Častni pokrovitelj predsednik Republike Slovenije Borut
Pahor
Primorska
Kantata za moški zbor, solistko ter komorni orkester
Besedila: Primož Krečič
Skladatelj: Andrej Misson
Orkester NOVA ﬁlharmonija
Solistka: Ana Kodelja
Dirigent: Matjaž Šček
Moški pevski zbor
Srečko Kosovel
Ajdovščina
70
letnica
Beseda predsednika ob jubileju
Med 60. in 70. obletnico zbora
O jubileju in kantati
Franc Kodre, predsednik zbora Srečko Kosovel.
Tekst: Marjan Krpan
Matjaž Šček, zborovodja moškega zbora Srečko Kosovel.
Svojo predstavitev delovanja Moškega pevskega zbora
Srečko Kosovel sem v brošuri ob 60. rojstnem dnevu zbora
končal z uspešnim nastopom na Norveškem ter polarnim
sijem in izdajo zgoščenke s pes mimi iz tako imenovanega
‘železnega repertoarja’ zbora. Glej, glej – kosovelovci še
vedno pojemo in spet pišem o našem delu v zadnjih desetih letih, saj smo zgodovino zbora zaokrožili na zavidljivo
številko 70.
Zbor Srečko Kosovel je pred leti postal del mojega življenja in vsakodnevnega razmišljanja. 70 let delovanja je
res mogočno obdobje, tako po pevski kot organizacijski
plati. In dejal sem si, da moramo jubileju vdahniti poseben
pečat. Kar nekaj časa je že, kar sem k sodelovanju povabil
dragega prijatelja Andreja Missona, ki je slednjič le ugriznil
v ta zahteven projekt. Sprva sicer zadržano, potem pa je
začelo kar vreti iz njega …
Leto 2005 smo začeli z uspešnim sodelovanjem na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Veliki Britaniji v
mestu Truro. Osvojili smo srebrno priznanje.V toplejših
dneh junija 2006 smo sodelovali v Italiji na pevskem festivalu v Alti Pusteriji, kjer smo imeli kar pet nastopov. Zelo
odmevno pa je bilo tudi naše septembrsko gostovanje na
Madžarskem, v mestu Pecs, kjer smo imeli kar devet, sicer
krajših nastopov. Če je bila sezona 2007 bolj zatišje, namenjena vajam in študiju novih skladb, pa je bilo leto 2008
toliko bolj bogato. Začeli smo jo z nastopom v kratkem
TV filmu Maša za pokojne, posnetem po delu skladatelja
Štefana Maurija. Dolge ure vaj, ki smo jih posvetili študiju
skladb Zorka Prelovca in Petra Jereba smo uspešno posneli
in izdali zgoščenko ‘Pušeljc šentjanževih rož’. Koncerte je
s svojo izbrano besedo povezoval danes žal pokojni vsestranski kulturni delavec Jože Humer. V posebno čast
pa nam je bilo ponovno gostovanje v francoskem mestu
Melun, ki ga je z Ajdovščino povezal naš znani rojak Veno
Pilon. Ponosno smo sodelovali na predstavitvi Slovenije ob
zaključku našega predsedovanja EU.
Po kar štirih srebrnih priznanjih na tekmovanjih, ki
smo se jih udeležili v zadnjih desetih letih, smo se leta
2009 odločili, da se zopet preizkusimo, in sicer na Malti.
Vztrajanje Matjaža skoraj na perfekciji vseh pevskih glasbenih elementov je obrodilo sadove – končno zlata plaketa!
V letu 2010 je luč sveta ugledala naslednja samostojna
zgoščenka, tokrat sakralnih skladb z naslovom ‘Glejte, že
sonce zahaja’.
Maja 2011 na zborovskem tekmovanju v Bratislavi na
Slovaškem osvojimo srebrno plaketo.Na mednarodnem
tekmovanju pevskih zborov v Španiji (Barcelona) leta 2012
ponovno osvojimo zlato plaketo.
Kantato občutim kot veselje nad čudovitimi kraji, kjer
živimo, je glasbeni poklon Primorski. Že od samega začetka sem imel v mislih, da bi skladbo izvedli z lastnimi
močmi, torej z izvajalci iz domačega okolja. Prav o njem
kantata govori.
In nam je uspelo! Če sem danes zadovoljen s kantato?
