Delovno pravo na en pogled
Delovno pravo na en pogled Kar morate vedeti o Vaših pravicah Moja delavska zbornica AK. Samo zame. AK-Hotline T 05 7799-0 » V zvezi z delovnim razmerjem se porajajo številna vprašanja. Najpomembnejša med njimi – od pogodbe o delovnem razmerju do prekinitve delovnega razmerja, od pravice do dopusta do odpravnine – obravnavamo v tej brošuri. V primeru dodatnih vprašanj so Vam na voljo naši strokovnjaki. Vaš Walter Rotschädl Predsednik delavske zbornice. Vsebina Delovna pogodba List o delovnem razmerju Pravica do letnega dopusta Plačilo v primeru bolezni Prosti čas in izredni dopust za člane delavskega sveta Odgovornost zaposlenih Razdrtje pogodbe o zaposlitvi Odpravnina (NOVA) Odpravnina (STARA) Prenos poslovanja Osebno dopolnilno delo 2 5 8 11 21 24 29 46 53 58 59 V kolikor so v besedilu te knjižice uporabljeni izrazi zapisani samo v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. Delavska zbornica ne prevzema nobene odgovornosti za pričujoče informacije. Zlasti so izključeni zahtevki iz odgovornosti, ki izhajajo iz pomanjkljivega prevoda brošure iz nemškega v slovenski jezik. Stanje: Januar 2011 AK-Informacijsko središče delavske zbornice 1 POGODBA O DELOVNEM RAZMERJU Pogodba o delovnem razmerju je dvostransko obvezujoča pogodba O pogodbi o delovnem razmerju govorimo, ko se nekdo obveže, opraviti storitev za nekoga drugega. Tisti, ki se zavezuje, da bo opravil delo, je delojemalec, njegov pogodbeni partner je delodajalec. Bistvo pogodbe o delovnem razmerju je za delojemalca zagotavljanje dela, za delodajalca plačilo (osebni dohodek, plača). Pogodba o delovnem razmerju nastane ob soglasju volje o njenih bistvenih vsebinah. Dvostransko je zavezujoča, ker za vsako pogodbeno stranko nastanejo tako pravice kot tudi dolžnosti. Oblika pogodbe o delovnem razmerju Sklenitev pogodbe o delovnem razmerju običajno ni vezana na nobene formalnosti. Iz tega razloga lahko nastane ne samo v pisni obliki, ampak tudi ustno ali celo s »sklepčnim dejanjem« (863. člen Splošnega civilnega zakonika - Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch, ABGB); slednje na primer že s tem, da nekdo opravlja storitve za nekoga drugega, ki jih ta drugi sprejema. Ker s tem torej ni upravičen do izdaje pisne pogodbe o delovnem razmerju, je pravica do izstavitve lista o delovnem razmerju (glejte stran 6) še posebej pomembna. 2 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Značilnosti pogodbe o delovnem razmerju osebna odvisnost (pravica delodajalca do dajanja navodil) ekonomska odvisnost delojemalca stalno dolžniško razmerje storilnost na čas, ne za določen uspeh osebna dolžnost za delo delo z delovno opremo, ki jo daje na voljo delodajalec vključevanje v organizacijo podjetja delodajalec je udeležen pri uspehu, vendar tudi pri tveganju (na primer, če se izdelek ne proda ali je pomanjkljiv). Pozor! Ni nujno, da so vsi ti pogoji izpolnjeni v vsakem primeru, odvisno je od tega, ali te značilnosti prevladujejo. Podobne vrste pogodb Podjemna pogodba: Podjemna pogodba je odplačna pogodba, v kateri se nekdo (izvajalec dela) obveže za izvedbo dela. Značilnosti podjemne pogodbe: Podjemna pogodba je osredotočena na uspeh, garancija uspeha Ni osebne obveznosti izvajalca del Izvajalec del uporablja svojo lastno delovno opremo Izvajalec del ni vključen v organizacijo naročnika Ni osebne in ekonomske odvisnosti izvajalca del AK-Informacijsko središče delavske zbornice 3 Primer: Če nekdo pri krojaču naroči obleko po meri, potem nastane med krojačem in naročnikom podjemna pogodba. Med pomočnikom, ki dejansko šiva obleko, in krojačem pa obstaja pogodba o delovnem razmerju. Pogodba o samozaposlitvi: S pogodbo o samozaposlitvi se oseba obveže k storitvam, pri čemer niti značilnosti pogodbe o delovnem razmerju niti podjemne pogodbe niso v celoti izoblikovana. Samozaposleni ne prevzemajo garancije za uspeh uporabljajo lastno delovno opremo niso vključeni v organizacijo naročnika značilnosti osebne odvisnosti pri samozaposlenih niso izražene ali le šibko se lahko praviloma pustijo zastopati Primer: svetovalci, samostojni novinarji. Sodelovanje delavskega sveta pri premestitvah O trajni razvrstitvi delojemalca na drugo delovno mesto (to je najmanj za 13 tednov) mora delodajalec nemudoma obvestiti delavski svet in na zahtevo se je treba o tem posvetovati (101. člen avstr. Ustavnega zakona o delu – Arbeiterverfassungsgesetz, ArbVG). Če premestitev prinese s seboj poslabšanje plačila ali drugih pogojev dela, potem je ta premestitev pravnomočna le, če se s tem delavski svet izrecno strinja. Če se 4 AK-Informacijsko središče delavske zbornice delavski svet s premestitvijo ne strinja, potem lahko delodajalec alternativno pridobi soglasje delovnega ali socialnega sodišča, ki pa takšno soglasje izda le ob stvarni utemeljitvi. Če delodajalec premesti delojemalca na slabše delovno mesto brez soglasja delavskega sveta oz. sodišča, potem mora ta le opraviti tiste doslej dolžne zadolžitve in lahko novo, nezakonito zahtevano delo zavrne. Če delodajalec vztraja pri nezakoniti premestitvi, potem ta za delojemalca predstavlja okoliščino, zaradi katere je upravičen do predčasnega izstopa. Če se je delavski svet strinjal s premestitvijo, mora delojemalec preveriti, ali je ta skladna s pogodbo ali se s tem spremeni pogodba. Premestitev v skladu s pogodbo je treba upoštevati; premestitev, ki spremeni pogodbo, pa delojemalec ne rabi upoštevati. Če ste v dvomih, se obrnite na sodišče, ki mora potem ugotoviti, v koliko je treba upoštevati premestitev. LIST O DELOVNEM RAZMERJU List o delovnem razmerju je pisni zapis o bistvenih pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja. Služi zavarovanju dokazov. Vsako novo delovno razmerje je treba zaščititi z listom o delovnem razmerju. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 5 Za delovna razmerja, ki so bila sklenjena že pred 1. 1. 1994, je treba na zahtevo delojemalca temu izdati v roku dvomesečnega roka (od zahtevka s strani delojemalca) list o delovnem razmerju, razen če že izdana list o delovnem razmerju ali pisna pogodba o delovnem razmerju, ne vsebuje vseh podatki v skladu z zahtevanimi zakoni. List o delovnem razmerju mora vsebovati naslednje podatke: 1.Priimek, ime in naslov delodajalca 2.Priimek, ime in naslov delojemalca 3.Datum nastopa delovnega razmerja 4.Pri delovnem razmerju za določen čas (začasna zaposlitev) datum prenehanja delovnega razmerja (časovne omejitve) 5.Odpovedni rok, datum prenehanja 6.Kraj običajnega opravljanja dela; če je treba, napotek o različnih krajih opravljanja dela, 7.Morebitna uvrstitev v splošni sistem 8.Predvidena uporaba 9.Znesek začetne plače (osnovna plača, zajamčena plača, dodatki kot na primer posebna izplačila), datum izplačila plače 10.Obseg letnega dopusta 11.Dogovorjeni dnevni ali tedenski normalni delovni čas delojemalca, če ne gre za delovna razmerja, za katera je treba uporabiti avstrijski Zakon o hišnikih in 12.Navedba standardov kolektivne delovne zakonodaje, ki jih je treba uporabiti za pogodbo o delu (kolektivna pogodba, podzakonski akti, tarifa minimalne plače, 6 AK-Informacijsko središče delavske zbornice določene odškodnine za vajence, obratni sporazum), ter napotek o prostoru v obratu, v katerem so na vpogled. 13.Naziv in naslov podjetniškega sklada za socialno varstvo (BVK - Betriebliche Vorsorgekasse) delojemalca ali za delodajalca, ki spadajo pod avstrijski Zakon za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (Bauarbeiter-Urlaubs- und Abfertigungsgesetz BUaG), ime in naslov Sklada za dopust in odpravnine gradbenih delavcev. Vpisi pri bivanju v tujini Če mora delojemalec svoje naloge opravljati več kot mesec dni v tujini, potem mora list o delovnem razmerju ali pogodba o delovnem razmerju, ki jo je treba delojemalcu izročiti pred delom v tujini, vsebovati še naslednje dodatne podatke: 1. predvideni čas trajanja dela v tujini 2. denarna enota za izplačilo prejemka, v kolikor se ne izplača v e 3. morebitni pogoji za vrnitev v Avstrijo in 4. morebitna dodatna povračila za delo v tujini Niso upravičeni do list o delovnem razmerju Dolžnost izročitve lista o delovnem razmerju ne obstaja, če 1. čas trajanja zaposlitve ne presega enega meseca ali 2. je bila izdana pisna pogodba o delovnem razmerju, ki vsebuje vse zgoraj navedene podatke, ali AK-Informacijsko središče delavske zbornice 7 3. so zgoraj omenjeni dodatni podatki za delo v tujini vsebovani v drugih pisnih dokumentih. Splošno veljavne določbe Podatki lista o delovnem razmerju glede zgoraj navedenih številk 5., 6. ter 9. do 11. in pri bivanju v tujini številke 2. do 4. lahko potekajo tudi prek napotitev na določila, ki veljajo za delovna razmerja v zakonih ali standardih kolektivnega prava ali v smernicah za potovanja, ki se jih običajno uporablja v obratu. Sprememba lista o delovnem razmerju O vsaki spremembi podatkov lista o delovnem razmerju oz. dopolnitvi pri bivanju v tujini je treba nemudoma pisno obvestiti delodajalca, vendar najkasneje v roku enega meseca od začetka njene veljavnosti, razen če je prišlo do prilagoditev zaradi sprememb v zakonodaji ali standardih kolektivne pogodbe, na katero se je napotilo v predhodnem odstavku. PRAVICA DO LETNEGA DOPUSTA Pravica do letnega dopusta nastane v prvih šestih mesecih prvega delovnega leta v razmerju z opravljeno delovno dobo v delovnem letu (alikvotno) po šestih mesecih v polni višini 8 AK-Informacijsko središče delavske zbornice od drugega delovnega leta nastane pravica do celotnega dopusta ob začetku delovnega leta Obseg letnega dopusta znaša pri delovni dobi - do 25 let 30 delovnih dni - od 26. leta 36 delovnih dni Porabo dopusta se mora dogovoriti z delodajalcem, pri čemer je treba upoštevati možnost za oddih delojemalca ter potrebe podjetja. Zato ni