doc. dr. Henrik Gjerkeš Gradbeni inštitut ZRMK, Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo Finančne perspektive za učinkovito rabo energije Relativno velika ovira za hitrejše in učinkovitejše izvajanje ukrepov URE v Sloveniji je zakonodajna klima. Predvsem pravila o javnem naročanju predstavljajo veliko oviro pri optimalni izvedbi in smiselnem upoštevanju zakonitosti zelenega javnega naročanja. Proračunska sredstva pogosto ne zadoščajo za izvedbo celovitih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, sodelovanje z zasebnim sektorjem pa je pri nas zaenkrat zelo omejeno. Gradbeni inštitut ZRMK je na 52. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni organiziral okroglo mizo z naslovom »Finančne perspektive za URE (učinkovita raba energije) - Pot do finančnih sredstev in nove finančne perspektive«. Vsebinska izhodišča posveta so zajemala predstavitev smernic in napoved strukture evropskih sredstev v prihodnji finančni perspektivi 2014 - 2020 za EU in Slovenijo; značilne težave, s katerimi se srečujejo neposredni uporabniki, predvsem lokalne skupnosti, pri črpanju nepovratnih finančnih sredstev in zaokroževanju finančne strukture projektov. Iskali smo odgovore na vprašanja, zakaj ostajajo evropska sredstva neizkoriščena, zakaj ne zaživi energetsko pogodbeništvo in kakšen bi moral biti pristop pri prijavah in načrtovanju projektov. Vse skupaj je bilo postavljeno v primerjalni okvir domačih dobrih in slabih praks ter uspešne tuje prakse, povzete iz mednarodnih projektov CombinES, CEC5, CABEE in Episcope. Na posvet so bili vabljeni predstavniki lokalnih skupnosti, lokalnih energetskih in razvojnih agencij ter predstavniki javnih ustanov. Okroglo mizo in posvet sem moderiral doc. dr. Henrik Gjerkeš, s sodelovanjem eminentnih gostov, ki so bili (po vrstnem redu uvod ne razprave): mag. Branko Belec, župan občine Križevci, mag. Miha Tomšič, Gradbeni inštitut ZRMK, dr. Peter Wostner, predstavnik Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, in Klaus Dieter Požgan, Inštitut za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti iz Ljutomera. Že v uvodnih razpravah so bile podane zanimive izkušnje, priporočila in razmišljanja, ki so se v zaključni diskusiji oblikovala v nekaj zanimivih ugotovitev in zaključkov. V krajšem uvodnem nagovoru sem izpostavil, da mora javni sektor kot dober gospodar skrbeti, da stavbni fond ter energetska in druga infrastruktura ohranijo svojo vrednost, hkrati pa z zniževanjem vpliva rabe energije na okolje, družbo in javne blagajne biti pozitiven zgled zasebnemu sektorju. Pri tem se sooča s številnimi tehničnimi, ekonomskimi, pravnimi in institucionalnimi izzivi. Ena od kritičnih točk je zagotovitev sredstev za ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti. Proračunska sredstva pogosto ne zadoščajo za izvedbo celovitega tovrstnega investicijskega programa, sodelovanje z zasebnim sektorjem pa je pri nas zaenkrat zelo omejeno. Nestrankarska lokalna politika zagotavlja učinkovito delovanje občine Nadaljeval je mag. Branko Belec, župan v slovenskem merilu majhne, a glede na mnoge kazalnike nadpovprečno uspešne prleške občine. Izpostavil je, da je potreben pogoj za učinkovito upravljanje občine nestrankarski občinski svet oz. nestrankarska občinska politika, kjer predstavniki občanov v prvi vrsti delujejo za dobrobit občanov in razvoj kraja. Skupaj z učinkovito občinsko upravo so v občini Križevci izpeljali številne infrastrukturne, kulturno-promocijske in razvojne projekte, ki so zvišali kakovost bivanja, prispevali pa tudi k eni od najnižjih stopenj brezposelnosti v regiji. Poleg ostalih je izpostavil projekt energetske sanacije osnovne šole Križevci, ki je tik pred zaključkom in pri kateri so uspešno kandidirali in pridobili visoko stopnjo sofinanciranja iz evropskih skladov. Projekt ni zgolj infrastrukturne narave, ampak bo na letni ravni občinskemu proračunu prihranil več kot 75 odstotkov stroškov osnovne šole za