Absolutno – je prijetna za poslušanje, vendar ima tudi
svojo težo in sporočilnost. Tako zborovski kot orkestralni part pa tudi sopranski solo so dovolj zahtevni – je
tudi veliko not, hočem reči, da je obsežna, pa tudi pevci
se pogosto spopadajo z ekstremnimi legami, saj je hotel
skladatelj izkoristiti čim več možnosti moškega zbora in
iz pevcev iztisniti maksimum.
Zagotovo skladba predstavlja obogatitev slovenske glasbene zakladnice, posebej še v moškem zborovskem petju
in ne sme ostati zgolj pri treh jubilejnih koncertih. Že od
vsega začetka sva s skladateljem predvidela, da bi jo izvajali
še naprej in sicer ob spremljavi dveh klavirjev in želim si,
da bi jo ponesli, še v Maribor, Velenje, Ptuj …
In tudi, da bi zbor še v osmo desetletje podaljšal svoje
poslanstvo, se napajal z najboljšimi glasovi iz doline.
Smo takorekoč edini amaterski moški zbor svetovnega
formata. Moško zborovsko petje ne sme zamreti – kdo
bo tako doživeto prepeval borbene, narodno prebudne,
domovinske pesmi, pa otožne fantovske pesmi ali navihane
napitnice? Zvok moškega zbora ima poseben čar, mnogi
so zaljubljeni vanj …
Dragi pevski prijatelji in simpatizerji pevskega zbora
Srečko Kosovel Ajdovščina. Pa smo jo dočakali in doživeli
- tudi 70. obletnico! In to v polni kondiciji. Čeprav je bilo
obdobje zadnjih desetih let za zbor gotovo najtežje. Časi
ljubiteljski kulturi pač niso nič kaj prijazni. Gospodarska
kriza je močno zarezala tudi na to področje, še posebno jo
občutimo večji sestavi. Zbor je izgubil svoje redne sponzorje in donatorje, še občinska politika mu ni najbolj naklonjena. Država se obnaša mačehovsko do nas (smo pač
na ‘periferiji’) ...
Pa vendar, ljubezen do petja, do lepe slovenske pesmi,
borba za preživetje je gnala člane društva naprej - kot med
vojno naše predhodnike - ‘upornike zemlje in ognja’, kot je
vizionarsko zapisal naš ‘patron’ Srečko Kosovel. V težkih
razmerah je zbor navkljub vsemu rasel in izpolnjeval svojo
tradicijo. Posneli in izdali smo tri samostojne zgoščenke,
dosegali odlične rezultate na mednarodnih tekmovanjih.
Ponesli smo ime Ajdovščine, Vipavske doline, Primorske
po Sloveniji in izven nje. Sloves zbora je tako narasel, da
skoraj dnevno prejemamo vabila na tekmovanja in festivale od vsepovsod. Smo pač eden redkih še velikih moških
zborov na svetu. Žal je finančna možnost društva zelo
omejena. Tako si zadnji dve sezoni nismo smeli privoščiti
nobene turneje ali tekmovanja … iz enega samega razloga –
da za ta visok jubilej vendarle pripravimo nekaj posebnega.
In ob vztrajanju in velikem odrekanju nam je tudi uspelo.
Sicer ne v prvotno načrtovani vsebini, ker smo celotno
turnejo s koncerti po poti naših predhodnikov prekomorcev morali črtati iz programa. Člani se pač praktično
sami financiramo, celo prenovljeno opremo smo v veliki
večini ‘pokrili’ sami.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem pevcem, ki se marsičemu odrekajo, da smo to, kar smo. Seveda gre zahvala
tudi našemu zborovodji Matjažu Ščeku za njegovo požrtvovalnost in vztrajanje z nami. Korepetitorkam Nadji
Bratina, Miri Fabian, Vilmi Padovan, Vidi Červ in Meti
Červ, ki so se z nami v tem desetletju trudile. Moj poklon velja tudi skladateljema Štefanu Mauriju in Miranu
Rustji za skladbe, napisane posebej za nas. Seveda pa gre
še posebna zahvala dr. Andreju Missonu in dr. Primožu
Krečiču za njun edinstven prispevek k današnjemu koncertu. In ne nazadnje, čeprav nekdo mora biti zadnji - dragi
podporniki – sponzorji in donatorji, ki še zmeraj cenite
naše poslanstvo - hvala! Hvala tudi vam zvestim poslušalcem in vsem ostalim, ki ste nam v pripravi tega koncerta
kakorkoli pomagali.