mogoče, da bi delodajalec delojemalcu enostransko »narekoval« datum dopusta, vendar tudi nasprotno delojemalec ne sme enostransko nastopiti dopust ali ga samovoljno podaljšati. Zastaranje dopusta Dopust lahko zastari šele, ko se naberejo več kot tri polne pravice do dopusta. Če v delovno razmerje zapadejo še starševski dopust, čas za civilno služenje vojaškega roka, itd., potem lahko pride do zastaranja letnega dopusta, četudi so se nabrale manj kot tri pravice do dopusta. Nadomestilo za letni dopust Delojemalec mora v času dopusta prejeti tisto nadomestilo, ki bi mu pripadalo, če ne bi odšel na dopust (načelo izpada). Če tega ni možno ugotoviti, potem je treba za osnovo izračuna vzeti povprečje zadnjih 13 delovnih tednov, v katerih je delal brez prekinitve (glej tudi Splošno kolektivno pogodbo). AK-Informacijsko središče delavske zbornice 9 Prekinitev dopusta zaradi bolezni Če delojemalec v času dopusta zboli ali se ponesreči, potem se dnevi bolezni ne računajo v obseg dopusta, če nezmožnost za delo traja več kot tri koledarske dni, in če se o tem delodajalca po treh dneh takoj obvesti in če delojemalec po ponovnem nastopu dela predloži zdravniško potrdilo. Če delavec zboli v tujini, potrebuje poleg zdravniškega potrdila še uradno potrdilo, iz katerega je razvidno, da je potrdilo izdala oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje zdravniškega poklica. To potrdilo ni potrebno za zdravljenje v bolnišnici. Nadomestilo za dopust Delojemalcu ob prenehanju delovnega razmerja pripada za tekoče leto dopusta nadomestilo za dopust, kot odpravnina za čas trajanja delovne dobe v tem letu dopusta v razmerju z ustreznim letnim dopustom za celotno leto dopusta. Že izkoriščen letni dopust je treba prišteti alikvotnemu obsegu letnega dopusta. Nadomestilo za dopust za izkoriščen letni dopust, ki presega alikvotni obseg letnega dopusta se ne vrača, razen če delovno razmerje preneha zaradi 1. neupravičenega predčasnega izstopa ali 2. odpusta iz krivdnih razlogov. Znesek nadomestila mora ustrezati prejetemu nadomestilu za letni dopust, ki ga je preveč izkoristil v času porabe letnega dopusta. 10 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Delojemalec do plačila nadomestila ni upravičen, če predčasno prekine delovno razmerje izstopi brez navedbe pomembnega razloga. Za neizkoriščen dopust iz preteklih let delojemalec prejme nadomestilo za letni dopust v polni višini. IZPLAČEVANJE NADOMESTILA V PRIMERU BOLEZNI Kdaj pripada izplačilo nadomestila? Delojemalcu pripada izplačilo nadomestila v naslednjih primerih: 1. Bolezen (nezgoda) Bolezen: je stanje duha ali telesa v nasprotju s pravili, ki zahteva zdravljenje. Nezgoda: to so nezgode v zasebnem prostem času. Bivanja v zdraviliščih in okrevališčih: če jih odobri ali predpiše nosilec socialnega zavarovanja. Bivanje v zdravilišču ali okrevališču nosilca zdravstvenega zavarovanja velja kot bolniški dopust, ne da bi bilo treba, da lečeči pogodbeni zdravnik za to napiše bolniški stalež. Če pa zavarovanec prejme samo doplačilo od nosilca zavarovanja pod določenim minimalnim zneskom za bivanje na podeželju ali bivanje v zdravilišču, potem je bolniški stalež dan le, če ga AK-Informacijsko središče delavske zbornice 11 blagajna za zdravstveno zavarovanje potrdi ali če da pogodbeni zdravnik zavarovancu predpiše bolniški stalež. 2. Delovna nezgoda ali poklicna bolezen Delovne nezgode: to so takšne nezgode, ki nastanejo v povezavi z izvajanjem storitve dela ali na neposredni poti na ali z dela. Prav tako obstajajo nezgode, ki so zavarovalniško pravno izenačeni delovni nezgodi (npr. prostovoljni gasilci). Poklicna bolezen: to je obolenje, ki je navedeno na seznamu k avstrijski Pogodbi o delovnem razmerju (ASVG) in ki je posledica poklicne zaposlitve, ter takšne bolezni, ki so v posameznem primeru nastale zaradi uporabe škodljivih snovi ali sevanja pri delu, ki ga je opravljal zavarovanec. Poleg tega je nujno, da je takšno obolenje posledica zaposlitve v določeni panogi. A) Splošna določila za delavce in uslužbence Izplačilo nadomestila pripada samo takrat, če obolenje (nezgoda) izključuje delazmožnost delojemalca (dokaz: zdravniško spričevalo!) in je zadevni delojemalec ni povzročil namerno ali iz hude malomarnosti. Za obdobja zadržanosti z dela, za katera se prejme plačilo (bolniški stalež, bivanje v zdravilišču, dovoljenje za odsotnost z dela nege itd.) se ne sme dogovoriti koriščenja letnega dopusta, če so bile te okoliščine znane ob sklenitvi dogovora o koriščenju letnega dopusta. 12 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Dolžnost obveščanja in dokazovanja Delojemalec je dolžan nepozvan obvestiti delodajalca o zadržanosti z dela. Na zahtevo delodajalca, ki jo lahko v razumnem roku ponovi, mora delojemalec delodajalcu predložiti zdravniško potrdilo (npr. potrdilo pogodbenega zdravnika bolnike zavarovalnice) o začetku, predvidenem času trajanja in vzroku delanezmožnosti. Kot vzrok je treba navesti samo, ali gre za bolezen, bivanje v zdravilišču ali delovno nezgodo. Delodajalec vsekakor ni upravičen, da se ga seznani z diagnozo. To bi postavilo pod vprašaj zdravnikovo zavezanost k molčečnosti. Če delojemalec ne izpolni svoje dolžnosti o poročanju in dokazovanju, potem zakon predvideva kot sankcijo, da delojemalec za čas trajanja neizpolnitve dolžnosti izgubi pravico do izplačila nadomestila. Kršitev teh dolžnosti pa na splošno ne predstavlja razloga za odpust. Če se zavarovanec ne odzove vabilu za pregled pri nadzornem zdravniku, brez utemeljenega razloga, potem lahko nosilec zdravstvenega zavarovanja odloči, da pravica do nadomestila za bolniško odsotnost trajno ali za določen čas v celoti ali delno miruje. Znesek izplačila nadomestila (nadomestila za bolniško odsotnost) Delojemalec v času izplačila nadomestil ne sme biti finančno v slabšem položaju, kot takrat, ko dela. Zato mora prejeti takšno plačilo, ki bi mu pripadalo, če se bolezen ne bi pojavila (načelo izpada). Če višine »izpada« ni mogoče AK-Informacijsko središče delavske zbornice 13 določiti, potem mu pripada povprečna plača zadnjih 13 tednov, v katerih je neprekinjeno delal (npr. akord, premije vezane na uspeh in nadure, glejte tudi Splošna kolektivna pogodba). Praksa odločitev sodišč je, da se pri prejemnikih provizij upošteva povprečni zaslužek zadnjega leta. Pri izplačilu nadomestila se ne upošteva povračilo stroškov in izdatki (npr. diete ali kilometrina). Zapadlost nadomestila za bolniško odsotnost Izplačilo nadomestila pomeni, da je treba nadomestilo izplačevati v z zakonom predpisanih rokih, kot da ni prišlo do zadržanosti od dela. Nadomestilo je zato zapadlo ob pogodbenih ali zakonskih rokih za izplačilo plač oz. osebnih dohodkov, ne glede na to, ali je bolniški dopust prekinjen ali ne. Zapadlosti nadomestila je potemtakem odvisna tudi od sicer veljavnih delovno pravnih določil oz. sporazumov. Izplačila nadomestil ob prenehanju delovnega razmerja v času bolniške odsotnosti Bolniška odsotnost sama po sebi ne izključuje odpovedi/ odpusta. Tudi v primeru odpovedi/odpusta s strani delodajalca v času bolniške odsotnosti z dela je zato treba preučiti, ali delojemalec ne more na osnovi katerega koli drugega pravnega predpisa uveljavljati pravnega varstva zoper odpust/odpoved. 14 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Če bolezen traja še po koncu delovnega razmerja in je bil delojemalec odpuščen s strani delodajalca brez utemeljenega razloga predčasno odpuščen, zaradi krivdnega ravnanja delodajalca predčasno prekinil delovno razmerje, je upravičen do izplačila nadomestila za predviden zakonski rok trajanja, tudi če delovno razmerje prej preneha. To pomeni, da lahko izplačilo nadomestil obstaja tudi po koncu delovnega razmerja, v kolikor je še podana očitna pravica do prejemanja izplačila nadomestila. To ne velja samo za osebni dohodek oz. plačo, ampak tudi za deleže posebnih prejemkov. Kakršne koli druge delovnopravne terjatve se odmerijo po dejanskem prenehanju delovnega razmerja. Pravica do izplačila nadomestila obstaja le do prenehanja delovnega razmerja, če se delovno razmerje prekine med poskusno dobo časovno poteče (delovno razmerje za določen čas) odpove s strani delojemalca utemeljeni odpust s strani delodajalca neutemeljena odpoved ali brez krivdnega ravnanja predčasnega izstopa delojemalca sporazumno prekine. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 15 Bolezen in dopust Če delojemalec zboli oz. se ponesreči v času dopusta, potem se dnevi bolezni ne računajo v obseg dopusta, če je delovna nezmožnost trajala več kot tri koledarske dni. Delojemalec mora delodajalca po treh dneh nemudoma obvestiti o bolezni (nezgodi) in takoj po ponovnem začetku dela nepozvan predložiti zdravniško potrdilo o tem. Bolezen v tujini Če delavec zboli med dopustom v tujini, potrebuje poleg zdravniškega potrdila še uradno potrdilo, iz katerega je razvidno, da je potrdilo izdala oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje zdravniškega poklica. To potrdilo ni potrebno za zdravljenje v bolnišnici. Uveljavljanje pravice do izplačevanja nadoemstila Če delodajalec ne izpolni svoje dolžnosti izplačevanja nadoemstila v primeru bolezni (nezgode) ali delovne nezgode (poklicna bolezen), potem ima delojemalec, v kolikor so ustrezna izvensodna prizadevanja neuspešna, možnost, da te pravice izterja pri delovnem in socialnem sodišču. B) Pravice uslužbenca v primeru bolezni Čas trajanja izplačila nadomestila za bolniško odsotnost (osnovna pravica): Uslužbenec obdrži svojo pravico do plače za določeno časovno obdobje, čigar dolžina se razporedi glede na čas trajanja delovnega razmerja. 