Intervju

Fo­to: reuters
zdravje
S čiš­če­njem
izbolj­ša­mo zdrav­je
ja­nu Vi­denš­ku, mi je ta sve­to­val,
naj se kot me­di­cin­ska ses­tra zač­
nem ukvar­ja­ti s ko­lo­ni­kom, in
tri le­ta sem oprav­lja­la ko­lo­ni­ke
na nje­go­vih po­ste­njih. Spre­je­la
sem izziv in kma­lu pu­sti­la služ­
bo v Zdrav­stve­nem do­mu Izo­la,
kjer sem pet­naj­st let de­la­la v
pa­tro­naž­nem var­stvu, šol­skem
di­span­zer­ju, bi­la sem tu­di vod­ja
za na­ba­vo ce­piv, oprav­lja­la sem
zdrav­stve­no in zo­boz­drav­stve­
no te­ra­pi­jo ter orga­ni­zi­ra­la in
vo­di­la te­čaj za bo­do­če star­še.“
- Kakš­no sta­liš­če ima urad­na me­
di­ci­na do čiš­če­nja čre­ves­ja?
“U­rad­na me­di­ci­na za zdaj bolj
za­vi­ra kot pod­pi­ra tak­šen na­
čin zdrav­lje­nja. V zdrav­stvu se
ra­je po­slu­žu­je­jo far­ma­cevt­skih
pre­pa­ra­tov, manj pa pri­po­ro­ča­
jo na­rav­ne na­či­ne zdrav­lje­nja.
Kljub te­mu ne­ka­te­ri po­sa­me­zni
zdrav­ni­ki sve­tu­je­jo svo­jim pa­ci­
en­tom čiš­če­nje čre­ves­ja. Prav
da­nes sem opra­vi­la te­ra­pi­jo go­
spo­du, ki ima kro­nič­ni artri­tis,
k me­ni pa ga je na­po­til pri­zna­ni
rev­ma­to­log. Sve­to­val mu je, naj
dva­krat na le­to opra­vi čiš­če­nje
čre­ves­ja, po­leg te­ga mu je pri­
znal, da so zdra­vi­la, ki mu jih
pred­pi­su­je, ne­var­na in pol­na
stran­skih učin­kov in se ne­po­
sred­no ko­pi­či­jo v de­be­lem čre­
ve­su. Si­cer pa k me­ni ho­di­jo tu­di
zdrav­stve­ni de­lav­ci in far­ma­cev­
ti. Eden mi je ce­lo za­u­pal, da bo
za­me­njal služ­bo, ker mu vest ne
do­puš­ča več, da de­la kot pred­
stav­nik za zna­no far­ma­cevt­sko
fir­mo in zdrav­ni­ke pre­pri­ču­je o
ko­rist­no­sti zdra­vil.“
V Slo­ve­ni­ji se ved­no več lju­di odlo­ča za glo­bin­sko čiš­če­nje čre­ves­
ja, ki se mu stro­kov­no re­če ko­lon­hi­dro­te­ra­pi­ja ozi­ro­ma ko­lo­nik. Za­pac­ka­no čre­ves­je
Dam­jan Li­kar
M
oj­ca Pav­čič Bu­kov­šek,
dip­lo­mi­ra­na me­di­cin­
ska ses­tra, ki v Izo­li in
Ljub­lja­ni oprav­lja čiš­če­nje čre­
ves­ja, mar­ca pa bo za­če­la vo­di­ti
tu­di pr­vo sku­pin­sko po­ste­nje s
sad­no-ze­le­njav­ni­mi so­ko­vi, či­
stil­ni­mi ča­ji in ze­liš­či, pra­vi, da
ima takš­na te­ra­pi­ja vr­sto ugod­
nih učin­kov na člo­ve­ko­vo te­le­
sno in du­šev­no po­čut­je.
- Ver­jet­no ste edi­na me­di­cin­ska
ses­tra v Slo­ve­ni­ji, ki se ukvar­ja s
čiš­če­njem čre­ves­ja. Za­kaj ste se
24
za­če­li ukvar­ja­ti s to te­ra­pi­jo?