Mi vam zagotavljamo, da »Sončnica Srečka Kosovela se ni
in se ne bo nikoli zlomila!« Tako je zapisal Ivan Mermolja
pred desetimi leti. In res, za enkrat ostaja trdna in z mladimi člani še krepkejša.
Želim vam prijetno glasbeno doživetje ob poslušanju
današnjega koncerta.
In v tem jemljem moje štirinajstletno delo s kosovelovci
tudi kot poslanstvo …
Andrej Misson
Matjaž Šček
Umetniški vodja in zborovodja
Moškega pevskega zbora Srečko
Kosovel, Ajdovščina.
Rodil se je leta 1958 v Kopru v glasbeni družini (oče Ivan
Šček, skladatelj in zborovodja, sestra Alenka – Lorenz,
vrhunska pianistka). Po srednji glasbeni šoli je najprej
študiral dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani,
nato pa se je izobraževal pri priznanem slovenskem skladatelju in dirigentu Lojzetu Lebiču na pedagoški akademiji
v Ljubljani.
Z že uspešno kariero in številnimi mednarodnimi priznanji
ob predhodnem umetniškem vodenju Ljubljanskih madrigalistov in Zbora RTV Slovenija je v letu 1996 prevzel
tudi umetniško vodenje Komornega zbora Ipavska, s katerim je osvojil številne domače in mednarodne nagrade. V
letu 2001 je prevzel tudi vodenje Moškega pevskega zbora
Srečko Kosovel iz Ajdovščine, s katerim prav tako dosega
zavidljive rezultate. Šček je z vsemi pevskimi sestavi pustil
svojstven pečat v zborovski glasbi. Številne nagrade s
prestižnih tekmovanj doma in po svetu pričajo o njegovi
kakovosti umetniškega izvajanja del, briljantnosti in
rahločutnosti. V slovenskem in evropskem glasbenem
prostoru je Matjaž Šček poznan kot izreden interpret,
ki notam vdihuje življenje in ustvarja sozvočja, je zborovodja z občutkom za mehkobo in krhkost, je zborovodja
s karizmo.
V letu 2001 je Matjaž Šček za svoje dosežke prejel najvišje
priznanje Sklada za kulturne dejavnosti Slovenije – ZLATO
GALLUSOVO PLAKETO, leta 2008 pa je bil dobitnik plakete Občine Vipava.
Primož Krečič
Doktor dogmatične teologije, stolni
župnik v Kopru, pesnik in tekstopisec.
Rodil se je 7. marca 1961 v Postojni, otroštvo in mladost
je preživel v duhovno in kulturno razgibani klimi vipavske
vasi Vrhpolje. Po osnovni šoli se je vpisal na Srednjo versko
šolo v Vipavi in obenem opravljaš še izpite na gimnaziji
v Mostah v Ljubljani. Po maturi se je odločil za študij
teologije in stopil v ljubljansko bogoslovje. V tem času se
je posvečal glasbi in vodil zbor v semenišču. Izdal je tudi
svoje prvo literarno delo: Življenje iz korenin. Po opravljenem študiju je bil leta 1986 posvečen v duhovnika in
se posvetil pastoralnemu delu Kopru in Postojni. Vmes
je bil na podiplomskem študiju na Gregoriani v Rimu in
urednik pri Ognjišču.
Leta 2000 je postal duhovni voditelj v Bogoslovnem
semenišču v Ljubljani. Sočasno je tudi doktoriral iz dogmatične teologije na temo Ontologija ljubezni pri S. N.
Bulgakovu. Kot asistent je poučeval na Teološki fakulteti
v Ljubljani in Mariboru, v tem času sta bili odmevni izbirni
predavanju Lepota bo rešila svet in Teologija nežnosti. V
svojih raziskavah se posveča zlasti ruski teologiji, sodeluje
pa pri verskih revijah, največ pri Novem glasu v Gorici.
Leta 2013 je postal stolni župnik v Kopru in razvil pestro
dejavnost, zlasti v pastorali in kulturi.
