1. No category

Zaposlovanje&uspeh
Ko vas na delovnem
mestu hvalijo ali grajajo
S poh­va­lo in gra­jo ima­mo
v slo­ven­skem pro­sto­ru
pre­cej te­žav. Že sa­mo
izre­ka­nje je ote­že­no tu­di iz zgo­do­vin­skih
raz­lo­gov, prav ta­ko
ni lah­ko spre­je­ma­nje
Na pra­vi ali na­pač­ni po­ti
Poh­va­la in gra­ja sta sa­mo eno od oro­
dij, s ka­te­ri­ma da­je­mo po­vrat­ne infor­
ma­ci­je za­po­sle­nim, ka­ko do­bri so na
po­ti do­se­ga­nja ci­ljev. S poh­va­lo jim po­
ve­mo, da so na pra­vi po­ti in da de­la­jo
do­bro in naj ta­ko de­la­jo še na­prej, z
gra­jo jim po­ve­mo, da ta pot ni pra­va
in da mo­ra­jo oprav­lja­ti de­lov­no na­lo­
go dru­ga­če, da lah­ko do­se­že­mo ci­lje,
po­jas­nju­je Krag­lje­va.
Slo­ve­ni­ja je kot so­ci­al­na enti­te­ta
v pre­te­klo­sti šla sko­zi več faz raz­vo­
ja. Da­nes skup­nost poi­me­nu­je­mo kot
sku­pi­no po­sa­me­zni­kov, za­to je živ­lje­
nje in de­lo bolj osre­do­to­če­no na re­zul­
ta­te po­sa­me­zni­ka in ne na re­zul­ta­te
skup­no­sti.
V takš­nem indi­vi­dua­li­zi­ra­nem
oko­lju sta po nje­nem ta­ko poh­va­la kot
gra­ja po­pol­no­ma sa­mo­u­mev­ni. Za­to
ne pre­se­ne­ča, da ve­li­ko­krat sli­ši­mo na­
sled­nje stav­ke: “Ne­rod­no mi je, ka­dar
sli­šim, da sem de­lo do­bro opra­vil, in
ne­rod­no mi je re­či - hva­la.“ V tem kon­
tek­stu je ve­li­ko lju­di pre­pri­ča­nih, da
bo dru­gim ne­rod­no, če jih bo­do poh­
va­li­li. Pre­pri­ča­ni so, da bo­do ljud­je po­
sta­li prev­zet­ni in do­miš­lja­vi, če bo­do
poh­va­lje­ni. Re­če­mo: “Poh­va­la mu je
sto­pi­la v gla­vo.“
Za do­ber obču­tek
Pa ven­dar imamo vsaj dva do­bra raz­
lo­ga, da zač­ne­mo poh­va­lo (kot tu­di
gra­jo) po­ča­si vpe­lje­va­ti v svo­je de­lo:
ker smo se v tem zgo­do­vin­skem tre­
nut­ku znaš­li v obdob­ju ka­pi­ta­liz­ma,
ki je bolj indi­vi­du­al­no usmer­jen, za­to
se mo­ra tu­di na­še do­je­ma­nje te­mu pri­
mer­no pri­la­go­di­ti, in ker poh­va­la vsa­
ke­mu člo­ve­ku izred­no pri­ja.
Do­dat­ni argu­men­ti za poh­va­le so
po pre­pri­ča­nju Krag­lje­ve na­sled­nji:
vsak­do si že­li pri­zna­nja dru­gih, ob
poh­va­li po­sta­ne­mo po­no­sni na de­lo,
ki ga oprav­lja­mo, do­bi­mo obču­tek, da
nas dru­gi ne jem­lje­jo kot nuj­no zlo, do­
bi­mo mo­ti­va­ci­jo tu­di za de­lo, ki pre­
se­ga okvi­re obi­čaj­ne­ga. Ka­dar ima­mo
obču­tek, da nas ce­ni­jo, je manj ver­jet­
no, da bo­mo me­nja­li služ­bo. Poh­va­la
41
Nasveti sindikata
“Kaj naj sto­rim?“
Gre­gor Ce­rar, univ. dipl. prav.,
se­kre­tar OO ZSSS Po­drav­je in Ko­roš­ka
Bral­ka pi­še: “Sta­ra sem 53 let in imam 30 let
de­lov­ne do­be. La­ni sem osta­la brez za­po­slit­ve, se­da­nji de­lo­da­ja­lec pa me je
pre­pri­čal, da me je za­po­slil in od dr­ža­ve do­bil 4000 evrov. Se­daj do­bi­vam
pla­čo ‘na ro­ko‘ v gro­znih za­o­stan­kih, za de­lov­no do­bo ne do­bim nič, za
ne­delj­sko de­lo prav ta­ko nič, ena­ko nič za pra­znič­no in noč­no de­lo, (vse je
pla­ča­no ena­ko, šti­ri evre na uro). Po po­god­bi mi pri­pa­da­ta do­pust in re­gres od te­ga ni nič in ne bo. Se­daj me za­ni­ma, ka­ko naj izter­jam re­gres in ka­ko
do­pust. Ali je na Ko­roš­kem kje brez­prav­na prav­na po­moč? De­lo­da­jal­ca je
obi­ska­la inšpek­ci­ja - pa nič, ma­lo je le po­jo­kal. Ves čas je ne­lik­vi­den, zab­lo­ki­
ran ima ra­čun, do­bil je le ka­zen v vi­ši­ni 150 evrov. Mi pa de­la­mo ce­lo v
ne­o­gre­va­nih pro­sto­rih (če zbo­liš - ne do­biš nič pla­ča­no). Di­rek­tor ima SP.
