Primorska - Pionirski dom
Častni pokrovitelj predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Primorska Kantata za moški zbor, solistko ter komorni orkester Besedila: Primož Krečič Skladatelj: Andrej Misson Orkester NOVA filharmonija Solistka: Ana Kodelja Dirigent: Matjaž Šček Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina 70 letnica Beseda predsednika ob jubileju Med 60. in 70. obletnico zbora O jubileju in kantati Franc Kodre, predsednik zbora Srečko Kosovel. Tekst: Marjan Krpan Matjaž Šček, zborovodja moškega zbora Srečko Kosovel. Svojo predstavitev delovanja Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel sem v brošuri ob 60. rojstnem dnevu zbora končal z uspešnim nastopom na Norveškem ter polarnim sijem in izdajo zgoščenke s pes mimi iz tako imenovanega ‘železnega repertoarja’ zbora. Glej, glej – kosovelovci še vedno pojemo in spet pišem o našem delu v zadnjih desetih letih, saj smo zgodovino zbora zaokrožili na zavidljivo številko 70. Zbor Srečko Kosovel je pred leti postal del mojega življenja in vsakodnevnega razmišljanja. 70 let delovanja je res mogočno obdobje, tako po pevski kot organizacijski plati. In dejal sem si, da moramo jubileju vdahniti poseben pečat. Kar nekaj časa je že, kar sem k sodelovanju povabil dragega prijatelja Andreja Missona, ki je slednjič le ugriznil v ta zahteven projekt. Sprva sicer zadržano, potem pa je začelo kar vreti iz njega … Leto 2005 smo začeli z uspešnim sodelovanjem na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Veliki Britaniji v mestu Truro. Osvojili smo srebrno priznanje.V toplejših dneh junija 2006 smo sodelovali v Italiji na pevskem festivalu v Alti Pusteriji, kjer smo imeli kar pet nastopov. Zelo odmevno pa je bilo tudi naše septembrsko gostovanje na Madžarskem, v mestu Pecs, kjer smo imeli kar devet, sicer krajših nastopov. Če je bila sezona 2007 bolj zatišje, namenjena vajam in študiju novih skladb, pa je bilo leto 2008 toliko bolj bogato. Začeli smo jo z nastopom v kratkem TV filmu Maša za pokojne, posnetem po delu skladatelja Štefana Maurija. Dolge ure vaj, ki smo jih posvetili študiju skladb Zorka Prelovca in Petra Jereba smo uspešno posneli in izdali zgoščenko ‘Pušeljc šentjanževih rož’. Koncerte je s svojo izbrano besedo povezoval danes žal pokojni vsestranski kulturni delavec Jože Humer. V posebno čast pa nam je bilo ponovno gostovanje v francoskem mestu Melun, ki ga je z Ajdovščino povezal naš znani rojak Veno Pilon. Ponosno smo sodelovali na predstavitvi Slovenije ob zaključku našega predsedovanja EU. Po kar štirih srebrnih priznanjih na tekmovanjih, ki smo se jih udeležili v zadnjih desetih letih, smo se leta 2009 odločili, da se zopet preizkusimo, in sicer na Malti. Vztrajanje Matjaža skoraj na perfekciji vseh pevskih glasbenih elementov je obrodilo sadove – končno zlata plaketa! V letu 2010 je luč sveta ugledala naslednja samostojna zgoščenka, tokrat sakralnih skladb z naslovom ‘Glejte, že sonce zahaja’. Maja 2011 na zborovskem tekmovanju v Bratislavi na Slovaškem osvojimo srebrno plaketo.Na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Španiji (Barcelona) leta 2012 ponovno osvojimo zlato plaketo. Kantato občutim kot veselje nad čudovitimi kraji, kjer živimo, je glasbeni poklon Primorski. Že od samega začetka sem imel v mislih, da bi skladbo izvedli z lastnimi močmi, torej z izvajalci iz domačega okolja. Prav o