16 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Delovna nezgoda (poklicna bolezen) Če bolniška odsotnost temelji na delovni nezgodi ali poklicni bolezni, potem za delovno dobo manj kot 5 let pripada nadomestilo v polnem obsegu do 8 tednov. To pa le, če je bilo časovno obdobje 6 tednov, za katero pripada nadomestilo prekoračeno, zaradi delovne nezgode (poklicne bolezni). Iz tega izhajajo torej naslednje pravice do nadomestila za bolniško odsotnost (osnovna pravica): T = tednov Čas trajanja delovnega razmerja 0 do 5 let Od 6 do 15 let Od 16 do 25 let Od 26 let dalje Polno Delovna nezgoda 1/2 6T 8T 10 T 12 T + 2T - 4T 4T 4T 4T Pravica po bolezni maksimalno 10 (12) T 12 T 14 T 16 T Ponovno obolenje (nadaljnja pravica) Če po ponovnem začetku dela v roku 6 mesecev po odsotnosti z dela zaradi bolezni ponovno sledi bolniški stalež ali več bolniških staležev, potem pripada pravica do nadomestila najprej v tistem obsegu, če »osnovna pravica« (npr. 6 tednov v celoti in 4 tedni polovično) še ni bila koriščena. Če se osnovno pravico preseže z eno ali več ponovnimi odsotnostmi z dela zaradi bolezni, potem uslužbencu v 6-mesečnem roku pripada dodatna praviAK-Informacijsko središče delavske zbornice 17 ca do izplačila nadomestila s strani delodajalca v višini polovične osnovne pravice (t. i. nadaljnja pravica; npr. 6 tednov polovica in 4 tedne četrtina). Na vsako odsotnost z dela zaradi bolezni tudi tukaj pripada pravica do izplačila nadomestila napram delojemalcu maksimalno za časovno obdobje v višini osnovne pravice (npr. 6 tednov + 4 tedne = 10 tednov). Iz tega zato izhajajo naslednje pravice uslužbenca ob ponovni nezmožnosti za delo v roku pol leta po ponovnem nastopu dela (zaporedna/nadaljnja pravica): T = tednov Čas trajanja 1/2 Delovna delovnega nezgoda razmerja 0 do 5 let 6 T/2 + 2T/2 Od 6. do 15. let 8 T/2 Od 16. do 25. let 10 T/2 Od 26. let dalje 12 T/2 - 1/4 4 T/4 4 T/4 4 T/4 4 T/4 Pravica po bolezni maksimalno 10 (12) T 12 T 14 T 16 T Če šele po 6 mesecih ponovno nastopi bolniški stalež, računano po času ponovnega nastopa dela po zaključku “prve” bolniške odsotnosti, potem se ta bolniška odsotnost računa kot “prva bolniška odsotnost” s polno novo pravico (osnovno pravico). Zato je s pravnega stališča vsak bolniški stalež, ko v roku 6 mesecev ni bil koriščen bolniški stalež, kot »prvi« bolniški dopust. 18 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Če v času bolniškega staleža nastane višja terjatev, potem se od datuma vstopa zviša tudi terjatev za uslužbenca. Ker je praktično izvajanje tega določila pogosto - zlasti pri več ponovnih obolenjih - zelo zapletena, se v zvezi s tem priporoča posvet s sindikatom ali delavsko zbornico. C) Pravice delojemalca v primeru bolezni Pravica delojemalca v primeru bolezni (nezgodi) je usklajena z delovnim letom. Pravno zavezujoča prestavitev časovnega obdobja upravičenosti za koledarsko leto je po Zakonu o izplačilu nadoemstila (Entgeltfortzahlungsgesetz, EFZG) možna le s kolektivno pogodbo ali s sporazumom podjetja. Ponavljajoče se zadržanosti z dela v roku enega delovnega leta je treba izplačati samo v okviru še neizkoriščene terjatve upravičene do izplačila. Od začetka novega delovnega leta nastane znova nova pravica v polnem obsegu za delovno leto, neodvisno od tega, ali je bila pravica do izplačila nadomestila v predhodnem letu uveljavljena ali ne. Delojemalec je upravičen do izplačila nadomestila v primeru bolezni napram delodajalcu odvisno od časa trajanja njegovega delovnega razmerja za naslednja obdobja glede na število delovnih let: AK-Informacijsko središče delavske zbornice 19 Bolezen (nezgoda) Čas trajanja delovnega razmerja 0 do 5 let Od 6. do 15. let Od 16. do 25. let Od 26. let dalje Polno nadomestilo 6 tednov 8 tednov 10 tednov 12 tednov Polovično nadomestilo 4 tedne 4 tedne 4 tedne 4 tedne Delovna nezgoda (Poklicna bolezen) Pravica do izplačila nadomestila zaradi delovne nezgode ali poklicne bolezni pripada ne glede na druga obdobja zadržanosti z dela zaradi bolezni (nezgoda) do ustreznega najvišjega obsega 8 oz. 10 tednov. V nasprotju s pravico do nadomestila zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni (nezgode) je to usklajeno glede na dogodek. To pomeni, da delojemalcu pripada v polnem obsegu za vsako delovno nezgodo (poklicno bolezen). Če je ponovna zadržanost z dela v neposredni in vzročni povezavi z že utrpelo delovno nezgodo ali poklicno boleznijo (posledično obolenje), potem obstaja pravica do novega izplačila nadomestila v višini 8 do 10 tednov le, če posledično obolenje pade v novo delovno leto. Če posledično obolenje pade v isto delovno leto, potem pravica do izplačila nadomestila pripada le, če pravica do izplačila nadomestila zaradi prvotne delovne nezgode (ali poklicne bolezni), ki je osnova tega izplačila, še ni bila izrabljena. 20 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Pravica do izplačila nadomestila pri trajanju delovnega razmerja do 15 let od 16. leta dalje 8 tednov za vsako delovno nezgodo 10 tednov za vsako delovno nezgodo Seštevanje delovne dobe Za odmero časa trajanja pravice do izplačila nadomestila je treba sešteti delovno dobo pri istem delodajalcu, ki ne sme biti prekinjena za več kot za 60 dni. Seštevanje odpade, če je delojemalec sam prekinil delovno razmerje, ali je bil odpuščen iz krivdnih razlogov ali je brez utemeljenega razloga predčasno izstopil iz delovnega razmerja. PROSTI ČAS IN IZREDNI DOPUST ZA ČLANE DELAVSKEGA SVETA Dodelitev prostega časa za člane delavskega sveta (116. člen avstrijskega Ustavnega zakona o delu). Članu delavskega sveta je treba zagotoviti potreben prosti čas, ki ga potrebuje za izpolnitev svojih nalog, ob nadaljnjem izplačilu nadomestil (npr. zastopanje delojemalcev obrata pri organih, uradih ali sodiščih, posveti s sindikati ali delavski zbornici, prirejanje sej delavskega sveta itd.). AK-Informacijsko središče delavske zbornice 21 Oprostitev delovne obveze (117. člen avstrijskega Delovnopravnega zakona). Na zahtevo delavskega sveta je treba v obratih z več kot 150 delojemalci 1 člana delavskega sveta, z več kot 700 delojemalci 2 člana delavskega sveta, z več kot 3000 delojemalci 3 člane delavskega sveta, za nadaljnjih 3000 delojemalcev 1 člana delavskega sveta oprostiti od delovne obveze ob izplačilu nadomestila. Če v nobenem obratu podjetja ni možen izredni dopust, potem je treba, če skupno število delojemalcev (delavcev in uslužbencev) presega 400, na zahtevo centralnega delavskega sveta enega njenega člana oprostiti od delovne obveze ob izplačilu nadomestila. Vgrajen v skupini z več kot 400 zaposlenih družbe reprezentativna in oprostitev dela na kmetiji ali celo v podjetju je možno, da se odločijo, da je predstavnik skupine sveta delavcev svet delavcev (centralni svet) v za eno od svojih članov, oprostitev plačila dela izplačevanje osebnih prejemkov lahko izziv. Če je v koncernu z več kot 400 delojemalci ustanovljeno zastopstvo koncerna in če izredni dopust člana delavskega sveta ni možen niti v obratu niti v podjetju, potem lahko to sklene, da lahko delavski svet, ki je zastopan v zastopstvu koncerna (centralni delavski svet) za enega izmed svojih članov uveljavi pravico oprostitev delovne obveze ob izplačilu nadomestila. 22 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Izredni dopust za izobraževanje članov delavskega sveta (118. člen avstrijskega Delovnopravnega zakona). Vsak član delavskega sveta ima v roku izvajanja funkcije pravico do izrednega dopusta zaradi izobraževanja v okviru največ 3 tednov, v primeru interesa posebnega izobraževanja do pet tednov. Članom delavskega sveta v obratih od 20 delojemalcev mora delodajalec plačati plačilo za čas izrednega dopusta za izobraževanje. PRAVICA DO DOPUSTA ZA NEGO Pravica do dopusta za nego ni vezana na nobeno čakalno dobo. Pripada takoj ob nastopu delovnega razmerja. Obseg pravice do dopusta za nego V skladu z zakonitimi določbami v zvezi z dopustom za nego je delojemalec upravičen do izplačila nadomestil v obsegu do enega tedna (tedenski obseg delovnih ur) na delovno leto, ● če zaradi potrebne nege v skupnem gospodinjstvu živečega bližnjega obolelega svojca (to so: zakonec, registrirani partner, življenjski sopotnik, starši, stari starši, prastari stari starši, otroci, vnuki, pravnuki, posvojenci in rejenci) ali AK-Informacijsko središče delavske zbornice 23 ● če zaradi izgube osebe, ki stalno skrbi za njegovega otroka (razlogi izgube: smrt, bivanje v zdravilišču in domovih za ostarele, prestajanje zaporne kazni, težka bolezen, prenehanje skupnega gospodinjstva z očetom, posvojiteljem ali rejnikom z otrokom ali pri varstvu otrok) zaradi potrebnega varstva otroka je, dokazano zadržan za opravljanje dela. Poleg tega obstaja pavica do dodatnega tedna, če delojemalec zaradi potrebne nege svojega v skupnem gospodinjstvu živečega zbolelega otroka (posvojeni ali rejniški otrok), ki še ni presegel starosti 12. let, ponovno zadržan za opravljanje dela. Dolžnost obveščanja in dokazovanja Delojemalec mora delodajalca po možnosti takoj od začetka uveljavljanja pravice do nege, vendar pa v vsakem primeru brez krivdnega odlašanja obvestiti o dopustu za nego. Če delodajalec zahteva zdravniško potrdilo kot dokaz, potem mora nositi tudi morebitne zapadle stroške. ODGOVORNOST DELOJEMALCA Z uvedbo avstrijskega Zakona o odgovornosti delojemalca (DnhG) leta 1965 je bil obseg odgovornosti delojemalca za škode, ki jih je povzročil pri opravljanju dela, omejen, ob upoštevanju njegovih omejenih ekonomskih zmožnosti. Delojemalca se lahko torej samo glede na stopnjo njegove krivde obveže za povračilo škode. 24 AK-Informacijsko središče delavske zbornice S sklenitvijo pogodbe o delovnem razmerju se delojemalec obveže, da bo dajal delodajalcu svoje storitve na voljo. Delojemalec mora pri opravljanju svoje dejavnosti uporabiti potrebno skrbnost (dolžnost skrbnosti), saj lahko sicer povzroči škodo, za katero je odgovoren. Kdaj odgovarja delojemalec za morebitno škodo? 