli
»gorički šport« ranč tak. Pri
skupini je dosta mladi. »Večina nas je cuj pri gledališkoj skupini pa pri ljudski
pesmaraj ranč tak. Če maš
dobro volau, vse ladaš. Najdemo se konec kedna pa par
vör vadimo« - nam je ovadila
mlada članica KUD Büdinci
Sabina Slankovič.
Če je nindrik srečajne padašov, je šega, ka domanji največ gučijo, se najbole nutpokažejo. Zatok se je Folklorna
skupina porabski slovenski
upokojenk dvakrat na odri
sükala, gnauk s porabskimi,
drgauč z ravenskimi prekmurskimi plesi. Na glas fud
je koražno stapalo šest parov
plesci pa so na letošnjom
srečanji zašpilali, kak je eden
drüžban zablaudo, na konci
pa sto vkradniti eden lančec.
Pri plesaj skupini pomagata
etnologinja Jelka Pšajd pa
Porabje, 19. junija 2014
skupine. »Glasile so se eške
edne, ka bi cujprišle. Moške
pa nikak ne moremo nagučati. Če rejsan je tak, mi
zatok vüpamo, ka skupina
dugo gorostane« – nam je
ovadila voditelica skupine
Marijana Kovač.
Plesni zadvečerak je dosta
veseldja pripelo vsejm, šteri
so tistoga toploga dneva prišli
v števanovski kulturni dom.
»Samo tak se leko kultura,
plesi pa naute gordržijo, če
je lüstvo ešče vidi pa čüje«
- je za konec svoje mišlenje
povödala glavna organizatorka Agica Holec, predsednica
domanje slovenske samouprave.
-dm-
PETEK, 20.06.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO
JUTRO, POROČILA, 10.35 GLOBUS,
11.05 PRAVA IDEJA! 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK,
VREME, ŠPORT, 13.30 INFORMATIVNA ODDAJA, 15.00 POROČILA,
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30
KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME,
ŠPORT, 17.20 BOJ ZA ARABSKEGA GLEDALCA, NIZOZEMSKA
DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA
NADALJEVANKA, 18.35 MILI IN MOLI: TABORJENJE, RIS., 19.00
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 NESKONČNA
HARMONIJA, DOBRODELNI KONCERT ZA ARBORETUM, 22.00
ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15
KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 BOJ ZA ARABSKEGA GLEDALCA,
NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.20 DNEVNIK, 1.45
SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV
V ITALIJI, 2.30 INFO-KANAL
PETEK, 20.06.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 ŽOGARIJA,
12.55 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: GRČIJA : JAPONSKA,
14.50 ODBOJKA - EVROPSKA LIGA (Ž): SLOVENIJA : BOLGARIJA,
17.00 KOLESARSTVO - DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA, 17.30
NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 17.50
KOSTARIKA : ITALIJA, 20.50 ŠVICA : FRANCIJA, 23.15 KOLESARSTVO
- DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA, 23.50 EKVADOR : HONDURAS,
2.15 ZABAVNI KANAL
***
SOBOTA, 21.06.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.05 KINO
KEKEC: CESARJEVA NOVA PODOBA, AMERIŠKI ANIMIRANI FILM,
12.20 RAZRED ZASE: ŠOLSKI ČASOPIS, MOZAIČNA ODDAJA ZA
MLADOSTNIKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 TEDNIK,
14.20 PRAVA IDEJA! 14.45 NA LEPŠE, 15.10 ALPE-DONAVA-JADRAN,
15.50 ZGODBE IZZA OBRAZOV: RAVIL IN NATAŠA SULTANOV,
DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV
MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU,
ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 MADAGASKAR: IZGUBLJENI SVETOVI,
ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 LARINA
ZVEZDICA: OKUS PO ŠOLI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME,
ŠPORT, 20.05 VEČER V LJUBLJANI, 21.00 POLETNA SCENA, 21.15
POLETNA NOČ, 23.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.55 POLETNA
SCENA, 0.20 SKRIVNA DRŽAVA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.10
OZARE, 1.15 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFO-KANAL
SOBOTA, 21.06.2014, II. SPORED TVS
7.10 SLOVENCI V ITALIJI, 7.40 PISAVE: LADO KRALJ: ČE DELAŠ