Iz časa, ko je bil kaplan v Postojni, je ohranil posebno
veselje za ustvarjanje besedil za himne in pesmi. S tedanjim župnikom msgr. Pirihom sta začela sodelovati pri nastajanju novih pesmi. Prva se je porodila v enem dnevu;
dopoldne je nastalo besedilo, popoldne glasba, zvečer so jo
mladi izvedli pri večerni sveti maši. V letu 2012 so posneli
zgoščenko V tvojem Duhu skupaj na njegova besedila in na
glasbo msgr. Piriha. V pripravi je nova zgoščenka božičnih
skladb z njegovimi besedili.
Na pobudo maestra Andreja Missona je pripravil razmišljanja o slovenskih pokrajinah ob meji z Italijo. Skladatelj
Misson je iz teh pesmi izbral besedilo za svojo novo kantato
Primorska.
Slovenski skladatelj, raziskovalec,
strokovnjak za glasbeno teorijo in
kompozicijsko tehniko kontrapunkt,
pedagog, zborovodja, organist ter
poustvarjalec na orglah, klavirju
in čembalu.
Rodil se je 2. avgusta 1960. Leta 1980 je končal izobraževanje na Orglarskem tečaju pri Teološki fakulteti v
Ljubljani, ki ga je vodil Jože Trošt, in postal organist ter
cerkveni zborovodja. Leta1987 je na višji šoli pri prof.
Antonu Nanutu diplomiral iz dirigiranja. Leta 1987 je
na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Danetu
Škerlu diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije, deset
let pozneje pa pod mentorstvom istega profesorja iz glasbene teorije tudi magistriral in doktoriral.
Kot zborovodja je z različnimi zbori gostoval po Evropi,
ZDA in Kanadi ter posegal po najvišjih priznanjih. Zdaj
je izredni profesor za glasbenoteoretične predmete na
Akademiji za glasbo v Ljubljani, živi in ustvarja pa v
Škofji Loki.
Njegov skladateljski opus sega na raznovrstna področja.
Med večjimi stvaritvami so orkestralne skladbe, npr.
Himna evropski Sloveniji za zbor in orkester, kantata Sv.
Elizabeta za zbor in tolkala, Missa Ecumenica, maša za
dve solistki, mešani zbor, orgle in godalni orkester …
Prav tako je napisal več obsežnih zborovskih skladb (Letni
časi, Pesem štirih …), številna krajša zborovska dela ter
priredbe ljudskih pesmi. Ustvaril je več komornih skladb,
samospevov, orgelskih skladb in skladb za druga glasbila
(npr. Dim nad vodo za klavir štiriročno). Njegovo delo je
instrumentalna glasba za Škofjeloški pasijon, ustvarja pa
tudi pesmi, šansone … V strokovnih revijah objavlja glasbenoteoretične članke.
Primorska
Kantata za moški zbor, solistko ter komorni orkester.
Skladba je nastala na pobudo Matjaža Ščeka, v počastitev
70-letnice našega priznanega in odličnega zbora Srečka
Kosovela.
Pesmi za kantato je preprosto in z lepim občutkom ustvaril Primož Krečič. V njih je razgrnil različne podobe
Primorske in njenih ljudi. Pesmi sem izbral in razvrstil v
štiri stavke, ki so imenovani po naslovih vodilnih besedil:
Potegni burja, Od Soče do morja, Trta in Predaj se vetru.
Verzi in glasba govorijo o značilnostih Primorske, njeni
burji, Soči, ki povezuje primorske dežele od Triglava do
morja (Rezijo, Goriško, Brda, Kras, morje), trti; zadnja
pa zapoje še o Vipavski dolini, v središču katere je tudi
Ajdovščina.
Med drugim in tretjim stavkom je orkestriran samospev na
besedilo Marije Jelen – Brenčič, Mrtva deklica. Skladba naj
bo v spomin vsem našim dragim, s katerimi nas povezuje
svet večnosti v upanju, da bo smrt rojstvo z vsem tistim
lepim, česar tu nismo mogli imeti, mnogim je tostransko
življenje prineslo več trnja kot cvetja.
Stavki sledijo tradicionalni zvočnosti, vanje sem vpletel
ljudsko melodiko in značilnosti ter jih obdelal po svojem
občutku.