“Hčer­ka je pred le­ti ime­la hu­de
te­ža­ve s ko­žo (a­to­pič­ni der­ma­ti­
tis) in no­be­na zdra­vi­la in ma­zi­la
ji ni­so po­ma­ga­la. Z bi­o­re­so­nan­
co smo ugo­to­vi­li, da je vzrok
bo­le­zni v ‘za­pac­ka­nem‘ čre­ves­
ju, ki je pov­zro­ča­lo zas­tru­pi­tev
orga­niz­ma. V mi­kro­bi­o­loš­kem
la­bo­ra­to­ri­ju so do­ka­za­li po­rast
gli­vi­ce Can­di­de albi­cans. Ime­la
je te­ža­ve z odva­ja­njem bla­ta,
izme­nič­no so si sle­di­li zapr­tja
in dri­ske in ta­krat sem ji po­ma­
ga­la oči­sti­ti čre­ves­je s kli­stir­jem.
S stro­go die­to smo ji oči­sti­li te­lo
in ko­ža se je po­sto­po­ma po­pra­
vi­la, mo­čan sr­bež pa je izgi­nil.
Nje­ne zdrav­stve­ne te­ža­ve so
pri­po­mo­gle, da sem za­če­la
pov­sem dru­ga­če raz­miš­lja­ti o
zdrav­ju, pre­hra­ni, vzro­kih za
na­sta­nek bo­le­zni. Kma­lu sem
tu­di sa­ma opra­vi­la čiš­če­nje čre­
ves­ja s kli­stir­jem in ugo­to­vi­la
nje­go­ve po­zi­tiv­ne učin­ke. Ko
pa sem pred do­bri­mi tre­mi le­ti
z mo­žem šla na po­ste­nje k Mar­
- Za­kaj je ta­ko po­memb­no čiš­če­
nje čre­ves­ja?
“S pre­hra­no, kot so slad­ka­ri­je,
me­so, sir, mle­ko, kruš­ni izdel­ki
in škrob­ne je­di, za­pac­ka­mo čre­
ves­je. Ta hra­na v čre­ves­ju gni­je,
za­sta­ja in spre­me­ni čre­ve­sno flo­
ro v prid gli­vič­nim in gni­lob­nim
bak­te­ri­jam. Po­sle­di­ca te­ga je več
slu­zi, ki se na­le­pi na ste­ne čre­ves­
ja, več ne­pri­jet­nih pli­nov. V tem
pro­ce­su se v čre­ves­ju na­ko­pi­či
ogrom­no stru­pov, ki se že­li­jo
izlo­či­ti. Ker sko­zi za­ma­šen čre­ve­
sni ka­nal to ni mo­go­če, se odveč­
ni stru­pi zač­ne­jo vsr­ka­va­ti sko­zi
7dni_07/2010
čre­ve­sno slu­zni­co v dru­ge de­le
te­le­sa, zla­sti v lim­fo, maš­čob­
na tki­va, oko­li ra­znih orga­nov,
skle­pov. Po­sle­di­ca so utru­je­nost,
izpuš­ča­ji, sr­be­ča ko­ža, bo­le­či­ne,
čir na že­lod­cu, na dva­naj­ster­ni­
ku, ra­ka­ve tvor­be...“
- De­for­mi­ra­no čre­ves­je je po­
gost po­jav pri lju­deh. Ka­ko ga
pre­pre­či­ti?
