SKORŠ in DRUGE PLODONOSNE LESNE VRSTE
Med številnimi v jeseni plodečimi drevesnimi vrstami je tudi skorš. Po deblu in izgledu krošnje podoben stari
sorti hruške tepke, po listih pa jerebiki. Plodovi so spet »bliže« hruški. Njegovo strokovno ime Sorbus
domestica nam pove, da gre za rod, iz katerega poznamo pri nas še jerebiko, brek in celo vrsto mokovcev.
Skorš redko najdemo v gozdovih, pogosteje uspeva sajen na gozdnem robu,v obmejkih in sadovnjakih. Njegovi
plodovi, še zlasti, ko se umedijo, so prav prijetnega okusa. Zato ni nenavadno, da jih človek v prehrani
uporablja že vsaj 2000 let (povsem upravičeno je torej vrstno ime domestica - domač). Lahko sveže ali
posušene, v preteklosti smo mnogokrat iz njih pridelovali marmelade, vino ali žganje. Mnogi kmetje so njegov
sok dodajali jabolčnemu moštu za podaljšanje njegove trajnosti. Celo zdravilni učinki pri človeku in govedu so
poznani.
Ne samo plodovi, cenjen je (bil) tudi njegov težak, rdečkasto obarvan les. Kmetje so cenili trajnost preš, sodov,
vozov in podobnih izdelkov, meščani kvaliteto in izgled glasbil, rezbarskih izdelkov in pohištva. Pri poliranju
njegov les postane izredno gladek, tako da dobi izgled kristalnega stekla. Seveda sta kvaliteta lesa in redkost
skorša v naravi razloga zelo visoki ceni lesa.
Zaradi izjemnih dimenzij so najbolj mogočni skorši zavarovani kot naravne vrednote (trinajst drevesnih
naravnih vrednot je v Sloveniji, od tega devet državnega pomena). Po kriterijih, ki jih je v letu 2008 izdelal
Zavod RS za varstvo narave (G. Danev in drugi) je eden odločilnih prsni obseg debla – za skorš je 210 cm. Ob
letu gozdov (2011) so gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije - Območne enote Celje, v sodelovanju z Občino
Šentjur in Društvom Izviri Dobrina za drevo leta 2011 na Celjskem izbrali prav skorš - Mrazov skorš, ki raste na
Žalerjevi domačiji v Loki pri Žusmu. Ohranimo ali zasadimo si še svojega iz vsaj štirih razlogov – plodov, lesa ter
ohranjanja biodiverzitete in krajinskega videza.
Listi skorša so podobni listom:
a) hruške b) jerebike c) velikega jesena č) češnje d) javorja e) hrasta
Ali je skorš zavarovana vrsta v Sloveniji?
a) Vsa skorševa drevesa so zaradi redkosti zavarovana.
b) Zavarovana so le tista drevesa, ki imajo ravna debla in obilno rodijo.
c) Kot naravne vrednote so lahko zavarovana drevesa s premerom debla nad 120 cm.
d) Kot naravne vrednote so lahko zavarovana drevesa s premerom debla nad 210 cm.
e) Skorš na območju Slovenije ni zavarovan.
Na kateri vrsti grmovnice lahko naberemo trnulje? ________________________________
Kakšne barve in okusa so trnulje? _____________________________________________________
Katere gozdne lesnate vrste z užitnimi plodovi še poznaš:
Še namig: vsa zavarovana drevesa, tudi skorševa (kot naravne vrednote) lahko poiščeš na internetni
strani: http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/.
mokovec
jerebika
brek
črni trn