energijo (cca. 35.000 EUR), ki ga bo občina lahko namenila za druge, tudi razvojne aktivnosti. Njegov koncept razvoja temelji na lastni strategiji in pripravljenih projektih, za katere poskuša občina zapreti finančno konstrukcijo z razpisi za nepovratna sredstva. Obratna pot, kjer se razvojna strategija prilagaja trenutnim pogojem posameznih razpisov za sofinanciranje projektov, je neučinkovita in ne omogoča izvajanja celovite razvojne strategije občine, ki na dolgi rok edina prinese želene rezultate. Izpostavil je še potrebo po območnem povezovanju predvsem pri velikih infrastrukturnih (na primer pomurski vodovod) in razvojnih projektih, čemur so v občini Križevci zelo naklonjeni. Med prihodnjimi ključnimi razvojnimi projekti je izpostavil biomasni center na območju križevske občine. Pri projektu so združile moči prleške občine z namenom, da bolje izkoristijo trajnostni potencial lesne biomase na njihovem območju in zvišajo stopnjo lokalne energetske samooskrbe. Pri tem je župan mag. Belec iz- Mag. Branko Belec, župan občine razil pričakovanje, da bo projekt Križevci GRADBENIK 9/2014 29 ZRM K biomasnega centra imel možnost pridobiti sofinanciranje iz Evropske kohezijske politike v finančni perspektivi 2014-2020. Alternativni finančni mehanizmi za ukrepe URE ne zaživijo Naslednji razpravljavec, mag. Miha Tomšič, ekspert s področja gradbene fizike z Gradbenega inštituta ZRMK in z bogatimi vsestranskimi mednarodnimi izkušnjami na področju učinkovite rabe energije (URE), je podal primerjavo izvajanja projektov URE v Sloveniji in ostalih državah članicah EU. Ugotavlja, da projekti niso tako različni, niti težave, s katerimi se spopadajo načrtovalci in izvajalci. Kot relativno veliko oviro za hitrejše in učinkovitejše izvajanje ukrepov URE v Sloveniji je izpostavil zakonodajno klimo. Predvsem pravila o javnem naročanju izvajalcem projektov predstavljajo veliko oviro pri optimalni izvedbi in smiselnem upoštevanju zakonitosti zelenega javnega naročanja. Tako se velikokrat zgodi, da so tudi zaradi časovnega pritiska prisiljeni v anomalije, kot je na primer izbira intelektualne storitve po kriteriju najnižje cene. Ugotavlja tudi, da mnogi alternativni finančni mehanizmi, kot so energetsko pogodbeništvo, javno-zasebno partnerstvo, ESCO podjetja, ipd., ki so ponekod v EU že dobro uveljavljeni, v Sloveniji še niso zares zaživeli, in se skoraj izključno uporabljajo razpisi za nepovratna sredstva. Razlogi so lahko različni. Poleg zakonodajnih ovir je tukaj brez dvoma tudi ekonomski interes zasebnega kapitala, ki zahteva določeno stopnjo donosnosti in varnosti naložbe. Če o varnosti naložb v javnem sektorju ni potrebno dvomiti, je donosnost na področju investicij v URE in OVE različna. Na osnovi izkušenj iz drugih držav članic predlaga model, pri katerem se investicije v ovoj stavbe zaradi dolge dobe vračanja financirajo iz javnih sredstev s čim višjo stopnjo sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi, medtem ko se investicije v ogrevalne/klimatizacijske sisteme s premišljenim pristopom povrnejo v 5 ali manj letih in so tako zanimive tudi za zasebne vlagatelje. Regionalne politike v takšni obliki, kot je bila do sedaj, ne bo več Na izpostavljene dileme predhodnih razpravljavcev se je že med uvodno razpravo odzval dr. Peter Wostner iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je bil eden od ključnih kreatorjev Operativnih planov za izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji v prejšnjih finančnih perspektivah, trenutno pa se ukvarja s strategijo razvoja Slovenije in gospodarsko preobrazbo, s katero bomo lahko učinkoviteje izkoristili svoje primerjalne prednosti in priložnosti ter se tako uspešneje pozicionirali na globalnih trgih. Predstavil je vsebino osnutka temeljnega dokumenta z naslovom Strategija pametne specializacije Republike Slovenije, s katero želi Slovenija slediti naravnim danostim, utemeljiti razvojne usmeritve na svojih posebnostih in podpreti