“Ta­ko kot so mož­ga­ni z živ­čev­
jem po­ve­za­ni z vse­mi orga­ni v
te­le­su, je tu­di vsak organ z živ­ci
po­ve­zan s čre­ves­jem. Za­to de­be­
le­mu čre­ves­ju pra­vi­jo tu­di dru­gi
mož­ga­ni. Če se v ne­kem pre­de­lu
čre­ves­ja na­ko­pi­či pre­več bla­ta
ali pli­nov, to ne­pre­sta­no pri­ti­
ska na ste­no de­be­le­ga čre­ve­sa, s
tem pa na živ­ce ne­ke­ga orga­na
in ga ne­neh­no dra­ži. Pri­mer: v
de­snem zgor­njem pre­de­lu de­
be­le­ga čre­ves­ja so živč­ne toč­ke,
ki po­ve­zu­je­jo čre­vo s sr­cem. Po­
sle­di­ca je lah­ko ta, da se za­ra­di
na­ko­pi­če­ne­ga bla­ta v tem pre­
de­lu po­ja­vi arit­mi­ja sr­ca. Za­ra­di
ome­nje­nih te­žav pa­ci­ent obiš­če
zdrav­ni­ka, ki mu po pre­i­ska­vah
za­go­to­vi, da je z nje­go­vim sr­cem
vse v re­du, pred­pi­še pa mu zdra­
vi­la zo­per arit­mi­jo. To­da vzro­ka
bo­le­zni ni odpra­vil. Ko ta­ka ose­
ba te­me­lji­to opra­vi čiš­če­nje čre­
ves­ja, zna­ki arit­mi­je izgi­ne­jo.“
- V knji­gi Po­mla­di­te se, avtor,
zdrav­nik dr. Nor­man Wal­ker, na­
va­ja pri­me­re, ko so že prak­tič­no
odpi­sa­ne lju­di s te­me­lji­tim čiš­če­
njem čre­ves­ja povr­ni­li k živ­lje­nju
in vr­hun­ske­mu zdrav­ju. Je to res
mo­go­če?
“Vse je mo­go­če. Ni za­stonj, da
pra­vi­mo čre­ves­ju dru­gi mož­ga­
ni.“
- Ba­je obsta­ja­jo tu­di psi­ho­loš­ki
vzro­ki za za­ma­še­no čre­ves­je?
“Se­ve­da. Za­ra­di stre­sne­ga na­či­na
živ­lje­nja se v čre­ves­ju na­ko­pi­či­jo
ne­ga­tiv­na čust­va. Po­sa­me­znik
pod­za­vest­no sti­ska tre­buš­ne
mi­ši­ce, prav ta­ko je v kr­ču tu­
di čre­vo. Ta­ko za­te­glo čre­vo pa
ni­ka­kor ne mo­re nor­mal­no de­
lo­va­ti. In po­sle­di­ca je kro­nič­no
zapr­tje. Pri ta­kih ose­bah med
po­stop­kom ko­lon­hi­dro­te­ra­pi­je
ugo­tav­ljam zakr­če­nost čre­ves­ja.
In ko oči­sti­mo čre­vo, se po­go­sto
tu­di spro­sti­jo ne­ga­tiv­na čust­va,
ki so se vgra­di­la v čre­vo v obli­
ki vi­bra­cij. Spom­nim se žen­ske,
ki je po čiš­če­nju čre­ves­ja za­če­la
jo­ka­ti in de­ja­la, da je mi­sli­la, da
ima­jo dru­gi prob­le­me, in da je
ona ti­sta, ki jim mo­ra po­ma­ga­ti.
Za­mi­sli­te, na stra­nišč­ni školj­ki
je med iztreb­lja­njem ugo­to­vi­la,
da ima cel kup prob­le­mov prav
sa­ma.“
- Tr­di­te, da je vzrok za ve­
či­no bo­le­zen­skih te­žav
za­ma­še­no čre­ves­je?
“Za vse ne, za ve­či­no pa
ja. Bo­le­zni si ne na­kop­
lje­mo le z nez­dra­vo pre­hra­no. Tu
so še dru­gi de­jav­ni­ki, na pri­mer
te­le­sna ne­ak­tiv­nost, ne­pre­spa­
Kli­sti­ra­nje in čiš­če­nje
- Kakš­na je raz­li­ka med kli­sti­ra­
njem in čiš­če­njem čre­ves­ja?
“Kli­sti­ra­nje in ko­lon­hi­dro­te­ra­
pi­ja sta si­cer so­rod­ni me­to­di. La­
ič­no bi lah­ko re­kli, da je kli­stir
povr­šin­sko, ko­lon­hi­dro­te­ra­pi­ja
pa glo­bin­sko čiš­če­nje. Kli­sti­
ra­nje si lah­ko opra­vi po­sa­me­
znik tu­di sam. Pri kli­sti­ra­nju se
upo­ra­bi manj­ša ko­li­či­na vo­de,
po­sa­me­znik mo­ra vsa­kič čre­vo
izpra­zni­ti v stra­nišč­no školj­ko.
de­be­le­mu čre­ves­ju
pra­vi­jo tu­di dru­gi
mož­ga­ni.