njem kantata govori. In nam je uspelo! Če sem danes zadovoljen s kantato? Absolutno – je prijetna za poslušanje, vendar ima tudi svojo težo in sporočilnost. Tako zborovski kot orkestralni part pa tudi sopranski solo so dovolj zahtevni – je tudi veliko not, hočem reči, da je obsežna, pa tudi pevci se pogosto spopadajo z ekstremnimi legami, saj je hotel skladatelj izkoristiti čim več možnosti moškega zbora in iz pevcev iztisniti maksimum. Zagotovo skladba predstavlja obogatitev slovenske glasbene zakladnice, posebej še v moškem zborovskem petju in ne sme ostati zgolj pri treh jubilejnih koncertih. Že od vsega začetka sva s skladateljem predvidela, da bi jo izvajali še naprej in sicer ob spremljavi dveh klavirjev in želim si, da bi jo ponesli, še v Maribor, Velenje, Ptuj … In tudi, da bi zbor še v osmo desetletje podaljšal svoje poslanstvo, se napajal z najboljšimi glasovi iz doline. Smo takorekoč edini amaterski moški zbor svetovnega formata. Moško zborovsko petje ne sme zamreti – kdo bo tako doživeto prepeval borbene, narodno prebudne, domovinske pesmi, pa otožne fantovske pesmi ali navihane napitnice? Zvok moškega zbora ima poseben čar, mnogi so zaljubljeni vanj … Dragi pevski prijatelji in simpatizerji pevskega zbora Srečko Kosovel Ajdovščina. Pa smo jo dočakali in doživeli - tudi 70. obletnico! In to v polni kondiciji. Čeprav je bilo obdobje zadnjih desetih let za zbor gotovo najtežje. Časi ljubiteljski kulturi pač niso nič kaj prijazni. Gospodarska kriza je močno zarezala tudi na to področje, še posebno jo občutimo večji sestavi. Zbor je izgubil svoje redne sponzorje in donatorje, še občinska politika mu ni najbolj naklonjena. Država se obnaša mačehovsko do nas (smo pač na ‘periferiji’) ... Pa vendar, ljubezen do petja, do lepe slovenske pesmi, borba za preživetje je gnala člane društva naprej - kot med vojno naše predhodnike - ‘upornike zemlje in ognja’, kot je vizionarsko zapisal naš ‘patron’ Srečko Kosovel. V težkih razmerah je zbor navkljub vsemu rasel in izpolnjeval svojo tradicijo. Posneli in izdali smo tri samostojne zgoščenke, dosegali odlične rezultate na mednarodnih tekmovanjih. Ponesli smo ime Ajdovščine, Vipavske doline, Primorske po Sloveniji in izven nje. Sloves zbora je tako narasel, da skoraj dnevno prejemamo vabila na tekmovanja in festivale od vsepovsod. Smo pač eden redkih še velikih moških zborov na svetu. Žal je finančna možnost društva zelo omejena. Tako si zadnji dve sezoni nismo smeli privoščiti nobene turneje ali tekmovanja … iz enega samega razloga – da za ta visok jubilej vendarle pripravimo nekaj posebnega. In ob vztrajanju in velikem odrekanju nam je tudi uspelo. Sicer ne v prvotno načrtovani vsebini, ker smo celotno turnejo s koncerti po poti naših predhodnikov prekomorcev morali črtati iz programa. Člani se pač praktično sami financiramo, celo prenovljeno opremo smo v veliki večini ‘pokrili’ sami. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem pevcem, ki se marsičemu odrekajo, da smo to, kar smo. Seveda gre zahvala tudi našemu zborovodji Matjažu Ščeku za njegovo požrtvovalnost in vztrajanje z nami. Korepetitorkam Nadji Bratina, Miri Fabian, Vilmi Padovan, Vidi Červ in Meti Červ, ki so se z nami v tem desetletju trudile. Moj poklon velja tudi skladateljema Štefanu Mauriju in Miranu Rustji za skladbe, napisane posebej za nas. Seveda pa gre še posebna zahvala dr. Andreju Missonu in dr. Primožu Krečiču za njun edinstven prispevek k današnjemu koncertu. In ne nazadnje, čeprav nekdo mora biti zadnji - dragi podporniki – sponzorji in donatorji, ki še zmeraj cenite naše poslanstvo - hvala! Hvala tudi vam zvestim poslušalcem in vsem ostalim, ki ste nam v pripravi tega koncerta kakorkoli pomagali. Mi vam zagotavljamo, da »Sončnica Srečka Kosovela se ni in se ne bo nikoli zlomila!