1. nastati je morala dejanska škoda 2. škodo je moral povzročiti delojemalec 3. za nastanek škode je kriv delojemalec 4. po Zakonu o odgovornosti delojemalca ne sme biti podan razlog za izključitev odgovornosti 5. pravica ne sme prenehati ne sme biti zastarana Stopnje krivde po Zakonu o odgovornosti delojemalca (DNHG - Dienstnehmerhaftungsgesetz) Opravičljiva napaka. Opravičljiva napaka obstaja, če bi bil pojav škode predvidljiv samo pri izredni pozornosti. Za opravičljivo napako delojemalca ne doleti absolutno nobena odgovornost za škodo. Nižja stopnja napake (lažja malomarnost). Vedenje je lažje malomarno, če temelji na napaki, ki se občasno zgodi tudi skrbnemu človeku. V teh primerih lahko sodišče -ob upoštevanju v zakonu naštetih meril - zniža dolžnost plačila odškodnine delojemalca ali to ob upoštevanju posebnih okoliščin primera tudi v celoti odpusti. Huda malomarnost. Hudo malomarnost je treba predpostavljati takrat, če je delojemalec nujno skrbnost na AK-Informacijsko središče delavske zbornice 25 nenavaden in presenetljiv način zanemarjal in je bil pojav škode verjeten in predvidljiv. Pri hudem malomarnem vedenju lahko sodišče iz razlogov pravične presoje odškodninske obveznosti delojemalca samo zmerno zniža, vendar ne v celoti odpusti. Naklepno vedenje. Če je zaposleni namerno povzročil škodo, potem je dolžan brez omejitev plačati odškodnino. Katera stopnja krivde obstaja, o tem mora v posameznem primeru odločati sodišče. Pri odločanju o obsegu obveznosti povračila škode mora sodišče upoštevati naslednje okoliščine: 1. obseg odgovornosti, ki je povezan z opravljeno dejavnostjo, 2. do katere mere so se pri odmeri odškodnine upoštevala tveganja v zvezi z opravljeno dejavnostjo 3. stopnja izobrazbe delojemalca 4. pogoje, pod katerimi je bilo treba opraviti storitev in 5. ali je storitev, ki jo je opravljal delojemalec, po izkušnjah povezana z možnostjo ali verjetnostjo pojava škode, ki bi jo le težko preprečili. Povzročitev škode, ki je urejena z Zakonom o odgovornosti delojemalcev: delojemalec škodi delodajalcu (npr. stroj je uničen) delojemalec povzroči škodo tretjemu (npr. stranka): a) Oškodovana tretja oseba se obrne neposredno na delojemalca: 26 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Škodo je treba takoj prijaviti delodajalcu. Če tretja oseba toži delojemalca, potem mora ta delodajalca obvestiti o pravdi, da lahko ta v postopku iznese morebitne ugovore. Če do obvestitve o sporu ne pride, potem lahko delodajalec očita delojemalcu s tem morebiti izgubljeno znižanje nadomestila škode. Če delojemalec bodisi v dogovoru z delodajalcem ali na podlagi pravnomočne sodbe oškodovani tretji osebi povrne škodo, potem lahko zaprosi za povrnitev izvedenega plačila in potrebnih pravnih stroškov od delodajalca delno ali v celoti, odvisno od stopnje njegove krivde. Predpogoj za to je, da mora delodajalec jamčiti za delojemalca. b) Oškodovana tretja oseba se obrne na delodajalca: Če tretja oseba toži delodajalca, mora ta obvestiti delavca o sporu, tako da lahko ta v procesu predstavi svoje ugovore, v nasprotnem primeru se delojemalca oprosti obveznosti povračila škode v tistem obsegu, če bi z njegovimi ugovori nastopila omilitev kazni. Če je delodajalec v dogovoru z delojemalcem ali na osnovi pravnomočne sodbe nadomestil škodo oškodovani tretji osebi, potem lahko delodajalec zoper delojemalca uveljavlja regresne zahtevke le v tistem obsegu, v katerem je bil delodajalec kriv za povzročitev škode in se ga lahko po avstr. Zakonu o odgovornosti zadolži za nadomestilo škode. Obvestilo o pravdi Obvestilo o pravdi je s pomočjo sodišča uradno izvedeno obvestilo tretje osebe o pravnem sporu, ki že teče. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 27 Imenovane pravice delojemalca po avstr. Zakonu o odgovornosti delavca se lahko ukine ali omeji samo s kolektivno pogodbo ne pa z individualno pogodbo o delovnem razmerju. Roki za uveljavljanje zahtevkov po avstr. Zakonu o odgovornosti delavca Odškodninski in regresni zahtevki med delodajalci in delojemalci, ki temeljijo samo na manjši stopnji napake, prenehajo veljati, če se jih ni v roku 6 mesecev po preteku dneva, ko se jih je lahko terjalo (po seznanitvi s škodo in povzročiteljem škode), sodno uveljavilo. Pobot pri tekočem delovnem razmerju Pobot odškodninskih zahtevkov napram tekočim prejemkom je dopusten le, če delojemalec v roku 14 dni od prejema izjave o pobotu ne ugovarja. Zato je priporočljivo, da delodajalcu v roku 14 dni pošljete ugovor s priporočenim dopisom zoper odbitek od dohodka zaradi razloga nadomestila škode. Pobot pri prenehanju delovnega razmerja Po prenehanju delovnega razmerja pobot odškodninskih terjatev načeloma ni podvržen nobenim posebnim omejitvam po Zakonu o odgovornosti delavca, če so za pobot (kompenzacijo) izpolnjeni določeni pogoji. Potemtakem morajo biti pobotne terjatve vzajemne, istovrstne, pravilne in zapadle. Pobot takšnih odškodninskih terjatev s terjatvami za nadomestilo ni dopusten, v kolikor slednje niso podvržene izvršbi. 28 AK-Informacijsko središče delavske zbornice RAZDRTJE POGODBE O ZAPOSLITVI Vrste razdrtja 1. Razdrtje med preizkusno dobo 2. Časovni potek (konec delavnega razmerja za določen čas) 3. Razdrtje z obojestranskim sporazumom 4. Odpoved 5. Odpust 6. Izstop 7.Smrt delojemalca Razdrtje med preizkusno dobo Za poskusno delo je značilno, da ga lahko delodajalec in delojemalec kadarkoli, brez upoštevanja rokov in terminov ter brez navedbe vzrokov, razdre. Preizkusna doba lahko traja največ en mesec (izjema: vajenci imajo trimesečno poskusno dobo). V kolektivnih pogodbah delavcev je velikokrat že vnaprej določena preizkusna doba (na primer 2 tedna). V kolektivnih pogodbah uslužbencev preizkusna doba ni nujno določena. Je bil določen daljši časovni rok preizkusne dobe, kot to določa zakon ali kolektivna pogodba, ter če je dogovorjeno razdrtje kadarkoli, potem se kljub temu upošteva le zakonsko ali s kolektivno pogodbo določeno časovno obdobje kot preizkusna doba. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 29 Čas, ki presega zakonsko ali s kolektivno pogodbo določeno časovno obdobje, se po veljavni sodni praksi praviloma upošteva kot delovno razmerje za določen čas. Razdrtje med preizkusno dobo je poseben način razdrtja in ni odpoved. Med preizkusno dobo ni zakonskega varstva zoper odpoved in odpust. Če pa je bilo delovno razmerje med preizkusno dobo razdrto zaradi vzroka, ki je zakonsko sporen (tako imenovani diskriminacijski vzroki), lahko delojemalec izpodbija razdrtje (rok: 2 tedna) ali zahteva odškodnino od delodajalca (rok: 6 mesecev). Nedopustni vzroki (diskriminiranje) za prenehanje so: etnična pripadnost veroizpoved ali svetovni nazor starost spolna usmerjenost invalidnost spol Časovni potek Zgolj zaradi poteka določenega časa se konča sklenjeno delovno razmerje za določen čas (delovno razmerje za določen čas). O takšnem delovnem razmerju govorimo, kateremu je vnaprej pogodbeno ali zakonsko določeno trajanje (na primer vajeniško razmerje) ali je omejeno z nastopom določenega dogodka (na primer konec sezone). 30 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Delovno razmerje za določen čas se lahko razen časovnega poteka razdre tudi z obojestranskim sporazumom ali s predčasnim enostranskim razdrtjem (izstop, odpust). Delovno razmerje za določen čas se lahko znotraj tega časa razdre le, če je bila ta možnost pred začetkom dela dogovorjena med delodajalcem in delojemalcem. Če se delovno razmerje za določen čas zaradi zakonsko določenega prepovedanega vzroka (tako imenovani diskriminacijski vzrok) ne spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas, lahko delojemalec razdrtje izpodbija ali zahteva odškodnino od delodajalca. Podrobne informacije so navedene v poglavju »Diskriminacijsko razdrtje delovnih razmerij«. Prehod v delovno razmerje za nedoločen čas Če se v primeru delovnega razmerja za določen čas po poteku pogodbe delo opravlja dalje brez določenega roka, potem se to delovno razmerje (s sklepčnim dejanjem) spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas, to pomeni, veljavno za čas, ki ni določen. Verižno podaljševanje pogodbe o delovnem razmerju za določen čas Ko se vrstijo podaljševanja pogodbe o delovnem razmerju za določen čas, govorimo o verižnem podaljševanju pogodbe o delovnem razmerju. Z verižnim podaljševanjem pogodb o delu za določen čas se predvsem obideAK-Informacijsko središče delavske zbornice 31 jo zakoni, ki ščitijo delojemalca zoper odpoved. Zato so takšna ponavljajoča se podaljševanja dopustna le, če jih je možno utemeljevati zaradi izjemnih stvarnih vzrokov. Presoja o tem, če je res prisotno verižno podaljševanje pogodb, se izvede le v posameznih primerih. Razdrtje z obojestranskim sporazumom Tako, kot lahko izbirajo pogodbeni partnerji, da sklenejo pogodbo, imajo tudi na izbiro, da pogodbo razdrejo. Glavni pogoj za sporazumno razdrtje je dogovor med delojemalcem in delodajalcem. Pri sporazumnem razdrtju ni odpovednega roka, temveč se v pogodbi določen čas, kdaj se konča delovno razmerje. Dogovor o povračilu stroškov izobraževanja in konkurenčne klavzule so veljavne tudi v primeru sporazumne rešitve. Delojemalci morajo biti pozorni na to, da se v primeru sporazumne rešitve v pisni obliki delodajalcu odpovejo svojih pravic iz takšnih dogovorov. Določila o varovanju glede razdrtja z obojestranskim sporazumom veljajo za nosečnice, tiste, ki služijo vojaški rok in obveznike civilnega služenja ter vajence. Za te skupine oseb, je sporazumno razdrtje delovnega razmerja ob drugi pravni neučinkovitosti možna le takrat, če je bilo za ženske v obdobju pravnega varstva zoper odpovedi, po avstr. Zakonu o varstvu materinstva zaposlenih 32 AK-Informacijsko središče delavske zbornice žensk pisno določeno ter pri mladoletnih osebah (do 18. leta) obstaja tudi še pisno potrdilo delavske zbornice ali delovnega in socialnega sodišča o seznanitvi s pravnim poukom; za tiste, ki služijo vojaški rok ali obveznike civilnega služenja ter za ženske v izobraževalni službi v obdobju pravnega varstva zoper odpovedi po avstr. Zakonu o zagotavljanju delovnega mesta, pisno določeno in obstaja pisno potrdilo od delavske zbornice ali delovnega in socialnega sodišča o seznanitvi s pravnim poukom; za vajence po Zakonu o poklicnem izobraževanju pisno določeno in obstaja potrdilo v pisni obliki od delavske zbornice ali delovnega in socialnega sodišča o seznanitvi s pravnim poukom in pri mladoletnih osebah še dodatno privolitev zakonitega zastopnika. Odpoved Odpoved je enostranska, izjava volje, ki jo je treba dostaviti prejemniku, z vsebino razdrtja delovnega razmerja. Enostransko pomeni, da lahko izreče odpoved delojemalec ali delodajalec brez privolitve drugega. »Ki jo je treba dostaviti« pomeni, da je treba informacije o odpovedi poslati drugemu podpisniku pogodbe. Tako ni možno dati odpovedi, ne da bi bil drugi o tem seznanjen. Privolitev v odpoved ni potrebna, zavrnitev sprejema pošiljke ne vpliva na učinkovitost le te. Odpoved s povratno veljavo prav tako ni možna. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 33 Izjava volje pomeni, da mora biti jasno razvidno, da ima tisti, ki daje odpoved dejansko namen razdreti delovno razmerje. Kako se to stori, na splošno ni vezano na nobeno obliko, zaradi tega je lahko v pisni obliki, ustno izrečeno ali izvedeno s sklepnim dejanjem (na primer izročitev izpolnjenih listin o delu). Kolektivna pogodba o delovnem razmerju lahko na primer vsebuje ureditev, da se lahko izda odpoved le v pisni obliki, ker sicer ni pravnomočna. Izrečena odpoved v nasprotju s tem določilom, v tem primeru ne bi bila veljavna. Odpoved razdre delovno razmerje ob določenem času. Pri določanju končnega časa je potrebno upoštevati predhodni zakonski, po kolektivni pogodbi določen ali pogodbeni odpovedni rok kot tudi termin odpovedi. Če pri izreku odpovedi ni bil naveden točen čas prenehanja, se izreče odpoved ob naslednjem dopustnem terminu. Termin odpovedi je čas, ko mora biti delovno razmerje dokončno razdrto. Odpovedni rok je razdobje med sprejetjem izjave odpovedi in terminom odpovedi delovnega razmerja. Če pa je odpovedni rok prekratek ali ni bil pravilno določen termin odpovedi, velja ta (nepravilen) čas sicer kot termin za prenehanje, vendar s posledico, da stopijo v veljavo pravne posledice neupravičene predčasne izvedbe razdrtja (nadomestilo zaradi odpovedi, odškodnina, itd.). 34 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Odpoved uslužbenca. Odpovedni roki in termini, ki jih je treba upoštevati, znašajo pri zaposlenih, katerih delovni čas znaša najmanj eno petino zakonsko določenega ali s kolektivno pogodbo določenega tedenskega normalnega delovnega časa – nanašajoč se na en mesec (na primer pri 40 urah na teden, najmanj 8 ur: za uslužbenca znaša odpovedni rok, ne glede na trajanje delovnega razmerja en mesec in se ga lahko izreče vsak zadnji dan v mesecu. Enomesečni odpovedni rok se lahko s sporazumom podaljša do pol leta, pri čemer odpovedni rok, ki ga mora upoštevati delodajalec, ne sme biti krajši kot tisti pri delojemalcu. Sporazum, da nastopi odpovedni rok s koncem četrtletja za zaposlenega, ni možen. Pri enomesečnem odpovednem roku je potrebno odpoved posredovati delodajalcu najkasneje zadnji dan predhodnega meseca. Za delodajalca znaša odpovedni rok v 1. in 2. letu delovne dobe 6 tednov od 3. do 5. leta delovne dobe 2 meseca od 6. do 15. leta delovne dobe 3 mesece od 16. do 25. leta delovne dobe 4 mesece od 26. leta delovne dobe dalje 5 mesecev Če ni bilo drugače dogovorjeno in tudi v kolektivni pogodbi ni bilo določeno, se lahko zaposlenemu izreče odAK-Informacijsko središče delavske zbornice 35 poved le ob koncu koledarskega četrtletja (torej konec marca, junija, septembra ali decembra - 2. odstavek 20. člena Zakona o uslužbencih). S sporazumom ali kolektivno pogodbo se lahko določi tudi, da se lahko delovno razmerje konča vsakega 15. ali zadnji dan v mesecu (3. odstavek 20. člena Zakona o uslužbencih). Če pa znaša obseg delovnega časa manj kot 1/5 tedenskega normalnega delovnega časa, znaša odpovedni rok za delodajalca kot tudi za delojemalca 14 dni, če ni bilo dogovorjeno drugače. Odpoved delavcev. Za delavca je doba odpovednega roka in termin odpovedi odvisen od kolektivne pogodbe. Če ni bila sklenjena kolektivna pogodba, potem se določajo odpovedni pogoji v skladu s podjetjem ali pogodbo o delovnem razmerju. Če pa takšna določila niso bila sklenjena, potem se lahko odpove delovno razmerje v obrtnem obratu po zakoniku obrtniških poklicev z upoštevanjem 14-dnevnega odpovednega roka, sicer po avstr. Splošnem civilnem zakoniku z upoštevanjem 14-dnevnega odpovednega roka. Pravica do soodločanja sveta delavcev pri odpovedi Dolžnost obveščanja. Lastnik podjetja mora pred vsako odpovedjo delojemalca o tem obvestiti svet delavcev, ki lahko znotraj enega tedna poda svoje mnenje. 36 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Če pa se svet delavcev ne obvesti ali se ne upošteva enotedenski rok – razen če je svet delavcev že podal mnenje – odpoved ni pravnomočna. Svet delavcev je treba obvestiti v petek preteklega tedna, če se naj v petek prihodnjega tedna izreče pravnomočna odpoved. Svet delavcev lahko odpovedi privoli (z 2/3 večino), izrecno ugovarja ali ne poda svojega stališča. Način podajanja stališča sveta delavcev vpliva na morebitno izpodbijanje odpovedi. To naj upošteva svet delavcev pri svojem odločanju. Izpodbijanje odpovedi Poznamo dva načina izpodbijanja odpovedi. (105. člen Ustavnega zakona o delu) 1. Odpoved z motivom. Tukaj so prisotni prepovedani, pred vsem pa v ustavnem zakonu o delu navedeni vzroki. 2. Socialno neupravičena odpoved. Tukaj se z odpovedjo škoduje predvsem interesom delojemalca. Sodišče mora pretehtati socialni položaj delojemalca in potrebe podjetja, ki nasprotujejo nadaljnjemu zaposlovanju delojemalca. Izpodbijanje zaradi socialne nepravilnosti je možno le takrat, če je bil delojemalec že najmanj zaposlen 6 mesecev. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 37 Oba načina izpodbijanja sta možna le v podjetjih, ki morajo imeti lasten svet delavcev (to pomeni, da imajo najmanj 5 delavcev trajno zaposlenih). Ne glede na to, če je dejansko urejen svet delavcev ali ne. Svet delavcev lahko na zahtevo odpuščenega delojemalca v roku enega tedna po seznanitvi o izreku odpovedi le to na sodišču izpodbija, če je ta oseba izrecno vložila ugovor. Če pa svet delavcev ne izpelje zahteve delojemalca, lahko le ta sam v roku nadaljnjih dveh tednov začne izpodbijati odpoved. Če pa svet delavcev ni podal svojega stališča, lahko delavec sam izpodbija odpoved na sodišču v roku dveh tednov po prejetju. V podjetjih, ki sicer izpolnjujejo pogoje (vedno imajo najmanj 5 zaposlenih) za ureditev sveta delavcev, ampak le tega nimajo sestavljenega, lahko delavec, ki mu je bila izrečena odpoved, le to izpodbija sam na sodišču v roku 2 tednov po prejemu odpovedi. Če svet delavcev izrecno privoli v odpoved, potem delojemalec nima več možnosti, da izpodbija odpoved iz socialnih vzrokov (pravica blokade sveta delavcev). Izpodbijanje odpovedi je usmerjeno v nadaljnjo zaposlitev v podjetju. 38 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Izpodbijanje odpusta Tudi pri odpustu je delodajalec dolžan nemudoma obvestiti svet delavcev. Drugače kot pri odpovedi se praviloma obvešča šele po izreku odpusta. Ko je bil enkrat izrečen odpust, čeprav ni razloga za to dejanje in je le ta socialno sporen oz. je bil izrečen zaradi prepovedanega motiva, se ga lahko izpodbija. Tudi tukaj veljajo kratki roki za izpodbijanje enako kot pri izpodbijanju odpovedi! Za podrobne informacije so vam na razpolago vaš sindikat ali delavska zbornica. Diskriminacijsko prenehanje delovnega razmerja Če je prenehalo delovno razmerje iz enega od naslednjih vzrokov zaradi odpovedi delodajalca, odpusta ali razdrtja pogodbe med poskusno dobo oz. delovno razmerje za določen čas ni bilo spremenjeno v nedoločen čas, zaradi enega od navedenih vzrokov, takrat lahko delojemalec izpodbija prenehanje ali zahteva odškodnino od delodajalca. Zakon pozna naslednje diskriminacijske vzroke: spol etnična pripadnost veroizpoved ali svetovni nazor starost spolna usmerjenost invalidnost AK-Informacijsko središče delavske zbornice 39 Ni nujno, da je vzrok za diskriminacijo vedno na strani delojemalca. Izpodbija se lahko na primer tudi odpoved, ki je bila posledica negovanja invalidnega družinskega člana ali ker delojemalec nastopa kot priča v diskriminacijskem postopku drugega delojemalca. Če je bilo izrečeno prenehanje na diskriminacijski način, ima delojemalec izbiro med izpodbijanjem prenehanja (to pomeni v primeru pozitivnega izida v postopku neprekinjeno nadaljevanje delovnega razmerja) ali odškodninskim zahtevkom. Pozor! Treba je nemudoma ukrepati – saj je možno izpodbijati prenehanje le znotraj 14 dni od izreka diskriminacijske izjave o prenehanju oz. poteka delovnega razmerja za določen čas! Za uveljavljanje odškodnine je predviden 6-mesečni rok. Pri vprašanjih v zvezi s to temo se obrnite na vaš sindikat ali delavsko zbornico! Prosti čas med odpovednim rokom Uslužbenci (22. člen Zakona o uslužbencih), delavci (1160a. člen Splošnega civilnega zakonika): Pri odpovedi delodajalca se mora delojemalcu na njegovo zahtevo med odpovednim rokom dopustiti prosti čas, in sicer najmanj 1/5 rednega delovnega časa brez znižanja plače. 