Ko­lon­hi­dro­te­ra­pi­ja pa je po­sto­
pek, ka­te­re­ga lah­ko izva­ja le
uspo­sob­ljen te­ra­pevt.“
- Ka­ko po­te­ka po­sto­pek čiš­če­nja
čre­ves­ja?
“Vsa­ko­gar, ki me po­kli­če, naj­
prej vpra­šam, za­kaj se je odlo­čil
za ko­lo­nik. Če ima re­sne čre­ve­
sne te­ža­ve, akut­ne bo­le­či­ne, dri­
ske ali ra­ka­vo obo­le­nje, po­tem
ga ne sprej­mem in mu re­čem,
naj naj­prej opra­vi pos­vet z zdrav­
ni­kom. Vsem dru­gim sve­tu­jem,
naj zad­nje šti­ri do se­dem dni
pred te­ra­pi­jo uži­va­jo čim­več
pre­sne hra­ne, ve­li­ko te­ko­či­ne in
nič kru­ha, slad­kor­ja, me­sa, si­ra,
mle­ka. Na tak na­čin se lah­ko te­
lo že del­no sa­mo oči­sti in re­zul­
ta­ti ko­lo­ni­ka so bist­ve­no bolj­ši.
V ambu­lan­ti pred te­ra­pi­jo opra­
vim s pa­ci­en­tom raz­go­vor, mu
po­ja­snim, ka­ko de­lu­je čre­ves­je,
ka­ko mo­ra skr­be­ti zanj, za­kaj ga
je po­memb­no oči­sti­ti. Na­to se
ose­ba od pa­su navz­dol sle­če, le­
že na po­ste­ljo na hr­bet, se po­kri­
je z r­ju­ho, ta­ko da je intim­nost
za­go­tov­lje­na. Na­to vsta­vim po­se­
ben na­sta­vek v anus pa­ci­en­ta in
izme­nič­no pol­nim in pra­znim
de­be­lo čre­vo z vo­do pri­mer­ne
tem­pe­ra­tu­re, pod ustre­znim pri­
ti­skom, s po­moč­jo so­dob­ne­ga
apa­ra­ta. Z roč­no ma­sa­žo tre­bu­
ha pa mu še do­dat­no po­spe­šim
odluš­če­nje slu­zi, sta­rih, lep­lji­vih
oblog, ki so se sko­zi le­ta za­ra­di
>
S spiranjem
črevesje 'zadiha'.
7dni_07/2010
nost, pre­u­tru­je­nost, škod­lji­ve
raz­va­de, kot so ra­zna po­ži­vi­la,
ne­ga­tiv­na čust­va... “
25
zdravje
Kdaj na čiš­če­nje?
- Ka­ko člo­vek ve, da ima za­pac­ka­
no čre­ves­je?
“O­se­ba z ure­je­nim čre­ves­jem
vsaj dva­krat do tri­krat dnev­no
izlo­ča bla­to v obli­ki ba­na­ne, ki
je na kon­cu za­ši­lje­na. Ko si obri­
še­mo anus, mo­ra bi­ti rob­ček
čist, kar po­me­ni, da se je čre­vo
oči­sti­lo in izpra­zni­lo. Če ima člo­
26
vek dri­sko in meh­ko bla­to, anus
in no­tra­njost čre­ves­ja osta­ne­ta
za­pac­ka­na. Bla­to mo­ra bi­ti kom­
pakt­no.“
- Ka­ko po­go­sto pri­po­ro­ča­te lju­
dem ko­lon­hi­dro­te­ra­pi­jo?
“Se­bi ko­lo­nik opra­vim šti­ri­krat
na le­to, dru­ga­če pa lju­dem pri­
po­ro­čam, naj to sto­ri­jo vsaj dva­
spre­mem­bo, bo­do priš­le tu­di re­
šit­ve. Če smo do­volj odpr­ti, jih
bo­mo zna­li pre­po­zna­ti. Si­cer pa
se ljud­je za ko­lo­nik odlo­ča­jo iz
raz­lič­nih vzro­kov. Ne­ka­te­ri pri­
de­jo le pre­ven­tiv­no, dru­gi pa že
z re­snej­ši­mi te­ža­va­mi. Obve­zno
si ko­lo­nik izve­dem, ko za­ču­tim,
da to po­tre­bu­jem. Na pri­mer:
mar­ja­mo svo­je po­tre­be. Te­lo pa
nam ne­neh­no spo­ro­ča in nas
opo­zar­ja, naj konč­no le pos­kr­bi­
mo za­se.“
- Ali so pri tej te­ra­pi­ji mož­ne tu­di
kakš­ne poš­kod­be?