Zadnji stavek se konča s pesmijo, ki prinaša sporočilo
upornosti, upanja in veselje. Naj bo tako:
Predaj se vetru in razširi krila,
polet naj daleč te ponese stran,
1
Primorska
Besedila: Primož Krečič
Skladatelj: Andrej Misson
• Potegni burja
• Od Soče do morja
Solistka: Ana Kodelja
Rezjanska rožica
Briške Češnje
Goriška ravnina
Po Krasu
2
Bori
Ana Kodelja
Besedilo: Srečko Kosovel
Uglasbil: Alojz Srebotnjak
Solist: Aleš Kogoj
Od leta 1988 redno poje v različnih pevskih sestavih. Prvo
slovenskega zbora, s katerim izvaja najpomembnejša zbor-
zborovsko znanje in zavest je skozi osnovnošolsko in srednješolsko obdobje pridobivala v otroškem in mladinskem
zboru, v času študija se je z vokalno-instrumentalnimi deli
velikih skladateljev srečevala pri zboru Consortium
musicum iz Ljubljane, od leta 2004 pa je članica, korepetitorka in solistka Komornega zbora Ipavska, priznanega
ovska dela. Leta 2005 je zaključila solopetje na Glasbeni
šoli Vinko Vodopivec v Ajdovščini pri prof. Jerici Rudolf.
Pevsko znanje sedaj nadgrajuje pri Tamari Stanese. Kot
solistka je sodelovala s Pevskim društvom Krasje in z
Gruppo Polifonico Claudio Monteverdi iz Rude (ITA).
Tam, kjer pisana so polja
Besedilo: Viktor Markič
Uglasbil: Danilo Bučar
Sedem si rož
Besedilo: Ivo Peruzzi
Uglasbil: Zorko Prelovec
Kapitanu
Začetek konca
Od Soče do morja
Besedilo: Theodor Storm
Uglasbil: Miran Rustja
• Mrtva deklica
Besedilo: Marija Jelen - Brenčič
Solistka: Ana Kodelja
• Trta
Koleda
Gorenjska ljudska
Uglasbil: France Marolt
Solistka: Ana Kodelja
Zdravica
O, trte želja
Besedilo: Oton Župančič
Uglasbil: Viktor Mihelčič
V trtah poje črička glas
• Predaj se vetru
Pojem ti, dolina
Predaj se vetru
Ob Kolpi
Besedilo: Karel Destovnik – Kajuh
Uglasbil: Ivan Rijavec
Solist: Marjan Troha
da Gora nauke modre bo delila
Vstajenje Primorske
in z žarki razsvetljena bo ravan.
Besedilo: dr. Lev Svetek – Zorin
Uglasbil: Rado Simoniti
Harmonika: Andrej Berce
/…/
Pristopil tiho bo na hišna vrata
za vse, kar željno pričakuje dan,
da brat bo zopet nagovoril brata
in mož bo z ženo srčno nasmejan.
Solistka v kantati Primorska
MoPZ Srečko Kosovel:
Prvi tenor; Bratina Bernard, Kogoj Aleš, Krpan Marjan, Trošt Janko, Uršič Ivo, Vodopivec Bogdan, Ličer Matjaž
Drugi tenor; Bolko Aleš, Semenič Erik, Stegovec Zmago, Stopar Miloš, Šavli Robert, Šen Tjan, Velikonja Marjan
Bariton; Božič Stanislav, Česnik Dušan, Črnigoj Marko, Gregorc Miran, Kete Andrej, Stopar Boštjan, Šček Matej, Šček
Tomaž, Valič Andrej, Prelc Peter.
Bas; Kapelj Miha, Kodre Franc, Lokar Erik, Makovec Marjan, Pelicon Edo, Slokar Igor, Troha Marjan, Furlan Martin,
Gregorc Martin
Orkester NOVA filharmonija
Spremljevalni orkester kantate Primorska
Orkester NOVA filharmonija od leta 2010 deluje znotraj
Glasbenega društva NOVA. Orkester sestavlja 70 mladih,
ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov s Primorske. V
njem igrajo nekdanji in sedanji učenci goriških, primorskih in zamejskih glasbenih šol. Zasedba deluje kot mladinski simfonični orkester z dejavnostjo, ki zajema filmsko,
operno in simfonično glasbo. Med odmevne projekte
sodijo: Latinskoameriška pustolovščina, NOVA dunajska
klasika, The Queen Symphony skladatelja Tolgeja Kashifa,
Novoletna plesna simfonija, Toccata in fuga. S projekti so
se predstavili na turnejah po slovenskih mestih in tudi v tujini (Hrvaška, Italija). Odmeven je bil koncert v Novi
Gorici pred večtisočglavo množico s pevko Ireno Yebuah
Tiran in kitaristom Borom Zuljanom. Vsakoletno delovanje obeležijo tudi s celovečernim koncertom v enem
izmed najprestižnejših koncertnih prizorišč simfonične
glasbe v Sloveniji – v Slovenski filharmoniji.