40 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Ta pravica do prostega časa ne velja, če ima delodajalec pravico do pokojnine iz pokojninskega zavarovanja, če je nosilec pokojninskega zavarovanja izstavil potrdilo o začasnem zdravstvenem zavarovanju od. Ni nujno, da se ta prosti čas uporabi za „iskanje druge zaposlitve“! Predčasno razdrtje Predčasno razdrtje je možno le iz pomembnih razlogov, če so veljavni, kadarkoli, veljajo tako za delovna razmerja sklenjena za določen čas kakor tudi za nedoločen čas. Če pa delojemalec razdre pogodbo, je to odpust, če pa pogodbo o delovnem razmerju predčasno razdre delojemalec, je to izstop. Odpust in izstop sta prav tako kot odpoved enostranska izjava volje, ki jo je treba dostaviti in katere pravne posledice nastopijo takoj, ko je o tem seznanjen pogodbeni partner. Odpust Odpust zaključi delovno razmerje načeloma s takojšnjo veljavo. Tudi neupravičen odpust razdre delovno razmerje. Odpust je treba takoj izreči seznanitvi z razlogom – razen kratkega roka za razmislek, ker se sicer izgubi pravica do odpusta. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 41 Kdaj se lahko odpusti uslužbenca? Po 27. členu Zakona o uslužbencih se lahko odpusti uslužbenca, 1. če ni zvest svojemu delu, pri svojem delu sprejema brez vednosti ali privolitve delodajalca neupravičene ugodnosti od tretjih oseb, ki niso v skladu z določili 13. člena Zakona o uslužbencih, sprejme provizijo ali drugo nagrado, ali če zakrivi kakšno dejanje zaradi katerega bi izgubil zaupanje svojega delodajalca; 2. če ni sposoben opravljati obljubljeno ali okoliščinam primerno delo; 3. če spada v skupino v 1. členu zakona o uslužbencih omenjenih uslužbencev in brez privolitve delodajalca opravlja samostojno trgovsko podjetje ali če v panogi delodajalca sklepa za sebe ali druge osebe trgovske posle ali če ravna zoper navedene prepovedi v 4. odstavku 7. člena Zakona o uslužbencih; 4. če brez zakonske ovire med daljšim časovnim obdobjem ne izvaja svojega dela ali se odločno brani opravljanja svojega dela ali če ne upošteva delovnih navodil delodajalca ali če poskuša druge zaposlene napeljevati k neposlušnosti proti delodajalcu; 5. če zaradi prestajanja daljše zaporne kazni ali daljše odsotnosti glede na okoliščine ne more opravljati svojega dela, razen zaradi bolezni ali nesreče; 6. če zagreši fizično obračunavanje, krši moralo ali žali delodajalca, njegovega namestnika, njihove svojce ali sodelavce. 42 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Kdaj se lahko odpusti delavca? Po 82. členu Zakonika o indrustrijski zakonodaji in delu se lahko odpusti delavca, a) če je ob sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju nosilcu obrti namenoma predložil neustrezno ali ponarejeno izkaznico ali spričevala in ga tako hotel ogoljufati, ali mu ni povedal resnice glede drugega istočasnega obstoječega delovnega razmerja in ga tako pustil v zmoti; b) če se ugotovi, da ni sposoben izvesti dogovorjenega dela; c) če zapade v alkoholizem in je bil večkrat neuspešno opozorjen; d) če zakrivi tatvino, poneverbo ali drugo kaznivo dejanje in zaradi tega ni vreden zaupanja nosilca obrti; e) če izda poslovno tajno ali se brez privolitve nosilca obrti ukvarja s stranskimi škodljivimi posli; f) če brez dovoljenja zapusti delovno mesto ali vztrajno zanemarja svoje dolžnosti ali ostale delavce ali sostanovalce napeljuje k neposlušnosti, k upiranju nosilcu obrti, k neurejenemu načinu življenja ali k nezakonitim ali nemoralnim dejanjem; g) če zagreši razžalitev, telesno poškodbo ali nevarne grožnje proti nosilcu obrti ali sostanovalcu ali ostalim pomožnim delavcem; h) ali če ne upošteva predhodnega opozorila in neprevidno ravna z ognjem in svetlobo; i) če boleha za resno boleznijo ali je zaradi lastne krivde nezmožen za delo; j) če je več kot 14 dni pridržan v zaporu. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 43 Vztrajnost nastopi takrat, če je bil delojemalec najmanj enkrat opozorjen in tega ni upošteval ali če je iz njegovega vedenja razvidno, da vztraja pri svoji upornosti. Ponovno neupoštevanje opozorila predpostavlja, da je bil delojemalec najmanj dvakrat neuspešno opozorjen. Izstop Tudi izstop konča delovno razmerje s takojšnjo veljavo, ko se ga izreče delodajalcu. Največ vzrokov za izstop je prisotnih v grobi kršitvi dolžnosti delodajalca, da skrbi za primerne delovne pogoje. V primeru upravičenega izstopa obdrži delojemalec vse pravice, ki bi jih v primeru prenehanja delovnega razmerja v skladu z določili prejel od delodajalca (odpoved). Kdaj je uslužbenec upravičen do izstopa? Po 26. členu Zakona o uslužbencih je ta upravičen do izstopa, 1. če postane nesposoben za izvajanje svojega dela ali le tega ne more nadaljevati brez, da bi škodoval svojemu zdravju ali morali; 2. če delodajalec delojemalcu pripadajoči prejemek neprimerno zmanjša ali krati, mu dodeli prejemke v naturalijah, ki so zdravju škodljive ali slabe kakovosti ali je prikrajšan zaradi nezdravega stanovanja ali krši druga pomembna določila pogodbe; 3. če delodajalec ne upošteva zakonsko določene dolžnosti za zaščito življenja, zdravja ali morale zaposlenih; 44 AK-Informacijsko središče delavske zbornice 4. če delodajalec zagreši fizično obračunavanje, krši moralo ali žali uslužbence in njihove svojce ali zavrača nudenje pomoči uslužbencem pred takšnimi dejanji sodelavca ali svojca delodajalca. Kdaj ima delavec pravico do izstopa? Po 82. členu zakonika o industrijski zakonodaji in delu ima delavec pravico do izstopa, a) če ne more nadaljevati svojega dela brez, da lahko dokaže, da je zdravju škodljivo; b) če nosilec obrti zakrivi nasilno trpinčenje ali grobo razžalitev do delavca ali njegovih svojcev; c) če poskusi nosilec obrti ali njegovi svojci napeljevati delavca ali njegove svojce k nemoralnim ali protizakonitim dejanjem; d) če nosilec obrti delavcu neupravičeno ne plača dogovorjenih prejemkov ali krši druga pomembna določila pogodbe; e) če nosilec obrti ni sposoben plačati delojemalcu prejemke. Upoštevanje rokov! Nadomestila zaradi izstopa, odpusta, odstopa od pogodbe in neupoštevanje rednega odpovednega časa se uveljavljajo znotraj 6 mesecev na sodišču, drugače zapadejo. Smrt delojemalca Ker je delojemalec načeloma dolžan, izvajati delo v lastni osebi, pomeni smrt delojemalca vedno razdrtje delovnega razmerja. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 45 ODPRAVNINA (NOVA) velja za vsa od 1. 1. 2003 sklenjena delovna razmerja Plačilo delodajalca v podjetniški sklad za socialno varstvo Delodajalci morajo za vsakega delojemalca/delojemalko redno plačevati prispevke za odpravnino v podjetniški sklad za socialno varstvo. Prispevek znaša 1,53 % od redne mesečne plače (vključno z dodatnimi prejemki). Delodajalec je dolžan plačati prispevke za odpravnino od začetka 2. meseca zaposlitve dalje. Če pa se znotraj enega leta po prenehanju sklene novo delovno razmerje z istim delodajalcem, potem se plačajo prispevki takoj ob začetku delovnega razmerja. Za naslednje neplačano obdobje mora delodajalec (ob obstoječem delovnem razmerju) plačati prispevke za odpravnino v podjetniški sklad za socialno varstvo: služenje vojaškega roka, izobraževanje in civilnega služenja (osnova za prispevke: višina dodatka za nego otroka po 3/1. členu zakona o dodatku za nego otroka) nadomestilo za čas porodniškega dopusta in nadomestilo za čas bolezni zaposlitev s krajšim delovnim časom, zaradi postopnega upokojevanja, zaposlitev s krajšim delovnim časom v okviru solidarnostnega nagradnega modela, 46 AK-Informacijsko središče delavske zbornice nepolna zaposlenost (skrajšani delovni teden) po 27. členu zakona o spodbujanju zaposlovanja (osnova prispevkov na podlagi prvotnega nekrajšanega delovnega časa). Za časovno obdobje prejemanja dodatka za nego otroka (če med začetkom prejemanja dodatka za nego otroka in končanju zadnjega delovnega razmerja, za katero so bili plačani prispevki v podjetniški sklad za socialno varstvo, ni minilo več kot 3 leta) kakor tudi za časovno obdobje uveljavljanja nadomestila za nego hudo bolnih otrok ali svojcev, takrat prispevke plačuje sklad za izravnavo stroškov družin. Med koriščenjem izrednega dopusta za izobraževanje se plačuje 1,53 % fiktivne podpore za brezposelnost (= podpora za izobraževanje) za delojemalca. Plačilo gre v breme določil politike trga dela. Izbira podjetniškega sklada za socialno varstvo, soodločanje znotraj sklada, določanje odmere Vsi plačani prispevki delodajalca gredo v isti podjetniški sklad za socialno varstvo (vsi delojemalci enega delodajalca so v enem skladu). V podjetjih s svetom delavcev se izbere sklad v sodelovanju s svetom delavcev (dogovor v podjetju se lahko tudi doseže z izsiljevanjem). V podjetjih brez sveta delavcev pripada izbira sklada načeloma delodajalcu – če pa se vsaj 1/3 zaposlenih ne AK-Informacijsko središče delavske zbornice 47 strinja, potem lahko dajo ugovor proti izbranemu skladu, v pogajanja se lahko vključi tudi sindikat (če ne pride do soglasja, o tem odloča poravnalni svet). Konkretni pristop k določenemu podjetniškemu skladu poteka preko pristopne pogodbe, v kateri se med drugim določi višina obračunanih upravnih stroškov sklada. Sklad je dolžan sprejeti delodajalce, ki želijo pristopiti, pod običajnimi pogoji (obveznost sklepanja pogodb). Če delodajalec ne izpolni dolžnosti in ne izbere podjetniškega sklada za socialno varstvo v roku 6 mesecev, regionalni sklad za zdravstveno zavarovanje sproži zakonsko določen postopek dodelitve. S tem postopkom se lahko sklene pogodba brez privolitve delodajalca med le tem in podjetniškim skladom. Izterjava prispevkov Izterjava prispevkov poteka skupaj s socialnimi dajatvami v sodelovanju s pristojnim zdravstvenim zavarovanjem. Zdravstveno zavarovanje posreduje prispevke na ravni podjetja izbranemu podjetniškemu skladu. Nadzor nad pravilnostjo plačanih prispevkov pripada zdravstvenemu zavarovanju – uveljavljanje z upravnim postopkom (ni potrebno vložiti civilnopravne tožbe na delovnem sodišču). Če delodajalec ne plačuje prispevkov v roku – se zaračunajo – tako kot pri zakasnelem odvajanju socialnih dajatev – zamudne obresti. 