“Ved­no se po­go­vo­rim s po­sa­me­
zni­kom o te­ža­vah, ki ga pe­sti­jo,
predv­sem o čre­ve­snih. Ta­ko lah­
ko do­lo­čim, ali je me­to­da pri­
mer­na za ose­bo. Po­sto­pek, ki
ga oprav­ljam, je po­pol­no­ma
va­ren. Poš­kod­be ni­so mož­ne,
le cev­ka lah­ko rah­lo poš­ko­du­
je pre­del anu­sa v pri­me­ru več­
jih he­mo­roi­dov, ko člo­vek ni
sproš­čen, kar se po­ka­že s kap­
lji­co sve­že kr­vi.“
- Nas­prot­ni­ki te te­ra­pi­je pra­vi­
jo, da vod­no čiš­če­nje čre­ves­ja
po­le­ni mi­ši­ce čre­ves­ja, ki naj bi
sa­me opra­vi­le de­lo izlo­ča­nja.
“Ko­lon­hi­dro­te­ra­pi­ja je me­to­
da, ka­te­ro se izva­ja obča­sno,
ka­dar je po­treb­na. Če bi jo
izva­ja­li vsak dan, ob tem pa
nor­mal­no uži­va­li hra­no, bi to
bi­la zlo­ra­ba. S takš­nim na­či­
nom se ni­ka­kor ne stri­njam.
Po­mi­sli­mo pa na člo­ve­ka, ki
red­no uži­va obro­ke hra­ne in
ima čre­vo pol­no za­su­še­ne­ga
bla­ta, izlo­ča pa ga ne­red­no, le
vsa­kih ne­kaj dni. Ali se ne bo
prav takš­no čre­vo po­le­ni­lo,
ko mu je že zmanj­ka­lo mo­či
za po­ti­ska­nje bla­ta, ki se ni­
ka­mor ne pre­mak­ne? Po­tem
pa še vsa umet­na odva­ja­la,
ki prej ali slej ne po­ma­ga­jo
več? Izje­ma je red­no praz­nje­
nje čre­ves­ja med po­ste­njem.
V tem pri­me­ru je kli­sti­ra­nje
nu­jno po­treb­no vse dni po­
Ko je člo­vek zrel za ne­
ko spre­mem­bo, bo­do
ste­nja, saj edi­no ta­ko lah­ko
priš­le tu­di re­šit­ve.
izpe­re­mo stru­pe, ki se izlo­ča­
jo sko­zi ste­no čre­ves­ja, in pre­
pred le­tom dni me je ho­te­la vi­ pre­či­mo, da bi se vsr­ka­li na­zaj
ro­za po­lo­ži­ti v po­ste­ljo. Uspe­lo v te­lo. Ko pa s po­stom pre­ne­ha­
ji je le za en dan, saj sem si po­ma­ mo, po­stop­no pre­ne­ha­mo tu­di
ga­la k hi­tre­mu okre­va­nju prav s s kli­sti­ra­njem in pre­ba­va se nor­
po­stom, s ko­lo­ni­kom in z vro­čo ma­li­zi­ra.“
ko­pe­ljo z mor­sko so­ljo, ta­ko da - Ali s čiš­če­njem odplak­ne­mo iz
sem bi­la že na­sled­nji dan zdra­ čre­ves­ja tu­di ko­rist­ne bak­te­ri­je.