ZO­RA KU­ŽET
“Ljud­je so re­snič­no vaš naj­več­ji vir. To
ni sa­mo flo­sku­la. So ve­li­ko več vred­
ni kot va­ša pi­sar­na, stro­ji ali kar­ko­li
dru­ge­ga. Na­lo­ga vo­dij ozi­ro­ma me­ned­
žer­jev je, da čim bolj po­ve­ča­jo nji­ho­vo
vred­nost. Kaj­ti sa­mo ljud­je v pod­jet­ju
so ti­sti, ki jim vred­nost lah­ko zra­ste,“
po­jas­nju­je delodajalcem o po­me­nu
poh­val za­po­sle­nim Sne­ža­na Kra­gelj,
vod­ja raz­vo­ja v ka­drov­skem in ka­ri­er­
nem cen­tru Kra­gelj & Kra­gelj.
“Ce­lih 85 odstot­kov pro­ra­ču­na
v ka­te­ri­ko­li orga­ni­za­ci­ji je vlo­že­nih
v pla­čil­no li­sto. Tu­di za­to je ta­ko po­
memb­no, da se me­ned­žer­ji po­tru­di­jo
in do­bi­jo naj­več­ji do­nos na to inve­sti­
ci­jo v lju­di. Poh­va­la in gra­ja sta eden
izmed na­či­nov, ki lah­ko po­ve­ča­ta vaš
do­nos na to inve­sti­ci­jo,“ me­ni.
Vsa­ko pod­jet­je, naj se te­ga za­ve­da
ali ne, ima svo­je ci­lje. Ima vod­je, me­
ned­žer­je, ka­te­rih na­lo­ga je, da lju­di
v pod­jet­ju usmer­ja­jo, da do­se­že­jo te
ci­lje. Ti ci­lji so lah­ko dol­go­roč­ni, sred­
nje­roč­ni ali krat­ko­roč­ni.
torek, 12. aprila 2011
Pro­sim za po­moč, kaj naj sto­rim oz. na ko­ga naj se obr­nem?“
Sin­di­kat odgo­var­ja: “Ved­no zno­va sem zgro­žen, ko je zgodb, po­dob­nih va­ši,
vsa­kod­nev­no ved­no več, nih­če pa se očit­no ne zme­ni, da bi se kaj ne­mu­do­ma
sto­ri­lo v sme­ri, da se takš­ne oseb­ne tra­ge­di­je in izgu­ba do­sto­jan­stva lju­di ne
bi do­ga­ja­le več.
Žal vam kaj vzpod­bud­ne­ga ne mo­rem odgo­vo­ri­ti. Prav ta­ko vam lah­ko
odgo­vo­rim le na­čel­no, saj bi za na­tanč­no oce­no po­tre­bo­val več po­dat­kov,
predv­sem pa va­še pla­čil­ne li­ste, da se ugo­to­vi­jo pri­kraj­ša­nja, va­šo po­god­bo o
za­po­slit­vi itd. Ne­mu­do­ma pa bi vam sve­to­val, da se obr­ne­te na Davč­no
upra­vo RS v va­šem kra­ju, kjer zah­te­vaj­te raz­krit­je po­dat­kov gle­de pla­če­va­nja
pri­spev­kov za vas oseb­no. Pred­vi­de­vam, da gle­de na va­še na­ved­be, da vam
de­lo­da­ja­lec pla­ču­je ‘na ro­ko‘, ni­ma­te pla­ča­nih pri­spev­kov, kar po­me­ni, da
bo­ste ime­li te­ža­vo uve­ljav­lja­ti po­koj­nin­sko do­bo.