48 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Višina odpravnine Višina nove odpravnine nastane iz vsote plačanih prispevkov ob upoštevanju rezultatov odmere in upravnih stroškov. Podjetniški skladi za socialno varstvo morajo zagotoviti najmanj nominalno vrednost prejetih prispevkov odpravnine. Poleg tega lahko podjetniški sklad izda tudi obrestno garancijo, vendar ni obvezno. Zakon določa zgornje meje upravnih stroškov. Gotovinski izdatki se lahko obračunajo posebej. Izplačilo odpravnine Pravica do izplačila odpravnine nastopi ob prenehanju delovnega razmerja, predpostavljeno, da prenehanje ni nastopilo zaradi odpovedi delojemalca, odpusta po lastni krivdi ali neupravičenem predčasnem izstopu in so bili prispevki plačani za najmanj 3 leta (časovna obdobja različnih delodajalcev se seštevajo). Pravica do izplačila nastopi v primeru odpovedi delojemalca, če je odpoved delojemalca bila izrečena med zaposlitvijo s krajšim delovnim časom po zakonu o materinskem varstvu in zakonu o očetovskem dopustu (tako imenovan izredni neplačan dopust ob rojstvu otroka in če so bili plačani prispevki za najmanj 3 leta). Izplačilo odpravnine se lahko zahteva takrat, če delojemalec že najmanj 5 let ni v delovnem razmerju, na osnovi AK-Informacijsko središče delavske zbornice 49 katerega je treba plačati prispevke v podjetniški sklad za socialno varstvo (na primer bivanje v tujini). Delodajalec ima ob dodeljeni pravici do izplačila naslednje možnosti: koriščenje odpravnine kot dohodek od kapitala puščanje odpravnine v podjetniškem skladu in nadaljnje odmerjanje denarja (pod določenimi okoliščinami celo do upokojitve) prenos odpravnine v podjetniški sklad novega delodajalca prenos odpravnine v zasebno dodatno pokojninsko zavarovanje ali v pokojninsko blagajno obrata/več obratov (če je možna vključitev v pokojninski sistem obrata). Če se konča delovno razmerje zaradi odpusta delojemalca itd., potem ni upravičen do izplačila. Pridobljena pričakovalna pravica do odpravnine ostane v podjetniškem skladu in se tam dalje odmeri. Pri končanju prihodnjega delovnega razmerja (zaradi odpusta delodajalca) se lahko ti zahtevajo – skupaj z novo pridobljenimi pričakovalnimi pravicami. Če pa se konča delovno razmerje pred dopolnitvijo treh let, ki so potrebna za pridobitev pravice do izplačila, potem ostane odpravnina v podjetniškem skladu (ne glede na način prenehanja). 50 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Brez dodelitve pravice do izplačila lahko upravičeni delojemalec zahteva prenos pravice do odpravnine v podjetniški sklad novega delodajalca, če za te prenosljive pravice že najmanj 3 let niso bili plačani prispevki. Ob smrti delojemalca pripada odpravnina zakoncu ali registriranemu partnerju ali otrokom (posvojenec, rejenec ali pastorek) delojemalca v enakih delih, če so otroci v času smrti delojemalca prejemali družinski dodatek. Ta pravica do izplačila odpravnine morajo upravičenci (=zakonec, registriran partner in otroci, posvojeni, rejenci ali pastorek, glej zgoraj) pisno uveljavljati v roku treh mesecev po smrti delojemalca pri podjetniškem skladu za socialno varstvo. Če upravičenec zamudi 3-mesečni rok, lahko s tožbo uveljavlja svojo pravico napram drugim upravičencem. Če se v treh mesecih ne javi noben upravičenec pri podjetniškem skladu, pade odpravnina v zapuščino. Pomembno! Delojemalec mora o izplačilu oz. drugih določilih glede odpravnine v 6 mesecih po končanju delovnega razmerja pisno obvestiti podjetniški sklad, drugače se vsota odpravnine dalje odmeri! Glede na zakonodajo in zahtevan postopek v zvezi z uveljavljanjem različnih zakonskih vrst pokojnin in doseganja AK-Informacijsko središče delavske zbornice 51 določenih starostnih mej je priporočljivo svetovanje na delavski zbornici ali sindikatu. Pravica do prestopa za vse od 31. 12. 2002 obstoječih delovnih razmerij Za vsa pred 31. 12. 2002 sklenjena delovna razmerja še velja stari načeloma nespremenjeni zakon o odpravninah. Prestop iz starega v nov zakon je možen takrat, če delojemalec in delodajalec sestavita pisni sporazum o prestopu (v kolektivnih pogodbah in dogovorih v podjetjih se lahko sprejme tudi okvirna določila). Zakon pozna 2 različici prestopa Ti dve različici se razlikujeta glede na obravnavo do roka prestopa pridobljenih pričakovalnih pravic do odpravnine. Za nadaljnje pridobivanje pričakovalnih pravic se v obeh različicah ravna po novem zakonu. a) „Zamrznitev“ pridobljenih (starih) pričakovalnih pravic do odpravnine pri delodajalcu. „Zamrznjene“ pričakovalne pravice ostanejo veljavne kot neposredna obstoječa pravica proti delojemalcu in ta jih mora ob kasnejšem končanju delovnega razmerja tudi plačati, razen, če se delovno razmerje konča zaradi lastne odpovedi, neutemeljenega izstopa ali zaradi utemeljenega odpusta. Zakon določa, da se pri izbiri te različice prestopa do roka prestopa pridobljeni mesečni osebni prejemki zamrznejo. 52 AK-Informacijsko središče delavske zbornice b) „Prenos“ določene vsote v socialno zavarovalnico delavcev. Vsoto za prenos odmeri podjetniški sklad za socialno varstvo, ta postopek je v skladu z novim zakonom (ne zapade ob lastni odpovedi, itd.). Izbor te različice prestopa je možen le do 31. 12. 2012. Samozaposleni Od 1. 1. 2008 dalje velja novi zakon o odpravninah tudi za samozaposlene. Za več informacij se obrnite na svojo delavsko zbornico! ODPRAVNINA (STARA) Kdaj pripada odpravnina? Odpravnina je izredno plačilo, ki pripada ob razdrtju delovnega razmerja, če je trajalo najmanj 3 leta. Način končanja delovnega razmerja je tukaj zelo pomemben. Pravica do odpravnine pripada v naslednjih primerih končanja delovnega razmerja: odpoved s strani delodajalca neupravičen ali nezakrivljen odpust upravičen predčasen izstop delojemalca časovni potek (potek delovnega razmerja za določen čas) sporazumno razdrtje delovnega razmerja posebni primeri odpovedi delojemalca, čeprav je ta imel temeljit vzrok za predčasni izstop. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 53 Kdaj ne pripada odpravnina? Pravica do odpravnine ne velja, če delojemalec vloži odpoved – z izjemo do pravice za starostno pokojnino in razdrtje zaradi materinstva (starševstva), če brez temeljitega vzroka predčasno izstopi ali če ga zaradi krivdnega ravnanja doleti predčasen odpust. Določila za priznavanje časov Vsa časovna obdobja, ki jih je delojemalec v neposrednem predhodnem delovnem razmerju opravil pri istem delodajalcu, za katera še ni prejel odpravnine, je treba upoštevati pri odpravnini; časovno obdobje vajenskega razmerja se upošteva le takrat, če je delovno razmerje vključno z vajeniško dobo trajalo neprekinjeno najmanj 7 let. Samo čas vajenskega razmerja še ne utemelji pravice do odpravnine. Čas služenja vojaškega roka, civilno služenje ali izobraževanje se po zakonu za varstvo delovnega mesta v celoti upošteva pri zahtevkih, ki se ravnajo po trajanju delovnega časa oz. vojaškega roka. To pomeni, da se služenje vojaškega roka, civilno služenje ali izobraževanje časovno upošteva pri obračunu odpravnine. Čas materinskega varstva se tudi upošteva pri odpravnini. Zakon določa, da se porodniški dopust ne upošteva pri odpravnini. V posameznih primerih veljajo ugodnosti, ki so navedene v kolektivni pogodbi. Priznavanje delovne dobe drugih delodajalcev za obračun odpravnine zakonsko ni predviden, vendar se lahko dogovori. 54 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Višina odpravnine Znaša glede na trajanje delovnega razmerja po: 3 letih delovne dobe 2 mesečna prejemka 5 letih delovne dobe 3 mesečne prejemke 10 let delovne dobe 4 mesečne prejemke 15 let delovne dobe 6 mesečnih prejemkov 20 let delovne dobe 9 mesečnih prejemkov 25 let delovne dobe 12 mesečnih prejemkov Izračun odpravnine Osnova za višino odpravnine je „pripadajoč prejemek za pretekli mesec“. To je zaslužek, ki je sestavljen iz rednih mesečno ponavljajočih se prejemkov, dodatno k temu še alikvoten delež osebnega prejemka in podobnih plačil. Pri prejemkih, ki se spreminjajo, se ni možno ravnati po zadnjem izplačilu, ker bi to pripeljalo do grobih nesorazmerij. Takrat se upošteva povprečje celega leta. V osnovo za izračun se ne vključijo povračila izdatkov (na primer povračilo stroškov, dnevnice, kilometrina in podobno). Zapadlost odpravnine Zapadlost plačila odpravnine nastopi z razdrtjem delovnega razmerja, plača se do treh mesečnih prejemkov; če je znesek višji, se izplačuje presežek od četrtega meseca dalje, po končanju delovnega razmerja v mesečnih, vnaprej plačljivih delnih zneskih. Posebni rok zapadlosti plačila odpravnine velja za odpust delojemalca zaradi uveljavljanja (predčasne) starostne pokojnine, pokojnine zaradi zmanjšane zmožnosti opraAK-Informacijsko središče delavske zbornice 55 vljanja dela, prehodne pokojnine in pokojnine za težaško delo ter doseganje starostne meje. Celotna odpravnina se lahko v tem primeru odplačuje v mesečnih obrokih, pri čemer obrok ne sme biti manjši od polovice mesečnega prejemka. Odpravnina in pravica do pokojnine Pravica do odpravnine velja tudi takrat, če delojemalec odpove delovno razmerje 1. ki je trajalo najmanj neprekinjeno 10 let in pri moških po dopolnitvi 65. leta starosti, pri ženskah po dopolnitvi 60. leta starosti ali zaradi uveljavljanja predčasne starostne pokojnine pri dolgi zavarovalni dobi iz obveznega pokojninskega zavarovanja ali zaradi uveljavljanja prehodne pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja ali zaradi uveljavljanja pokojnine za težaško delo iz obveznega pokojninskega zavarovanja