« Tako je zapisal Ivan Mermolja pred desetimi leti. In res, za enkrat ostaja trdna in z mladimi člani še krepkejša. Želim vam prijetno glasbeno doživetje ob poslušanju današnjega koncerta. In v tem jemljem moje štirinajstletno delo s kosovelovci tudi kot poslanstvo … Andrej Misson Matjaž Šček Umetniški vodja in zborovodja Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel, Ajdovščina. Rodil se je leta 1958 v Kopru v glasbeni družini (oče Ivan Šček, skladatelj in zborovodja, sestra Alenka – Lorenz, vrhunska pianistka). Po srednji glasbeni šoli je najprej študiral dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izobraževal pri priznanem slovenskem skladatelju in dirigentu Lojzetu Lebiču na pedagoški akademiji v Ljubljani. Z že uspešno kariero in številnimi mednarodnimi priznanji ob predhodnem umetniškem vodenju Ljubljanskih madrigalistov in Zbora RTV Slovenija je v letu 1996 prevzel tudi umetniško vodenje Komornega zbora Ipavska, s katerim je osvojil številne domače in mednarodne nagrade. V letu 2001 je prevzel tudi vodenje Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine, s katerim prav tako dosega zavidljive rezultate. Šček je z vsemi pevskimi sestavi pustil svojstven pečat v zborovski glasbi. Številne nagrade s prestižnih tekmovanj doma in po svetu pričajo o njegovi kakovosti umetniškega izvajanja del, briljantnosti in rahločutnosti. V slovenskem in evropskem glasbenem prostoru je Matjaž Šček poznan kot izreden interpret, ki notam vdihuje življenje in ustvarja sozvočja, je zborovodja z občutkom za mehkobo in krhkost, je zborovodja s karizmo. V letu 2001 je Matjaž Šček za svoje dosežke prejel najvišje priznanje Sklada za kulturne dejavnosti Slovenije – ZLATO GALLUSOVO PLAKETO, leta 2008 pa je bil dobitnik plakete Občine Vipava. Primož Krečič Doktor dogmatične teologije, stolni župnik v Kopru, pesnik in tekstopisec. Rodil se je 7. marca 1961 v Postojni, otroštvo in mladost je preživel v duhovno in kulturno razgibani klimi vipavske vasi Vrhpolje. Po osnovni šoli se je vpisal na Srednjo versko šolo v Vipavi in obenem opravljaš še izpite na gimnaziji v Mostah v Ljubljani. Po maturi se je odločil za študij teologije in stopil v ljubljansko bogoslovje. V tem času se je posvečal glasbi in vodil zbor v semenišču. Izdal je tudi svoje prvo literarno delo: Življenje iz korenin. Po opravljenem študiju je bil leta 1986 posvečen v duhovnika in se posvetil pastoralnemu delu Kopru in Postojni. Vmes je bil na podiplomskem študiju na Gregoriani v Rimu in urednik pri Ognjišču. Leta 2000 je postal duhovni voditelj v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Sočasno je tudi doktoriral iz dogmatične teologije na temo Ontologija ljubezni pri S. N. Bulgakovu. Kot asistent je poučeval na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru, v tem času sta bili odmevni izbirni predavanju Lepota bo rešila svet in Teologija nežnosti. V svojih raziskavah se posveča zlasti ruski teologiji, sodeluje pa pri verskih