doseženo stopnjo širšega konsenza javnosti za vizijo zelene Slovenije. Okrogla miza z naslovom ﬂFinančne perspektive za URE (učinkovita raba energije) - Pot do finančnih sredstev in nove finančne perspektive« na letošnjem sejmu Agra. Z leve: Klaus Dieter Požgan, dr. Peter Wostner, dr. Henrik Gjerkeš in mag. Miha Tomšič. Strategija pametne specializacije Republike Slovenije je strukturirana v dva stebra: prvi je podjetniško-inovacijski ekosistem, ki skozi spodbujanje novih zamisli zagotavlja podjetniško rast in razvoj, drugi pa s spodbujanjem osredotočenja kompetenc in potencialov omogoča uspešno vključevanje Slovenije v globalno konkurenco skozi verige in mreže vrednosti. Izvedba temelji na podpori prenosa in uporabe znanja, podpori podjetnosti, ustvarjalnosti in nadarjenosti ter podpori internacionalizaciji. Pri tem je ključen celovit pristop, ki naslavlja širši nabor razvojnih politik, povezanih tako s tehnološko kot netehnološko inovativnostjo. Pojasnil je, da Strategija pametne specializacije ni neposredno povezana z Operativnim programom za obdobje 2014-2020 za izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji, bo pa v nekaterih delih določala prioritete za sofinanciranje projektov. Dosedanje izkušnje pri izvajanju evropske kohezijske politike ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah članicah, so dobra iztočnica za premislek o prioritetah upravičenih namenov pri sofinanciranju, o deležu razdelitve sredstev na nepovratna in povratna in o preskoku med infrastrukturnim in razvojnim razmišljanjem. Evropska unija v aktualni finančni perspektivi do sedaj prioritetni okoljski vidik trajnostnega razvoja nadgrajuje s socialnim vidikom, ki se ne ukvarja zgolj z zdravim okoljem, ampak celoviteje s kakovostnim življenjem državljanov v zdravem okolju. Zato regionalne politike v takšni obliki, kot je bila do sedaj, torej usmerjene primarno v izboljšanje prometne in okoljske infrastrukture, ne bo več. Kot primer in podporo prleškemu biomasnemu centru v občini Križevci, ki ga je izpostavil župan mag. Belec, je dr. Wostner navedel trajnostno energijo kot bodočo prioriteto tudi za pridobitev nepovratnih sredstev, pri kateri pa ne sme iti zgolj za trajnostno uporabo OVE, ampak tudi za spodbujanje domače proizvodnje tehnologij za izrabo OVE. Šele tako bodo doseženi multiplikativni učinki trajnostnega razvoja tudi na ekonomskem in socialnem področju. Razvojna sredstva so prispevala k višji kakovosti bivanja, vendar se razvojni zaostanek regije ni bistveno zmanjšal Pritrdil mu je Klaus Dieter Požgan iz Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, tudi na osnovi bogatih izkušenj pri neposrednem delu z upravičenci, predvsem prleškimi občinami, pri izvajanju projektov. Ugotavlja, da so v pretekli finančni perspektivi razvojna sred- 30 GRADBENIK 9/2014 ZR M K stva brez dvoma prispevala k višji kakovosti bivanja, da pa se razvojni zaostanek regije ni bistveno zmanjšal. Zato je potreben preskok od komunalnega v razvojno razmišljanje, ki pa - vsaj po predlaganem regionalnem razvojnem programu - pri večini še ni dozorel. Občine tudi v aktualni finančni perspektivi predlagajo spisek želja večinoma infrastrukturnih projektov, kar je podkrepil z analizo območnega razvojnega programa Prlekije. Razvojni projekti, ki skozi povezovanje dosegajo kritično maso, kot je že omenjeni biomasni center, po vrednosti ne dosegajo niti 10 odstotkov predlaganih infrastrukturnih projektov. Ker je prvo verzijo slovenskega Operativnega programa Evropska komisija zavrnila kot neustrezno, imajo občine še enkrat možnost premisleka o strategiji razvoja, ki bi moral celoviteje temeljiti na trajnostni paradigmi, vključno z ekonomsko učinkovitostjo, okoljsko ustreznostjo, višjo dodano vrednostjo in novimi oziroma ohranjenimi delovnimi mesti. Zaključki Posvet, ki je bil že med uvodnimi razpravami obogaten z vprašanji in mnenji iz občinstva, smo sklenili z okroglo mizo. Razprave udeležencev lahko strnemo