ali 2. zaradi uveljavljanja pokojnine iz škodnega primera zmanjšane zmožnosti za opravljanje dela iz obveznega pokojninskega zavarovanja ali predčasne starostne upokojitve zaradi zmanjšane zmožnosti opravljanja dela iz obveznega pokojninskega zavarovanja in veljavnost preneha zaradi odpovedi delojemalca. Pri pod točko 2 navedenih primerih ni potrebno minimalno trajanje službenega razmerja 10 let. 56 AK-Informacijsko središče delavske zbornice V posameznih primerih veljajo ugodna določila kolektivne pogodbe. Stara odpravnina in starševstvo Pod določenimi predpostavkami imajo delojemalci v zvezi s starševstvom pravico do odpravnine, kljub temu, če delovno razmerji sami razdrejo: delojemalke, ki po rojstvu živega otroka izstopijo iz delovnega razmerja v roku trajanje varstva, dobijo polovico zakonsko določene odpravnine, če je delovno razmerje trajalo najmanj neprekinjeno 5 let, znesek ne sme biti višji kot trije mesečni prejemki. Enako pravico do odpravnine imajo tudi delojemalci, ki po sprejetju otroka, ki še ni dopolnil drugega leta starosti, namesto otroka ali po prevzemu otroka v brezplačno nego, naznanijo svoj izstop v roku 8 tednov; Pri uveljavitvi starševskega dopusta, mora delojemalec izstop naznaniti najkasneje tri mesece pred koncem dopusta, da se ohrani zgoraj omenjena pravica do odpravnine. Če pa je dopust krajši od treh mesecev, je treba naznaniti izstop najkasneje 2 meseca pred koncem dopusta. enaka pravica do odpravnine velja tudi takrat, ko se službeno razmerje konča z odpovedjo delojemalca med uveljavljanjem starševskega skrajšanega delovnega časa (po zakonu o materinskem varstvu oz. tudi zakonu o očetovskem dopustu). AK-Informacijsko središče delavske zbornice 57 Pozor! Delojemalci moškega spola nimajo pravice do takšne odpravnine, če delovno razmerje preneha, kot je opisano zgoraj, potem ko so razdrli skupno gospodinjstvo ali prenehali pretežno skrbeti za otroka! Če se službeno razmerje razdre zaradi izstopa, kot je opisano zgoraj, se izračuna odpravnina na osnovi zadnjega polnega mesečnega prejemka. Če pa se razdre službeno razmerje med starševskim skrajšanim delovnim časom, se odpravnina izračuna po povprečju v zadnjih petih letih opravljene delovne dobe (čas starševskega dopusta se ne upošteva). PRENOS POSLOVANJA Zakon o prilagoditvah zakonodaje na področju pogodb o zaposlitvi (AVRAG) določa prenos poslovanja. Ta obstaja, ko podjetje, obrat ali del obrata preide na drugega lastnika. Nov lastnik vstopi z vsemi pravicami in dolžnostmi v delovna razmerja, ki so obstajala v trenutku prenosa. To pomeni za delodajalca, da je dolžan prevzeti delojemalce s svojimi dosedanjimi pravicami. Odpoved bi predstavljala obidenje teh določil in delojemalec bi imel pravico do reševanja sporov na sodišču in ponovne vzpostavitve delovnega razmerja. 58 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Če ima delojemalec željo razdreti delovno razmerje, da lahko na primer uživa odpravnino, potem lahko »dopusti«, da delodajalec razdre delovno razmerje in sklene novo delovno razmerje z novim lastnikom. Če pa se delojemalca prevzame z vsemi pravicami in dolžnostmi, ni dovoljeno spremeniti ali omejiti delovne pogoje znotraj enega leta po prenosu poslovanja z individualno pogodbo o delovnem razmerju. OSEBNO DOPOLNILNO DELO O osebnem dopolnilnem delu govorimo takrat, če mesečni dohodek ne prekorači minimalne meje socialnega zavarovanja. Znesek za leto 2011 je 374,02 e na mesec oz. 28,72 e na dan (če pa je službeno razmerje krajše od enega meseca, je treba upoštevati oba mejna zneska). Delojemalca je treba le prijaviti v zdravstveno zavarovanje in ga nezgodno zavarovati. Število ur se določi tako, da se ure pomnožijo z urno postavko, ta znesek ne sme prekoračiti minimalne meje. Če na primer urna postavka po kolektivni pogodbi znaša 10 e bruto, potem je dovoljeno maksimalno 37,40 ur/mesec (374,02 : 10) v letu 2011, drugače bi govorili o polni obveznosti zavarovanja. Če pa znaša dogovorjena (ali s kolektivno pogodbo določena) urna postavka na primer 15 e bruto, potem je opravljeno delo omejeno na 24,93 ur/mesec. AK-Informacijsko središče delavske zbornice 59 Zelo pomembno je, da se že v pogodbi o delovnem razmerju določi, da se urna postavka v primeru sprememb višine prejemkov (na primer zaradi bienalnega preskoka (minimalni prejemek se vsaki dve leti spremeni) na podlagi kolektivne pogodbe) vedno prilagodi tako, da se minimalna meja ne prekorači. Od urne postavke je odvisno, koliko ur se lahko opravlja delo, ne da bi prekoračili minimalno mejo. Obseg opravljenih ur dela je pomemben le takrat, ko gre za odpovedni rok uslužbencev. Če je obseg ur manjši kot ena petina tedenskega normalnega delovnega časa (na primer 8 ur pri 40 ur/teden) znaša odpovedni rok le 14 dni, če ni bilo dogovorjeno drugače. Osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, imajo enake pravice kot polno zaposleni, to pomeni, da imajo na primer – če se upošteva kolektivna norma- tudi pravico do božičnega dodatka in regresa. Tudi pri dopolnilnem delu je treba razlikovati – glede na dejavnost – med delavci in uslužbenci. Osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo imajo pravico do izplačila nadomestil v primeru bolezni, 5 (6) tednov plačanega dopusta na delovno leto, do izrednega dopusta za nego itd. Prav tako si pridobijo tudi pravico do odpravnine. 60 AK-Informacijsko središče delavske zbornice AK-Informacijsko središče delavske zbornice 61 62 AK-Informacijsko središče delavske zbornice AK-Informacijsko središče delavske zbornice 63 64 AK-Informacijsko središče delavske zbornice Moja AK. Samo zame. Ženske—Potrošniki—Mladostniki—Delovno pravo—Izobraževanje Smo proti podjetnikom izkoriščevalcem. AK-Hotline T 05 7799-0 Zbornica za delojemalce in zaposlene dežele Štajerske, Hans-Resel-Gasse 8–14, 8020 Graz T 05 7799-0 | Fax: 05 7799-2387 Informacije v delovno- in socialnopravnih vprašanjih......T 05 7799-0...........................Fax: 05 7799-2403 Informacije o gospodarski politiki in statistiki...................T 05 7799-2501..................Fax: 05 7799-2528 Informacije v zadevah varstva potrošnikov..........................T 05 7799-0...........................Fax: 05 7799-2521 Informacije v izobraževalnih zadevah........................................T 05 7799-2351..................Fax: 05 7799-2353 Informacije v zadevah obratnega sveta in varstva delavcev............................................................................................T 05 7799-2448..................Fax: 05 7799-2499 Delavska zbornica - Mladostniki......................................................T 05 7799-2497..................Fax: 05 7799-2420 Delavska zbornica - Upravljanje z dvoranami....................T 05 7799-2267..................Fax: 05 7799-2256 Delavska zbornica - Center za brošure.......................................T 05 7799-2296..................Fax: 05 7799-2223 Pisarna predsednika/Tisk.......................................................................T 05 7799-2205..................Fax: 05 7799-2232 Trženje in sporočanje................................................................................T 05 7799-2234..................Fax: 05 7799-2223 Knjižnica in informacijski center......................................................T 05 7799-2371..................Fax: 05 7799-2394.. IZPOSTAVE 8600 Bruck/Mur, Schillerstraße 22...................................................T 05 7799-3100..................Fax: 05 7799-3109 8530 Deutschlandsberg,.Rathausgasse 3.................................T 05 7799-3200..................Fax: 05 7799-3209 8330 Feldbach,.Ringstraße 5................................................................T 05 7799-3300..................Fax: 05 7799-3309 8280 Fürstenfeld,.Hauptplatz 12......................................................T 05 7799-3400..................Fax: 05 7799-3409 8230 Hartberg,.Ressavarstraße 16...................................................T 05 7799-3500..................Fax: 05 7799-3509 8750 Judenburg,.Kaserngasse 22.....................................................T 05 7799-3600..................Fax: 05 7799-3609 8720 Knittelfeld,.Hans-Resel-Gasse 2...........................................T 05 7799-3700..................Fax: 05 7799-3709 8430 Leibnitz, Karl-Morré-Straße 6.................................................T 05 7799-3800..................Fax: 05 7799-3809 8701 Leoben, Buchmüllerplatz 2......................................................T 05 7799-3900..................Fax: 05 7799-3909 8940 Liezen,.Ausseer Straße 42..........................................................T 05 7799-4000..................Fax: 05 7799-4009 8850 Murau,.Bundesstraße 7...............................................................T 05 7799-4100..................Fax: 05 7799-4109 8680 Mürzzuschlag,.Bleckmanngasse 8.....................................T 05 7799-4200..................Fax: 05 7799-4209 8570 Voitsberg, Schillerstraße 4........................................................T 05 7799-4300..................Fax: 05 7799-4309 8160 Weiz,.Birkfelder Straße 22..........................................................T 05 7799-4400..................Fax: 05 7799-4409 DELAVSKA UNIVERZA AK Hans-Resel-Gasse 6, 8020 Graz ..........................................................T 05 7799-5000..................Fax: 05 7799-5009 AKADEMIJA OTTO-MÖBES Stiftingtalstraße 240, 8010 Graz..........................................................T 05 7799-6000..................Fax: 05 7799-6009 OBRNETE SE LAHKO TUDI NA VAŠ SINDIKAT! Stanje: Januar 2011, Lastnik in izdajatelj: Zbornic za delojemalce in zaposlene za Štajersko, 8020 Graz, Hans-Resel-Gasse 8–14, Oblikovanje in produkcija: A. Weissensteiner
© Copyright 2024