Sne­ža­na Kra­gelj: “Gra­jaj­te de­ja­nje, ne pa ose­bo, ki ga sto­ri.“ (o­seb­ni arhiv)
Gra­ja naj bo
hi­tra, na šti­ri
oči in ne pred
dru­gi­mi ljud­mi
nič ne sta­ne, a kre­pi na­šo pre­da­nost
orga­ni­za­ci­ji, v ka­te­ri de­la­mo in izpo­
pol­nju­je med­se­boj­ne odno­se. Dej­stvo
je, da je ve­li­ko laž­je spre­je­ti (u­pra­vi­če­
no) gra­jo, če ve­mo, da bo­mo poh­va­lje­
ni ta­krat, ko si to za­slu­ži­mo.
“Da­ja­nje poh­va­le kre­pi na­čin in
obseg izva­ja­nja, ki ga od za­po­sle­nih
zah­te­va orga­ni­za­ci­ja, pri­jet­ne­je pa je
de­la­ti v orga­ni­za­ci­ji, ki da­je pred­nost
poh­va­li, saj je tež­ko naj­ti mo­ti­va­ci­jo
v de­lu, ki nam ni pri­jet­no. Poh­va­le se­
ve­da zve­ni­jo po­zi­tiv­no in spod­bud­no,
za­to jih vod­je hi­tro - vsaj na­če­lo­ma sprej­me­jo kot ‘ne­kaj do­bre­ga‘. Gra­ja pa
je be­se­da z obrat­nim po­me­nom. Vsi se
ji izo­gi­ba­mo. Naj­po­go­stej­ši raz­log so
last­ne izkuš­nje, ker smo gra­jo izku­si­li
sa­mi ta­ko, da so nas nadr­li, uža­li­li ali
po­ni­ža­li. Če se je le da­lo, pred dru­gi­
mi. Za­to smo ti­sti, ki se ukvar­ja­mo z
ljud­mi, pri­si­lje­ni za­vi­ja­ti be­se­de v ce­
lo­fan in na­me­sto be­se­de gra­ja izre­ka­ti
be­se­de ‘mož­nost za izbolj­ša­vo‘, ‘ka­ko
to lah­ko na­re­di­mo bo­lje‘ ... Ka­kor­ko­li
že to poi­me­nu­je­mo, vod­je smo dolž­ni
svo­jim za­po­sle­nim po­da­ti infor­ma­
ci­jo, ka­dar de­lov­nih na­log ne oprav­
lja­jo do­bro ali ko nji­ho­vo ve­de­nje ni
pri­mer­no do­go­vor­je­ne­mu. Ka­ko naj
se ljud­je uči­jo na svo­jih na­pa­kah, če
jih nih­če ne opo­zo­ri na­nje? Kot vod­je
smo odgo­vor­ni za de­lo v pod­jet­ju in
na­še de­lo je tu­di to, da svo­jim za­po­sle­
nim po­ma­ga­mo odpra­vi­ti na­pa­ke,“ po­
jas­nju­je Krag­lje­va.
Čudeži se ne dogajajo
Za­to se mno­gi vod­je izo­gi­ba­jo gra­ja­nju
po­dre­je­nih, če le mo­re­jo. Ka­dar so v
to pri­si­lje­ni, pa ne ve­do, ka­ko, in za­to
vse pok­va­ri­jo. Pri odprav­lja­nju na­pak
in izpo­pol­nje­va­nju svo­je­ga de­la ni mo­
go­če le ča­ka­ti, da se bo zgo­dil ču­dež.
Prav nas­prot­no. Ka­dar vod­ja odkri­je
ne­ki prob­lem in po­gle­da stran v upa­
nju, da se bo re­šil sam po se­bi, tve­ga,
da bo na­sled­nja na­pa­ka še več­ja od
prejš­nje. Krag­lje­va po­jas­nju­je, da obsta­
ja­ta dve raz­lič­ni vr­sti gra­je, kon­struk­
tiv­na in des­truk­tiv­na gra­ja, sled­nja je,
na ža­lost, kar pre­po­go­sta.
Kon­struk­tiv­na gra­ja po­me­ni izpo­
pol­nje­va­nje. Njen na­men je po­ma­ga­ti
dru­gim ra­zu­me­ti in spre­je­ti svo­je na­
pa­ke; sku­paj se do­go­vo­ri­mo o ukre­
pih, da se te na­pa­ke ne po­no­vi­jo.