va. De­lu­je! In to pri­po­ro­čam “S spi­ra­njem čre­ves­ja do­se­že­mo,
vsem. Moj sin me enkrat na le­to da se izpe­re­jo gni­lo­ba, slu­zi in
sam na­go­vo­ri, da mu opra­vim dru­ge odpad­ne sno­vi, čre­ves­ju
ko­lo­nik. Sam za­ču­ti po­tre­bo, je pa omo­go­či­mo, da ‘za­di­ha‘ in
na­mreč do­kaj slad­ko­sned. Dej­ s pol­no pa­ro oprav­lja svo­jo nor­
stvo pa je, da se ljud­je ne zna­mo mal­no funk­ci­jo. Le v či­stem čre­
več po­slu­ša­ti. Pre­po­go­sto za­ne­ ves­ju se bo lah­ko raz­vi­la zdra­va
Fo­to: neva volarič
nez­dra­ve­ga na­či­na živ­lje­nja na­
la­ga­le v de­be­lem čre­ve­su in dan
za dnem ote­že­va­le nor­mal­no de­
lo­va­nje de­be­le­ga čre­ve­sa in pov­
zro­ča­le zas­trup­lja­nje te­le­sa.“
- Kaj ob tem po­stop­ku poč­ne
pa­ci­ent?
“Naj­več, kar lah­ko na­re­di, je, da
je sproš­čen. Če so mi­ši­ce tre­bu­
ha zakr­če­ne, je zakr­če­no tu­di
čre­ves­je in čiš­če­nje ni ta­ko
uspeš­no. Vo­da gre si­cer sko­zi
čre­ves­je, to­da slab­še se či­sti,
ker je čre­vo v kr­ču. Takš­nim
lju­dem, ki ži­vi­jo v kr­ču, pri­
po­ro­čam, naj si zve­čer pred
spa­njem po­lo­ži­jo na tre­buh
ter­mo­for, ki bo po­ve­čal prekr­
va­vi­tev na območ­ju tre­bu­ha.
Prav ta­ko naj si tu­di sa­mi ma­
si­ra­jo tre­buš­ne mi­ši­ce in se
na­u­či­jo sproš­ča­nja. Vse­ka­kor
pa je po­memb­no ugo­to­vi­ti,
od kod izha­ja zakr­če­nost. Po­
go­sto so kri­va ne­ga­tiv­na čust­
va, ki jih na­ko­pi­či­mo prav v
pre­de­lu čre­ves­ja.“
- Je uži­va­nje zgolj pre­sne hra­
ne ga­ran­ci­ja za traj­no či­sto
čre­ves­je?
“Ni nuj­no. Mno­go pre­sno­
jed­cev je že priš­lo k me­ni na
ko­lo­nik in ni­so bi­li vi­de­ti
nič kaj zdra­vi. Naj­bolj po­go­
sta na­pa­ka pre­sno­jed­cev je,
da uži­va­jo eno­lič­no su­ro­vo
hra­no. Ne­ka­te­ri je­do pre­več
orešč­kov, dru­gi sa­mo sad­je,
po­znam tu­di par, ki je dve le­ti
uži­va­l sa­mo hra­no, ki se lah­ko
odtr­ga z dre­ve­sa. Obe­ma so
za­če­li izpa­da­ti zob­je in zeb­lo
ju je sre­di po­let­ja. Lju­dem na
sploš­no pri­po­ro­čam, naj uži­
va­jo čim­več ra­zno­li­ke pre­sne
hra­ne, kaj­ti v su­ro­vem sad­ju
in ze­le­nja­vi je ve­li­ko vlak­nin,
ki ve­že­jo na­se stru­pe in po­ma­ga­
jo pri pe­ri­stal­ti­ki čre­ves­ja, da hi­
tre­je izlo­ča bla­to.“
krat na le­to. Prob­lem mno­gih
lju­di je, da enkrat opra­vi­jo čiš­če­
nje, po­tem pa na to po­za­bi­jo, se
pre­hra­nju­je­jo pa sta­rih na­va­dah
in bo­le­zni se kma­lu vr­ne­jo. Ljud­
je ze­lo ve­li­ko po­zor­nost pos­ve­
ča­mo zu­na­nje­mu vi­de­zu, na­ša
no­tra­njost pa je po­go­sto gni­la.
To­da, če je no­tra­njost ne­či­sta,
se bo to prej ali slej po­zna­lo tu­
di navz­ven.“
- Kdaj je do­bro oči­sti­ti čre­vo?