revijah, največ pri Novem glasu v Gorici. Leta 2013 je postal stolni župnik v Kopru in razvil pestro dejavnost, zlasti v pastorali in kulturi. Iz časa, ko je bil kaplan v Postojni, je ohranil posebno veselje za ustvarjanje besedil za himne in pesmi. S tedanjim župnikom msgr. Pirihom sta začela sodelovati pri nastajanju novih pesmi. Prva se je porodila v enem dnevu; dopoldne je nastalo besedilo, popoldne glasba, zvečer so jo mladi izvedli pri večerni sveti maši. V letu 2012 so posneli zgoščenko V tvojem Duhu skupaj na njegova besedila in na glasbo msgr. Piriha. V pripravi je nova zgoščenka božičnih skladb z njegovimi besedili. Na pobudo maestra Andreja Missona je pripravil razmišljanja o slovenskih pokrajinah ob meji z Italijo. Skladatelj Misson je iz teh pesmi izbral besedilo za svojo novo kantato Primorska. Slovenski skladatelj, raziskovalec, strokovnjak za glasbeno teorijo in kompozicijsko tehniko kontrapunkt, pedagog, zborovodja, organist ter poustvarjalec na orglah, klavirju in čembalu. Rodil se je 2. avgusta 1960. Leta 1980 je končal izobraževanje na Orglarskem tečaju pri Teološki fakulteti v Ljubljani, ki ga je vodil Jože Trošt, in postal organist ter cerkveni zborovodja. Leta1987 je na višji šoli pri prof. Antonu Nanutu diplomiral iz dirigiranja. Leta 1987 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Danetu Škerlu diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije, deset let pozneje pa pod mentorstvom istega profesorja iz glasbene teorije tudi magistriral in doktoriral. Kot zborovodja je z različnimi zbori gostoval po Evropi, ZDA in Kanadi ter posegal po najvišjih priznanjih. Zdaj je izredni profesor za glasbenoteoretične predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani, živi in ustvarja pa v Škofji Loki. Njegov skladateljski opus sega na raznovrstna področja. Med večjimi stvaritvami so orkestralne skladbe, npr. Himna evropski Sloveniji za zbor in orkester, kantata Sv. Elizabeta za zbor in tolkala, Missa Ecumenica, maša za dve solistki, mešani zbor, orgle in godalni orkester … Prav tako je napisal več obsežnih zborovskih skladb (Letni časi, Pesem štirih …), številna krajša zborovska dela ter priredbe ljudskih pesmi. Ustvaril je več komornih skladb, samospevov, orgelskih skladb in skladb za druga glasbila (npr. Dim nad vodo za klavir štiriročno). Njegovo delo je instrumentalna glasba za Škofjeloški pasijon, ustvarja pa tudi pesmi, šansone … V strokovnih revijah objavlja glasbenoteoretične članke. Primorska Kantata za moški zbor, solistko ter komorni orkester. Skladba je nastala na pobudo Matjaža Ščeka, v počastitev 70-letnice našega priznanega in odličnega zbora Srečka Kosovela. Pesmi za kantato je preprosto in z lepim občutkom ustvaril Primož Krečič. V njih je razgrnil različne podobe Primorske in njenih ljudi. Pesmi sem izbral in razvrstil v štiri stavke, ki so imenovani po naslovih vodilnih besedil: Potegni burja, Od Soče do morja, Trta in Predaj se vetru. Verzi in glasba govorijo o značilnostih Primorske, njeni burji, Soči, ki povezuje primorske dežele od Triglava do morja (Rezijo, Goriško, Brda, Kras, morje), trti; zadnja pa zapoje še o Vipavski dolini, v središču katere je tudi Ajdovščina. Med drugim in tretjim stavkom je orkestriran samospev na besedilo Marije Jelen – Brenčič, Mrtva deklica. Skladba naj bo v spomin vsem našim dragim, s katerimi nas povezuje svet večnosti