OMLETO, 8.10 OSMI DAN, 8.50 POLNOČNI KLUB, 10.10 NOGOMET SVETOVNO PRVENSTVO: EKVADOR : HONDURAS, 12.20 KAJAK KANU
- SVETOVNI POKAL, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRIJE
- KVALIFIKACIJE, 15.05 ATLETIKA - EVROPSKO EKIPNO PRVENSTVO,
17.30 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA
ODDAJA, 17.50 ARGENTINA : IRAN, 20.50 NEMČIJA : GANA, 23.15
KOLESARSTVO - DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA, 23.50 NIGERIJA :
BOSNA IN HERCEGOVINA, 2.15 ZABAVNI KANAL
***
NEDELJA, 22.06.2014, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 HURA ZA HOPKA: KRUH KOT
KAMEN - VIJUGASTA ČRTA, RISANA NANIZANKA, 10.20 MINUTA
V MUZEJU: NEBESNA KROGLA, 10.25 KAPITAN SABLJEZOBI,
VLADAR SEDMIH MORIJ: NEPRIDIPRAVA, NORVEŠKA OTROŠKA
NADALJEVANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00
LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI
DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 45. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH
ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI, 15.10 APPALOOSA, AMERIŠKI
FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 MIRANDA
(I.): SLUŽBA, ANGLEŠKA NANIZANKA, 17.50 KOMISAR REX (XI.):
PASJE ZAVIJANJE, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 18.40 MUCIKA:
PO KOKOSE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT,
20.00 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 20.55
INTERVJU, 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 POLETNA
SCENA, 22.45 SLOVENCI IN 1. SVETOVNA VOJNA 1914 - 1918: PREBOJ
PRI KOBARIDU, DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.35 ALPE-DONAVAJADRAN, 0.00 DNEVNIK, 0.25 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.50
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL
NEDELJA, 22.06.2014, II. SPORED TVS
7.30 POLETNA SCENA, 8.00 GLOBUS, 8.40 ALPE-DONAVA-JADRAN,
9.15 ŽOGARIJA, 9.50 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: NIGERIJA
: BOSNA IN HERCEGOVINA, 11.55 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL,
13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRIJE, 15.55 VESLANJE SVETOVNI POKAL, 17.30 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014,
STUDIJSKA ODDAJA, 17.50 BELGIJA : RUSIJA, 20.30 ŽREBANJE LOTA,
20.50 KOREJA : ALŽIRIJA, 23.15 KOLESARSTVO - DIRKA PO SLOVENIJI,
REPORTAŽA, 23.50 ZDA : PORTUGALSKA, 2.15 ZABAVNI KANAL
***
PONEDELJEK, 23.06.2014, I. SPORED TVS
6.50 POLETNA SCENA, 7.15 UTRIP, 7.30 ZRCALO TEDNA, 8.00
OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.35 OBZORJA DUHA: VESELI POČITEK,
11.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: HANKOVA UČILNICA,
DOKUMENTARNA SERIJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV
KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT,
13.50 POLNOČNI KLUB: PRETEKLOST V NAS, 15.10 DOBER DAN,
KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB
PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 DUHOVNI
UTRIP, 17.55 POGLED NA ... FIGURINE KITAJCEV IZ NARODNEGA
MUZEJA SLOVENIJE, DOKUMENTARNA SERIJA 18.10 MOJI, TVOJI,
NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI:
RDEČI KROKODIL, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI,
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
22.30 VOLITVE 2014 - PREDSTAVITEV LISTE, 22.45 VREME, ŠPORT,
23.00 POLETNA SCENA, 23.25 OPUS, 23.55 KNJIGA MENE BRIGA:
MARCEL REICH RANICKI: MOJE ŽIVLJENJE, 0.20 SLOVENSKA JAZZ
SCENA: 19. JAZZ CERKNO 2014: ŽAN TETIČKOVIČ IN BIG BAND RTV
SLOVENIJA Z GOSTI (VLATKO STEFANOVSKI, THEODOSII SPASSOV,
FILIP NOVOSEL, MARKO ČRNČEC, MILAN NIKOLIČ), 1.10 DUHOVNI
UTRIP, 1.20 DNEVNIK, 1.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT,
2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFO-KANAL
PONEDELJEK, 23.06.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI KANAL, 8.10 ZABAVNI KANAL, 12.30 KAJ GOVORIŠ?