“Vse ob svo­jem ča­su. Ved­no re­
čem, ko je člo­vek zrel za ne­ko
7dni_07/2010
črevesna­ flo­ra­. Vsa­krš­en stra­h je
o­dveč.“
- Kakš­ne izkuš­nje imajo vaš­i pacienti s čiš­čenjem črevesja?
“Mno­gi­ se po­ tera­pi­ji­ po­čuti­jo­
bo­lj la­hko­tno­, mi­sli­ se ji­m zbi­s­
tri­jo­, neka­teri­ i­ma­jo­ mra­vlji­nce
v do­lo­čeni­h deli­h telesa­. To­ ka­že,
da­ se je za­ra­di­ či­š­čenja­ črevesja­
spro­sti­la­ za­blo­ki­ra­na­ energi­ja­ v
telesu. Neka­teri­ pa­ so­ celo­ utruje­
ni­. Mo­ja­ na­jmla­jš­a­ stra­nka­ je mo­j
si­n Anže (ko­ me je prvi­č vpra­š­a­l,
a­li­ mu na­redi­m ko­lo­ni­k, mu je
bi­lo­ 11 let), ki­ je na­ ko­ncu tera­­
pi­je rekel, da­ se po­čuti­ super, i­n
me je vpra­š­a­l, kda­j mu bo­m spet
o­či­sti­la­ črevo­. Na­jsta­rejš­a­ pa­ci­­
entka­ pa­ je bi­la­ 103­letna­ go­spa­
(leta­ 2007), ki­ je i­mela­ po­vsem
za­ma­š­eno­ črevesje. Po­ tera­pi­ji­
me je po­kli­ca­l njen si­n i­n mi­ po­­
veda­l, da­ sem njego­vi­ ma­mi­ za­
neka­j let po­da­ljš­a­la­ ži­vljenje, da­
se po­čuti­ zelo­ do­bro­ i­n da­ i­ma­
bo­lj ja­sne mi­sli­. Neka­ go­spa­ pa­
je dva­ dni­ po­ tera­pi­ji­ v trgo­vi­ni­
do­bi­la­ krče v črevesju i­n i­z nje je
za­čela­ teči­ gmo­ta­ sluzi­, ki­ je ni­
mo­gla­ za­drža­ti­. Oči­tno­ je i­mela­
v črevesju ta­ko­ veli­ko­ sluzi­, ki­ jo­
je vo­da­ zmehča­la­ i­n š­ele po­ dveh
dneh i­zlo­či­la­. Neka­teri­ i­zlo­ča­jo­
bla­to­, trdo­ ko­t guma­. Sla­bi­h i­zku­
š­enj pri­ mo­ji­h 1365 stra­nka­h do­­
slej ni­sem i­mela­, sa­j se ljudje red­
no­ vra­ča­jo­.“
- Kd­o se b­olj pogosto od­loča za
čiš­čenje črevesja?
“Do­ da­nes sem o­pra­vi­la­ ka­kš­ni­h
dva­ ti­so­č či­š­čenj črevesja­ i­n ka­r
tri­ četrti­ne stra­nk so­ bi­le žen­
ske. Ne vem, ka­j je ra­zlo­g za­ to­.
Mo­go­če ženske bo­lj skrbi­mo­ za­­
se, za­ do­bro­ po­čutje, medtem ko­
se mo­š­ki­ verjetno­ po­čuti­jo­ bo­lj
nela­go­dno­ za­ra­di­ sa­me na­ra­ve
po­sto­pka­.“
- Verjetno je to kar zahteven posel, saj morate vsak d­an čistiti
črevesje ljud­i in opazovati, kako
se njihovo b­lato izloča iz anusa
po cevki?
“Za­hteven že, venda­r pra­v uži­­
va­m v svo­jem delu, ker vem, da­
o­pra­vlja­m ko­ri­stno­ delo­. Bla­to­
se mi­ tudi­ ne gnusi­, to­ je za­me
neka­j no­rma­lnega­, ži­vljenjske­
ga­ i­n tudi­ v druži­ni­ se o­ tem po­­
go­va­rja­mo­ po­vsem spro­š­čeno­,
brez predso­dko­v.“
7dni_07/2010