v upanju, da bo smrt rojstvo z vsem tistim lepim, česar tu nismo mogli imeti, mnogim je tostransko življenje prineslo več trnja kot cvetja. Stavki sledijo tradicionalni zvočnosti, vanje sem vpletel ljudsko melodiko in značilnosti ter jih obdelal po svojem občutku. Zadnji stavek se konča s pesmijo, ki prinaša sporočilo upornosti, upanja in veselje. Naj bo tako: Predaj se vetru in razširi krila, polet naj daleč te ponese stran, 1 Primorska Besedila: Primož Krečič Skladatelj: Andrej Misson • Potegni burja • Od Soče do morja Solistka: Ana Kodelja Rezjanska rožica Briške Češnje Goriška ravnina Po Krasu 2 Bori Ana Kodelja Besedilo: Srečko Kosovel Uglasbil: Alojz Srebotnjak Solist: Aleš Kogoj Od leta 1988 redno poje v različnih pevskih sestavih. Prvo slovenskega zbora, s katerim izvaja najpomembnejša zbor- zborovsko znanje in zavest je skozi osnovnošolsko in srednješolsko obdobje pridobivala v otroškem in mladinskem zboru, v času študija se je z vokalno-instrumentalnimi deli velikih skladateljev srečevala pri zboru Consortium musicum iz Ljubljane, od leta 2004 pa je članica, korepetitorka in solistka Komornega zbora Ipavska, priznanega ovska dela. Leta 2005 je zaključila solopetje na Glasbeni šoli Vinko Vodopivec v Ajdovščini pri prof. Jerici Rudolf. Pevsko znanje sedaj nadgrajuje pri Tamari Stanese. Kot solistka je sodelovala s Pevskim društvom Krasje in z Gruppo Polifonico Claudio Monteverdi iz Rude (ITA). Tam, kjer pisana so polja Besedilo: Viktor Markič Uglasbil: Danilo Bučar Sedem si rož Besedilo: Ivo Peruzzi Uglasbil: Zorko Prelovec Kapitanu Začetek konca Od Soče do morja Besedilo: Theodor Storm Uglasbil: Miran Rustja • Mrtva deklica Besedilo: Marija Jelen - Brenčič Solistka: Ana Kodelja • Trta Koleda Gorenjska ljudska Uglasbil: France Marolt Solistka: Ana Kodelja Zdravica O, trte želja Besedilo: Oton Župančič Uglasbil: Viktor Mihelčič V trtah poje črička glas • Predaj se vetru Pojem ti, dolina Predaj se vetru Ob Kolpi Besedilo: Karel Destovnik – Kajuh Uglasbil: Ivan Rijavec Solist: Marjan Troha da Gora nauke modre bo delila Vstajenje Primorske in z žarki razsvetljena bo ravan. Besedilo: dr. Lev Svetek – Zorin Uglasbil: Rado Simoniti Harmonika: Andrej Berce /…/ Pristopil tiho bo na hišna vrata za vse, kar željno pričakuje dan, da brat bo zopet nagovoril brata in mož bo z ženo srčno nasmejan. Solistka v kantati Primorska MoPZ Srečko Kosovel: Prvi tenor; Bratina Bernard, Kogoj Aleš, Krpan Marjan, Trošt Janko, Uršič Ivo, Vodopivec Bogdan, Ličer Matjaž Drugi tenor; Bolko Aleš, Semenič Erik, Stegovec Zmago, Stopar Miloš, Šavli Robert, Šen Tjan, Velikonja Marjan Bariton; Božič Stanislav, Česnik Dušan, Črnigoj Marko, Gregorc Miran, Kete Andrej, Stopar Boštjan, Šček Matej, Šček Tomaž, Valič Andrej, Prelc Peter. Bas; Kapelj Miha, Kodre Franc, Lokar Erik, Makovec Marjan, Pelicon Edo, Slokar Igor, Troha Marjan, Furlan Martin, Gregorc Martin Orkester NOVA filharmonija Spremljevalni orkester kantate Primorska Orkester NOVA filharmonija od leta 2010 deluje znotraj Glasbenega društva NOVA. Orkester sestavlja 70 mladih, ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov s Primorske. V njem igrajo nekdanji in sedanji učenci goriških, primorskih in zamejskih glasbenih šol. Zasedba deluje kot mladinski simfonični orkester z dejavnostjo, ki zajema filmsko, operno in simfonično glasbo. Med odmevne projekte sodijo: Latinskoameriška