Na­men gra­je ni v tem, da dru­ge­mu
po­ka­že­mo, kdo je glav­ni, da na njem
sproš­ča­mo sla­bo vo­ljo, ga po­ni­žu­je­
mo ali sme­ši­mo, po­ka­že­mo, da je ne­
spo­so­ben, ali da mu vsi­lju­je­mo svo­jo
vo­ljo. Des­truk­tiv­na gra­ja po­me­ni zlo­
ra­bo mo­či.
Naj­po­go­stej­še na­pa­ke, ki jih vod­ja
poč­ne, ko izre­če gra­jo: na­me­sto oseb­
ne­ga po­go­vo­ra poš­lje obve­sti­lo ali epoš­to, go­vo­ri z na­mi pred dru­gi­mi
ljud­mi, nas na ze­lo oči­ten na­čin po­
kli­če z de­lov­ne­ga me­sta, kjer je ve­li­
ko dru­gih so­de­lav­cev, ka­sne­je vsem
pri­ja­te­ljem po­no­sno po­ve, da nas je
oštel, upo­rab­lja izra­ze, kot so ‘ne­od­
go­vo­ren‘, ‘ne­za­nes­ljiv‘, ‘povr­šen‘, ‘ne­u­
men‘ ali dru­ge ža­lji­ve oseb­ne opaz­ke,
po­za­bi pa vpra­ša­ti po na­šem mne­nju,
nam po­za­bi pri­sluh­ni­ti, po­za­bi po­ja­
sni­ti, za­kaj je po­memb­no, da se na­pa­
ka ne po­no­vi, zač­ne po­go­vor še­le čez
tri ted­ne, izgu­bi potr­plje­nje in na nas
izli­je svo­jo je­zo, očit­no le pre­na­ša spo­
ro­či­lo, ki ga je dal na­dre­je­ni.
Ka­ko pra­vil­no po­da­mo gra­jo?
Gra­ja naj bo hi­tra, na šti­ri oči in ne
pred dru­gi­mi ljud­mi. Spo­ra­zu­mi­te se
o dej­stvih.
Vča­sih se zgo­di, da za­po­sle­ni sploh
ne ve, v čem je prob­lem. Za­to je tre­ba
to raz­či­sti­ti. Gra­jaj­te de­ja­nje, ne pa
ose­bo, ki ga sto­ri. Po­ja­sni­te, za­kaj je
to po­memb­no. Sku­paj obli­kuj­te ukre­
pe in zak­lju­či­te poh­val­no, po­jas­nju­je
Sne­ža­na Kra­gelj.
Na­prej bi vam sve­to­val, da ne vztra­ja­te v tej ago­ni­ji in v ko­li­kor so izpol­nje­ni
po­go­ji po za­ko­nu, da sa­mi po­da­te izred­no odpo­ved. Za­kon med dru­gi­mi
po­go­ji do­lo­ča, da lah­ko de­la­vec v osmih dneh po tem, ko pred­hod­no pi­sno
opom­ni de­lo­da­jal­ca na izpol­ni­tev obve­zno­sti in o kr­šit­vah pi­sno obve­sti
inšpek­tor­ja za de­lo, izred­no odpo­ve po­god­bo o za­po­slit­vi, če mu je de­lo­da­ja­
lec vsaj dva me­se­ca izpla­če­val bist­ve­no zmanj­ša­no pla­či­lo za de­lo ali pa mu
tri­krat za­po­re­do­ma ali v obdob­ju še­stih me­se­cev ni izpla­čal pla­či­la za de­lo ob
za­kon­sko ozi­ro­ma po­god­be­no do­go­vor­je­nem ro­ku.
De­la­vec je v takš­nem pri­me­ru odpo­ve­di upra­vi­čen do odprav­ni­ne, do­lo­če­ne
za pri­mer red­ne odpo­ve­di po­god­be o za­po­slit­vi iz po­slov­nih raz­lo­gov, in do
odškod­ni­ne naj­manj v vi­ši­ni izgub­lje­ne­ga pla­či­la za čas odpo­ved­ne­ga ro­ka. V
pri­me­ru, da sa­mi po­da­te izred­no odpo­ved, se bo­ste lah­ko pri­ja­vi­li na za­vo­du
za za­po­slo­va­nje in pre­je­li na­do­me­sti­lo. Ve­de­ti pa mo­ra­te, da v ko­li­kor bi
pod­jet­je šlo v ste­čaj, da v pri­me­ru, ko sa­mi po­da­te izred­no odpo­ved, ne bo­ste
upra­vi­če­ni do sred­stev iz jam­stve­ne­ga skla­da. V nas­prot­nem pri­me­ru pa
ča­ka­te na mo­re­bit­ni ste­čaj ali pa pre­na­ša­te vse, kar ste opi­sa­li sa­mi.