v nekatere skupne ugotovitve, kot je ocena, da alternativni finančni mehanizmi za ukrepe URE niso zaživeli zaradi obilice nepovratnih sredstev. Prijavitelji se niso ukvarjali z zahtevnejšimi organizacijskimi oblikami financiranja projektov, niti s privabljanjem zasebnih investitorjev, ker je bilo preprosteje počakati na razpise za nepovratna sredstva in na ta način izvesti zastavljene projekte. Pri tem upravičencem ni mogoče ničesar očitati, saj so izpeljali načrte skozi ponujene možnosti, je pa to povzročilo zastoj pri razvoju finančnih mehanizmov za ukrepe URE. Predvidevamo, da bodo bistveno nižja sredstva predvsem za infrastrukturne projekte v aktualni finančni perspektivi omogočila večjo uveljavitev alternativnih načinov financiranja v povezavi z zasebnim kapitalom. Sklepna ugotovitev okrogle mize je, da bo za razvojni preboj regije potreben bolj izrazit konceptualni preskok od komunalnega k razvojnemu razmišljanju, ki sledi evoluciji razvojne politike. Le-ta se izraža tako v prioritetah bodoče kohezijske politike kot v osnutku razvojne strategije Slovenije. Sinhronizacijo razvoja »od spodaj navzgor« morajo občine iskati v iskanju kritične mase za razvojne projekte, ki od območja zahteva višjo stopnjo samoorganiziranja. Brez dvoma pa bo takšen pristop omogočil, da bomo imeli skupaj več, kot če bi se vsak trudil po svoje. In v duhu trajnostne lokalne samooskrbe omogočil, da ostane več denarja doma. G Strokovne prireditve GI ZRMK na sejmu MOS, Celjski sejem, dvorana L, Celjanka in sejna soba E2, od 10. do 15. septembra 2014 v Celju Za obiskovalce 47. sejma MOS v Celju tudi letos Gradbeni inštitut ZRMK pripravlja v okviru dejavnosti ENSVET neodvisna, strokovna in brezplačna energetska svetovanja in predavanja. Svetovanja za obiskovalce sejma bodo izvajali energetski svetovalci mreže ENSVET (www.ensvet.si) vsak dan od 10. do 18. ure. Svetovanje bo na razstavno-svetovalnem prostoru Eko sklada v dvorani L. Poleg brezplačnih in neodvisnih energetskih svetovanj bodo v Celjanki in sejni sobi E2 potekala brezplačna strokovna predavanja, ki jih bodo izvajali energetski svetovalci mreže ENSVET (www.gi-zrmk/novice). Nasveti o učinkoviti rabi energije (URE) in rabi obnovljivih virov energije (OVE) bodo v pomoč vsem, ki jih zanima, kako svoja sredstva učinkovito in dolgoročno ustrezno uporabiti pri gradnji ali obnovi hiše, stanovanja ali naprav. Razmislek o rabi energije se dolgoročno obrestuje, saj cene energije nezadržno rastejo. Energetski svetovalci mreže ENSVET bodo obiskovalcem sejma v pomoč pri odločitvah, kako zmanjšati ali čim bolj racionalno načrtovati rabo energije za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode, kakšen sistem ogrevanja ali hlajenja Brezplačna strokovna svetovanja in predavanja GI ZRMK v okviru je pametno izbrati, kakšna naj bo dejavnosti ENSVET so vedno dobro toplotna zaščita stavbnega ovoja obiskana (fotografija iz letošnjega in kakšno stavbno pohištvo izbrati sejma Agra). in kako ga vgraditi ter kakšna je energijsko učinkovita razsvetljava, raba in varčevanje z električno energijo. Na predavanjih bodo tako lahko izvedeli, kako načrtovati energijsko učinkovito hišo in instalacije v njej, kakšna toplotna zaščita je potrebna, kakšne so cene posameznih energentov, kakšne so prednosti sodobnih kurilnih naprav, solarnih sistemov, obtočnih in toplotnih črpalk in kako jih vzdrževati, pa tudi o rabi obnovljivih virov energije, sodobnih načinih prezračevanja in o tem, kakšna je pot do biološke čistilne naprave. Seznanili se bodo lahko tudi z izbranimi praktičnimi primeri pri obnovi hiše, pripravi lesa za kurjenje in o vzdrževanju peči in dimovodov. Na voljo bodo tudi osnovne informacije in individualna svetovanja o izvedbi ukrepov pri javnih pozivih za sofinanciranje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah, ki jih razpisuje Eko sklad. Podrobne informacije o aktualnih pozivih so dostopne na spletnih straneh (www.ekosklad.si). GRADBENIK 9/2014 31