Orkester deluje pod taktirko Simona Perčiča, akademsko
izobraženega pozavnista, ki je dirigiranje študiral pri
J. Cobru na ISEB ter pri G. Pehlivanianu in D. Bostocku.
Specializacijo v dirigiranju simfoničnih orkestrov je zaključil pri J. Panuli (Finska). Priznani vodja mladinskih
orkestrov, s katerimi dosega zavidljive uspehe tudi v
mednarodnem prostoru (koncerti v znameniti Zlati
dvorani dunajskega Musikvereina in v sloviti Berlinski filharmoniji), vodi tudi Zavod lepih umetnosti Upol (Svirél,
Orkesterkamp, Solokamp).
Priložnostno se člani NOVA filharmonije združijo tudi
v manjših, komornih sestavih. In ravno takšnega imamo
priložnost spremljati v podporo MPZ Srečko Kosovel.
Pripravljalno delo je tokrat opravljala študentka dirigiranja
na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Mojca Lavrenčič, sicer
tudi Perčičeva asistentka pri orkestru NOVA filharmonija.
Ajdovščina
ŠRC Police velika dvorana
18. oktober 2014, ob 19.00
Nova Gorica
Kulturni dom Nova Gorica
24. oktober 2014, ob 20.15
Ljubljana
Festivalna dvorana,
Gospodarsko razstavišče
26. oktober 2014, ob 18.00
Pevci, ki prejmejo Gallusove značke:
Častna Gallusova značka; Bernard Bratina, Marjan Krpan, Ivo Uršič,
Bogdan Vodopivec, Zmago Stegovec, Marjan Velikonja, Dušan Česnik,
Franc Kodre, Marjan Makovec, Igor Slokar, Marjan Troha.
Zlata Gallusova značka; Aleš Kogoj, Aleš Bolko, Boštjan Stopar,
Andrej Valič, Erik Lokar, Edo Pelicon, Martin Furlan.
Srebrna Gallusova značka; Matjaž Ličer, Erik Semenič,
Miloš Stopar, Marko Črnigoj, Matej Šček.
Bronasta Gallusova značka; Miran Gregorc, Andrej Kete, Tomaž Šček, Miha Kapelj.
V zadnjih desetih letih (2004-2014) so v zboru prepevali:
Prvi tenor; Martin Božič, Bernard Bratina, Aleš Kogoj, Marjan Krpan, Erik Lavrenčič, Miran
Lavrenčič, Matjaž Ličer, Janko Trošt, Ivo Uršič, Bogdan Vodopivec, Matija Vodopivec.
Drugi tenor; Aleš Bolko, Bogdan Bone, Tomaž Jejčič, Rado Likar, Erik Semenič, Zmago Stegovec,
Miloš Stopar, Robert Šavli, Tjan Šen, Marjan Velikonja.
Bariton; Jože Batič, Stanko Božič, Dušan Česnik, Marko Črnigoj, Martin Furlan, Miran Gregorc, Andrej
Kete, Bojan Pergar, Peter Prelc, Karlo Raspor, Boštjan Stopar, Matej Šček, Tomaž Šček, Andrej Valič.
Bas; Aleš Bajc, Andrej Furlan, Martin Gregorc, Gregor Ipavec, Boris Jež, Miha Kapelj, Franc Kodre,
Erik Lokar, Marjan Makovec, Edvard Pelicon, Igor Slokar, Gregor Sorč, Marjan Troha.
Umetniški vodja: Matjaž Šček, Korepetitorke: Nadja Bratina, Mira Fabjan,
Vilma Padovan, Vida Červ, Meta Červ, predsednik: Franc Kodre
RAZSTAVE V LOKARJEVI GALERIJI, Ajdovščina, 10. - 24. oktober 2014:
• Razstava PREKOMORCI
• Razstava ob 100. obletnici rojstva Rada Simonitija
• Razstava MoPZ Srečko Kosovel ob 70 letnici
Izdal: MoPZ Srečko Kosovel,
Zanj: Franc Kodre
Prelom in oblikovanje: Rok Velikonja
Tisk: V&H, Naklada: 1500 izvodov
Ajdovščina, oktober 2014