Gle­de na va­še na­ved­be bi v pri­me­ru izred­ne odpo­ve­di z va­še stra­ni ta­koj
mo­ra­li vlo­ži­ti tož­bo zo­per de­lo­da­jal­ca za ne­izp­la­ča­ne pla­če, odprav­ni­no,
odškod­ni­no na­me­sto odpo­ved­ne­ga ro­ka, odškod­ni­no za ne­iz­ko­riš­čen let­ni
do­pust, ne­izp­la­ča­ne re­gre­se itd. De­lo­da­ja­lec, če ima s. p., odgo­var­ja z vsem
svo­jim pre­mo­že­njem. Brezp­lač­no prav­no po­moč po­nu­di­mo mi, ven­dar za
čla­ne ZSSS. Če ste čla­ni­ca ZSSS ali bi že­le­li to po­sta­ti, se bo­ste mo­ra­li ogla­si­ti
pri nas na pos­ve­tu z odvet­ni­kom, kjer mo­ra­te ime­ti s se­boj vse ‘pa­pir­je‘, o
ka­te­rih sem go­vo­ril zgo­raj. Pri nas vam na­re­di­mo prav ta­ko izra­ču­ne vseh
pri­kraj­šanj, vseh ter­ja­tev do de­lo­da­jal­ca in za čla­ne vlo­ži­mo tož­be in vas
za­sto­pa­mo na so­diš­ču. Če ni­ste čla­ni­ca sin­di­ka­ta ZSSS, se lah­ko obr­ne­te na
brezp­lač­no prav­no po­moč pre­ko so­diš­ča. V vsa­kem pri­me­ru pa vam in va­šim
so­de­lav­cem sve­tu­jem, da se ne­mu­do­ma zav­za­me­te za svo­je pra­vi­ce, saj le
pra­vo­ča­sne infor­ma­ci­je, ki jih do­bi­mo, lah­ko pri­po­mo­re­jo k te­mu, da lju­dem
lah­ko po­ma­ga­mo, ko se po­ma­ga­ti še da. Do­kler pre­dol­go ča­ka­te in upa­te in se
ne­na­zad­nje bo­ji­te, do­puš­ča­te, da se ta­ke zgod­be do­ga­ja­jo.
Naj­de­te nas na na­slo­vu ZSSS, Območ­na orga­ni­za­ci­ja Po­drav­je in Ko­roš­ka,
Ne­ra­to­va uli­ca 4, 2000 Ma­ri­bor, ali v sin­di­kal­nih pi­sar­nah Meš­ko­va 2, 2380
Slo­venj Gra­dec, in Pre­ži­ho­va 24, 2390 Rav­ne na Ko­roš­kem. Va­bi­mo vas tu­di
na splet­no stran http://www.zsss-po­drav­je.si in na naš blog: http://za­so­li­dar­
nost.blog­spot.com.“
Bor­za štu­dent­ske­ga de­la
Ta te­den Štu­dent­ski ser­vis Ma­ri­bor po­nu­ja na­sled­nja za­ni­mi­va de­la:
• ne­ko­ga po­tre­bu­je­jo za pro­da­jo vo­zil v Ma­ri­bo­ru, pla­či­lo 3,50 evra na uro,
• v Mur­ski So­bo­ti po­tre­bu­je­jo dva za de­gu­sta­ci­je, pla­či­lo 4,20 evra in pot­ni stroš­
ki,
• tri­de­set jih po­tre­bu­je­jo za te­ren­sko anke­ti­ra­nje v pri­mor­ski re­gi­ji, pla­či­lo po
do­go­vo­ru,
• na Ptu­ju išče­jo tri za sa­mo­stoj­no pro­da­jo obut­ve, pla­či­lo 3 evre na uro,
• v Star­šah po­tre­bu­je­jo ne­ko­ga za de­lo pri bla­gaj­ni, pla­či­lo po do­go­vo­ru,
• na Ptu­ju išče­jo dva te­le­fo­ni­sta, pla­či­lo 3,50 evra na uro,
• za po­moč pri pri­pra­vi vo­zil v Ma­ri­bo­ru je pla­či­lo 3,50 evra an uro.
Kot obi­čaj­no po­nu­ja­jo na ser­vi­su še ogrom­no del v strež­bi in spo­ro­ča­jo: “Štu­dent­
je in di­ja­ki, po­zor, v eno­tah Štu­dent­ske­ga ser­vi­sa Ma­ri­bor lah­ko po ze­lo ugod­
nih ce­nah ku­pi­te vstop­ni­ce za ko­pa­nje in sav­na­nje v MTC Fon­ta­na.“(WWW.
SS-MB.SI)