Pozdravni nagovor Alenke Smerkolj, Slovenski regionalni dnevni 2014 POVEZOVANJE ZA IZVAJANJE REGIONALNEGA RAZVOJA 2014–2020, Ljubljana, 27. november 2014 Spoštovane gospe in gospodje, cenjeni gostje, prisrčen pozdrav tudi v mojem imenu in v imenu Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V veselje mi je, da lahko danes nagovorim vse vas, ki s svojim delom, izvirnostjo in prodornostjo oblikujete slovenski regionalni utrip in s tem Slovenijo kot celoto. Da je razprava o regionalni politiki oz. razvoju pomembna, so dokazali že pretekli regionalni dnevi. Področje regionalnega razvoja je obsežno delovno področje, ki se razteza čez razvojne politike praktično vseh ministrstev in vladnih služb. Trajnostni regionalni razvoj je ideal, ki ga morda ne bomo mogli doseči v celoti, saj so ravno razvojne razlike gibalo našega razvoja. Vedno nekdo zaostaja in nekdo vodil v razvoju. Pa vendar je izziv regionalne politike ravno v tem, da si prizadeva razviti neizkoriščene razvojne potenciale slehernega območja v državi. Za doseg tega cilja je največkrat potreben kapital, a kljub temu sem prepričana, da je z inovativnostjo, podjetnostjo, predanostjo zastavljenim ciljem, sodelovanjem in vztrajnostjo mogoče obračati razvojne trende. Nadaljnji gospodarski in posledično regionalni razvoj v Sloveniji je, podobno kot v Evropski uniji in drugod po svetu, pred velikimi izzivi. Gospodarski tokovi so vse hitrejši in večkrat slišimo, da je mogoče tudi v negotovih obdobjih poiskati nove izzive in priložnosti. In to je dejstvo. Iz krize bodo kot zmagovalci izšli vsi tisti, ki bodo z razvojem novih izdelkov oziroma storitev, prepoznavanjem obetavnih tehnoloških področij in z veliko fleksibilnostjo našli nove priložnosti. In to velja za vse ravni – državno, regionalno in občinsko. In v ta področja bomo v obdobju 2014-2020 vlagali tudi evropska sredstva, ki so, kot radi rečemo, trenutno naša edina razvoja sredstva. Kot veste, Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v sodelovanju z ministrstvi zaključuje s pripravo strateških programskih dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje EU sredstev. Partnerski sporazum nam je Evropska komisija že potrdila, do konca leta pa pričakujemo še potrditev Operativnega programa, ki bo podlaga za črpanje 3,2 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike. Razpoložljiva sredstva bo Slovenija usmerila v naložbe, ki nam bodo prinesle dolgotrajno in vzdržno gospodarsko rast ter v zaposlovanje ob upoštevanju trajnostne rabe virov in trajnostne mobilnosti, okoljskih izzivov in podnebnih sprememb. Glede na programsko obdobje 2007-2013 bo bomo do leta 2020 upravičeni za milijardo evrov manj sredstev, kar je posledica napredka v naši razvitosti. Na podlagi enotne EU metodologije bodo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada razdeljena med obe kohezijski regiji – Vzhodno in Zahodno. Za osnovno delitev med skladoma so bile upoštevane razlike v njuni razvitosti, potrebah in stanju na trgu dela ter napovedmi povečevanja stopnje tveganja revščine. Kohezijski regiji zahodna Slovenija bo tako namenjenih 40 odstotkov ESS sredstev in 60 odstotkov ESRR sredstev – skupno 847 milijonov evrov, kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 70 odstotkov ESRR sredstev in 30 odstotkov ESS sredstev – skupno 1,260 milijarde evrov. Obema skupaj bo na voljo še 1,055 milijarde evrov iz Kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama. Morda ne bo odveč, če spomnim na to, da se v skladu tudi z usmeritvami Evropske komisije od vlaganj v zidove premikamo k vlaganjem v vsebinske projekte z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki. Tako bodo do konca leta 2020 sofinancirani predvsem tisti projekti, ki bodo povečevali konkurenčnost našega gospodarstva ter zagotovili kakovostna in dolgoročna delovna mesta. V vladi se zavedamo, da vseh razvojnih potreb Slovenije s temi sredstvi žal ne bomo mogli zadovoljiti. Potreb je precej več, kot je velika naša finančna vreča, zato bomo morali sredstva kombinirati z drugimi viri in njihove učinke v čim večji možni meri multiplicirati. In sodelovanjem ter povezovanjem lahko to dosežemo na različnih ravneh, tudi na ravni implementacije. Verjamem namreč, da je v množici parcialnih interesov na ta način mogoče narediti pomembne razvojne korake naprej. In tu je in bo zagotovo izjemno pomembno tudi ustrezno vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v procese oblikovanja odločitev. Zato pa potrebujemo stabilen okvir. Na področju črpanja evropskih sredstev je bilo v preteklosti preveč sprememb in vsaka je nekaj dodala v mozaik težav s katerimi ste se strečevali. Trdno verjamem, da v obdobju 2014-2020 ne bo tako. Ne nazadnje je vlada dodelila organu upravljanja mesto, ki mu pripada – postavila ga je v okvir samostojne vladne službe, zato sem prepričana, da bo koordinacija boljša, usmeritve jasnejše in odzivi hitrejši. Še naprej bomo delali na odpravi administrativnih bremen in poenostavitvah postopkov, predvsem za upravičence, seveda ob spoštovanju programskih podlag, zakonodaje in navodil, ki predpisujejo porabo teh sredstev. Še aktivneje bomo vlagali v administrativno usposobljenost za črpanje tako na državni kot na lokalni ravni, učinkovito postavitev in delovanje novega sistema izvajanja evropske kohezijske politike, potrebne prilagoditve domače zakonodaje ter predvsem v aktivno ozaveščanje in informiranje prijaviteljev evropskih projektov o možnostih pridobivanja teh sredstev. Dejstvo je, da smo bili pri tem v Sloveniji doslej (relativno) uspešni in verjamem, da bomo do konca prihodnjega leta sredstva iz perspektive 2007-2013 tudi maksimalno počrpali. V Sloveniji ni regije ali občine, kjer ne bi bilo projekta, sofinanciranega iz evropskih skladov – doslej smo jih podprli že več kot 5000. In ti podatki me navdajajo z optimizmom. Na tem področju imamo svetlo prihodnost – imamo znanje in izkušnje, ki jih moramo skrbno uporabiti in krepiti tudi v obdobju 2014-2020. S prvimi razpisi štartamo v prvem polletju 2015. Želim vam uspešen dan in dobro regionalno sodelovanje. Hvala.