= SO VAKERES? 13.00 INTERVJU: DR. MILICA ANTIČ GABER, 14.00
NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: ZDA : PORTUGALSKA, 15.55
ATLETIKA - EVROPSKO EKIPNO PRVENSTVO, 17.30 NOGOMET SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 17.50 AVSTRALIJA
: ŠPANIJA, NIZOZEMSKA : ČILE, 21.50 HRVAŠKA : MEHIKA, 0.15
KAMERUN : BRAZILIJA, 2.15 ZABAVNI KANAL
***
TOREK, 24.06.2014, I. SPORED TVS
6.50 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM:
OP! 10.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 11.25 JELENK - SVETA GORA STAROVERCEV, IGRANODOKUMENTARNI FILM, 12.15 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME,
ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.30 OBZORJA DUHA: VESELI POČITEK,
15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.40
OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME,
ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM
SUŠNIKOM: ORHIDEJA, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.10 MOJI, TVOJI,
NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.40 SONČNI MLIN: SMEH,
RIS., 18.45 PUJSA PEPA: SVETILNIK DEDIJA ZAJCA, RIS., 19.00
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PESEM
PTIC TRNOVK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 21.05 OSREDNJA
SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 22.10 ODMEVI, 22.40
VOLITVE 2014 - PREDSTAVITEV LISTE, 22.55 VREME, ŠPORT, 23.10
POLETNA SCENA, 23.40 INTERVJU: DR. MILICA ANTIČ GABER,
0.30 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL
TOREK, 24.06.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI KANAL, 8.00 ZABAVNI KANAL, 12.45 NESKONČNA
HARMONIJA, DOBRODELNI KONCERT ZA ARBORETUM, 15.00
NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: KAMERUN : BRAZILIJA, 17.30
NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA,
17.50 ITALIJA : URUGVAJ, 20.30 ŽREBANJE ASTRA, 20.35 KOSTARIKA
: ANGLIJA, 21.50 GRČIJA : SLONOKOŠČENA OBALA, 0.10 JAPONSKA :
KOLUMBIJA, 2.15 ZABAVNI KANAL
***
SREDA, 25.06.2014, I. SPORED TVS
6.50 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!
10.30 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: MURSKA SOBOTA,
DOKUMENTARNA SERIJA, 10.55 OSMI DAN, 12.00 IVAN OMAN: KMET
IZ ZMINCA, DOKUMENTARNI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME,
ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.30 GLOBUS: ENERGETSKA REVOLUCIJA,
15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00
POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 PO
TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: SIMONA, DOKUMENTARNA
SERIJA, 18.10 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA,
18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA: SLON, RISA., 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI
ZMAJČEK: POSEBEN DAN, RIS., 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV
IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.05 KAVARNA ASTORIA, SLOVENSKI
FILM, 21.50 V FOKUSU: OZADJA PRESTOLONASLEDNIKOVE SMRTI,
DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55
POLETNA SCENA, 23.20 DNEVNIK, 23.50 DNEVNIKOV IZBOR, VREME,
ŠPORT, 0.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.35 INFO-KANAL
SREDA, 25.06.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI KANAL, 8.10 ZABAVNI KANAL, 10.10 OSREDNJA
SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 11.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH,
ODDAJA TV MARIBOR, 11.50 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 12.50
45. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI,
15.00 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO: JAPONSKA : KOLUMBIJA,
17.30 NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA,
17.50 NIGERIJA : ARGENTINA / BIH : IRAN, 20.30 ŽREBANJE LOTA,
21.50 HONDURAS : ŠVICA / EKVADOR : FRANCIJA, 2.15 ZABAVNI
KANAL
***
ČETRTEK, 26.06.2014, I. SPORED TVS
7.05 POLETNA SCENA, 7.30 DNEVNIKOV IZBOR, 8.00 OTROŠKI
PROGRAM: OP! 10.35 APNENICA NA PRELOKI, DOKUMENTARNI FILM,
12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU,
ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.45
DIVJI, DOKUMENTARNI FILM, 14.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA
MADŽARSKE TV, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA
- VENDÉGEM, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB
PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POLETNA SCENA, 17.45 PO TRAVNIKIH
... S STANETOM SUŠNIKOM: HENK, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.10
MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 PIPI IN
MELKIJAD: PIPI IN MELKIJAD IN ŠPORTNIK, RIS., 18.40 BACEK JON:
TEKMOVANJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME,
ŠPORT, 20.00 POTNIKI, AMERIŠKI FILM, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00
ODMEVI, 22.30 VOLITVE 2014 - PREDSTAVITEV LISTE, 22.45 VREME,
ŠPORT, 23.00 POLETNA SCENA, 23.25 DNEVNIK, 23.50 SLOVENSKA
KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.35
INFO-KANAL
ČETRTEK, 26.06.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI KANAL, 8.10 ZABAVNI KANAL, 12.45 SLOVENSKI VODNI
KROG: MIRNA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 13.25 MADAGASKAR:
IZGUBLJENI SVETOVI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00
NOGOMET - SVETOVNO PRVENSTVO, 17.30 NOGOMET - SVETOVNO
PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 17.50 ZDA : NEMČIJA /
PORTUGALSKA : GANA, 20.30 ŽREBANJE DETELJICE, 21.50 KOREJA
: BELGIJA / ALŽIRIJA : RUSIJA, 2.15 ZABAVNI KANAL
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
Obvestilo
Obmejni prostor v
središču zanimanja
raziskovalcev
Inštitut za narodnostna vprašanja in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani bosta v drugi polovici junija in v začetku julija izvajala terensko raziskavo na temo čezmejne mobilnosti prek madžarsko-slovenske in madžarsko-avstrijske meje po
vstopu Slovenije in Madžarske v EU ter v schengensko območje.
Raziskava se izvaja v okviru medakademijskega (dvostransko sodelovanje med Madžarsko akademijo znanosti in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti) projekta »Mobilnost, integracija
in adaptacija ob madžarsko-slovenski meji«.
Anketirance (naključno izbrane) v slovenskih vaseh in Monoštru
bodo v tem času obiskali anketarji. Anketarji so dvojezični, ravno
tako tudi vprašalniki. Prebivalce vljudno prosimo, da sprejmejo
anketarje in sodelujejo pri izpolnjevanju vprašalnika.
Starodobniki tudi v
Porabju – Oldtimerek a
Rába-vidéken
Starodobniki AMK Starodobnih vozil Goričko bodo 21. junija
v okviru mednarodne prireditve obiskali tudi Porabje. Na prireditvi sodelujejo oldtimerji iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske
in Nemčije. Za vse, ki imate radi starodobne avtomobile in motorje, objavljamo njihovo časovnico, da jih boste lahko počakali.
(V Porabju se bodo za daljši čas ustavili v Andovcih okrog pol 11.
ure.) Uživajte v lepoti starodobnih vozil!
A Goričko Oldtimer Klub június 21.-én, szombaton nemzetközi
rendezvénye alkalmából ellátogat a Rába-vidékre is. A rendezvényen szlovén, osztrák, magyar, horvát és német oldtimerek vesznek részt. A Rába-vidéken hosszabb időre Orfaluban állnak meg
kb. 10. 35 órakor, ahol minden érdeklődőt szeretettel várnak.
Start:
KUZMA
ob 10.00 uri
MARTINJE meja
ob 10.15 uri
GOR.SENIK
ob 10.25 uri
ANDOVCI
ob 10.35 uri, tu stojijo do cca. 11.35
ure
BUDINCI meja
ob 11.45 uri
HODOŠ pri cerkvi ob 12.15 uri, tu stojijo do cca. 13.15
ure
ŠALOVCI
ob 13.25 uri
GOR.PETROVCI
ob 13.35 uri, peljejo do šole, tam
levo, smer Boreča, Šulinci Ženavlje in MARTINJE
ob 14.00 uri
DOLIČ
ob 14.10 uri
KUZMA
ob 14.15 uri, zavijejo levo proti Gor.
Slavečem, mimo cerkve do Nuskove in Rogašovec
ROGAŠOVCI ob 14.35 uri
VEČESLAVCI ob 14.45, pri kapeli zavijejo levo proti Pertoči
do cerkve sv.Helene, kjer si ogledamo edinstveno zadevo v cerkvi
– mozaik.
PERTOČA
ob 15.00 uri, cerkev, stojijo cca. do 15.50
CILJ: Krašči Ledavsko jezero ob 16.00 uri.
Tam je kosilo in podelitev pokalov ter priznanj, ki jih dobijo vsi
šoferji.
Preds.AMK Starodobnih vozil Goričko:
Viktor BENKO tel.:00386 41 717 050
www.starodobniki-goricko.net