pustolovščina, NOVA dunajska klasika, The Queen Symphony skladatelja Tolgeja Kashifa, Novoletna plesna simfonija, Toccata in fuga. S projekti so se predstavili na turnejah po slovenskih mestih in tudi v tujini (Hrvaška, Italija). Odmeven je bil koncert v Novi Gorici pred večtisočglavo množico s pevko Ireno Yebuah Tiran in kitaristom Borom Zuljanom. Vsakoletno delovanje obeležijo tudi s celovečernim koncertom v enem izmed najprestižnejših koncertnih prizorišč simfonične glasbe v Sloveniji – v Slovenski filharmoniji. Orkester deluje pod taktirko Simona Perčiča, akademsko izobraženega pozavnista, ki je dirigiranje študiral pri J. Cobru na ISEB ter pri G. Pehlivanianu in D. Bostocku. Specializacijo v dirigiranju simfoničnih orkestrov je zaključil pri J. Panuli (Finska). Priznani vodja mladinskih orkestrov, s katerimi dosega zavidljive uspehe tudi v mednarodnem prostoru (koncerti v znameniti Zlati dvorani dunajskega Musikvereina in v sloviti Berlinski filharmoniji), vodi tudi Zavod lepih umetnosti Upol (Svirél, Orkesterkamp, Solokamp). Priložnostno se člani NOVA filharmonije združijo tudi v manjših, komornih sestavih. In ravno takšnega imamo priložnost spremljati v podporo MPZ Srečko Kosovel. Pripravljalno delo je tokrat opravljala študentka dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Mojca Lavrenčič, sicer tudi Perčičeva asistentka pri orkestru NOVA filharmonija. Ajdovščina ŠRC Police velika dvorana 18. oktober 2014, ob 19.00 Nova Gorica Kulturni dom Nova Gorica 24. oktober 2014, ob 20.15 Ljubljana Festivalna dvorana, Gospodarsko razstavišče 26. oktober 2014, ob 18.00 Pevci, ki prejmejo Gallusove značke: Častna Gallusova značka; Bernard Bratina, Marjan Krpan, Ivo Uršič, Bogdan Vodopivec, Zmago Stegovec, Marjan Velikonja, Dušan Česnik, Franc Kodre, Marjan Makovec, Igor Slokar, Marjan Troha. Zlata Gallusova značka; Aleš Kogoj, Aleš Bolko, Boštjan Stopar, Andrej Valič, Erik Lokar, Edo Pelicon, Martin Furlan. Srebrna Gallusova značka; Matjaž Ličer, Erik Semenič, Miloš Stopar, Marko Črnigoj, Matej Šček. Bronasta Gallusova značka; Miran Gregorc, Andrej Kete, Tomaž Šček, Miha Kapelj. V zadnjih desetih letih (2004-2014) so v zboru prepevali: Prvi tenor; Martin Božič, Bernard Bratina, Aleš Kogoj, Marjan Krpan, Erik Lavrenčič, Miran Lavrenčič, Matjaž Ličer, Janko Trošt, Ivo Uršič, Bogdan Vodopivec, Matija Vodopivec. Drugi tenor; Aleš Bolko, Bogdan Bone, Tomaž Jejčič, Rado Likar, Erik Semenič, Zmago Stegovec, Miloš Stopar, Robert Šavli, Tjan Šen, Marjan Velikonja. Bariton; Jože Batič, Stanko Božič, Dušan Česnik, Marko Črnigoj, Martin Furlan, Miran Gregorc, Andrej Kete, Bojan Pergar, Peter Prelc, Karlo Raspor, Boštjan Stopar, Matej Šček, Tomaž Šček, Andrej Valič. Bas; Aleš Bajc, Andrej Furlan, Martin Gregorc, Gregor Ipavec, Boris Jež, Miha Kapelj, Franc Kodre, Erik Lokar, Marjan Makovec, Edvard Pelicon, Igor Slokar, Gregor Sorč, Marjan Troha. Umetniški vodja: Matjaž Šček, Korepetitorke: Nadja Bratina, Mira Fabjan, Vilma Padovan, Vida Červ, Meta Červ, predsednik: Franc Kodre RAZSTAVE V LOKARJEVI GALERIJI, Ajdovščina, 10. - 24. oktober 2014: • Razstava PREKOMORCI • Razstava ob 100. obletnici rojstva Rada Simonitija • Razstava MoPZ Srečko Kosovel ob 70 letnici Izdal: MoPZ Srečko Kosovel, Zanj: Franc Kodre Prelom in oblikovanje: Rok Velikonja Tisk: V&H, Naklada: 1500 izvodov Ajdovščina, oktober 2014
© Copyright 2024