Navodilo za uporabo CQ-TRIZ kart
Navodilo za uporabo CQ-TRIZ kart Andrej Trebar Povzetek: Naslov »Karte na mizo« sem izbral zato, ker ta izraz pomeni, da je treba razkriti vsa dejstva in vse zahteve, ker je le to pogoj za doseganje uspeha na določenem področju (npr. kakovosti, prodaji, razvoju …). Opisan je komplet kart, ki so namenjene sistematičnemu načrtovanju in predstavljajo učinkovito orodje za skupinsko delo interdisciplinarnih ekspertov pri reševanju zahtevnih problemov in sistematičnemu izboljševanju sistemov, procesov in proizvodov oziroma storitev. Temeljijo na uporabi orodij TRIZ, vendar je metoda zasnovana tako, da jo lahko uporabljajo osebe, ki nimajo poglobljenega znanja in izkušenj o uporabi TZRIZ orodij, vsekakor pa organizacijam zagotavljajo uspešne rešitve. Opisana metoda omogoča, da najtežje probleme rešujemo na lahek in celo zabaven način. 1 Opis situacije V organizacijah kakovost pogosto obravnavajo kot skladnost z zahtevami odjemalcev ali skladnost z določenimi standardi. Dejansko pomeni kakovost v svojem bistvu ustvarjanje dodane vrednosti za odjemalca, pri minimalnih stroških za dobavitelja. To pomeni, da je v samo bistvo kakovost vgrajena kontradikcija, ki jo določa izraz Q = (vrednost za odjemalca) / (stroški dobavitelja). To seveda pogojuje konkurenčnost. Kupec se ne bo odločil za nakup proizvodov ali storitev za katere meni, da zanj niso dovolj dobri ali pa so predragi. V takšnih primerih bo posegel po konkurenčnih proizvodih in storitvah. Slepo uvajanje različnih standardov in metod v sisteme vodenja organizacij ne daje vedno učinkov, ki jih organizacije pričakujejo. Zato sem se odločil, da razvijem metodo, ki bo omogočala bolj kreativno uvajanje sistemskih rešitev s katerimi bodo organizacije lahko dosegale višjo konkurenčnost v zahtevnih razmerah na trgu. Metoda temelji na uporabi posebnih igralnih kart za skupinsko načrtovanje kakovosti. Igralne karte so izbrane zato ker imajo naslednje lastnosti: Omogočajo skupinsko delo – računalnik je bolj primeren za individualno delo. Celoten tim, ki je praviloma sestavljen interdisciplinarno, je v vsaki fazi izvajanja inventivnega algoritma usmerjen k istemu cilju. Omogočajo vizualno predstavitev širše situacije na področju iskanja rešitve (pregled inventivnih načel in zaporedja procesiranja algoritma reševanja inventivnih problemov). Vnašajo kreativnost v delo tima in jih usmerjajo v razmišljanje, ki je širše od običajnih razmer (out-of box thinking), pri tam pa izpostavljajo rešitve v okviru razpoložljivih virov. Namen “igre” ni v zmagi posameznika, ampak v zmagi celotnega tima, ki je nagrajen z uspešno rešitvijo problema. Lahko pa igra spodbudi tudi tekmovalnost med člani tima glede generiranja koristnih idej za dosego skupnega cilja. Igra se z odprtimi kartami, kar omogoča, da imajo vsi igralci pregled nad celotno situacijo, kar pomeni, da poznajo: zahteve, faze v postopku, razpoložljive vire (načela, materiali, strukture …) in razloge za sprejemanje odločitev. 2 Igra s kartami za povečanje kreativnosti pri izboljševanju kakovosti Koncept uporabe igralnih kart za povečanje kreativnosti ni nov. Na trgu se pojavljajo vsaj 3 rešitve (glej reference), vendar nobena od njih ne pokriva področja kakovosti. S kompletom kart CQ-TRIZ je pokrito prav to področje. Karte CQ-TRIZ (oznaka C=kreativnost. Q=kakovost, TRIZ= teorija reševanja inventivnih problemov) so namenjene: • • iskanjem inovativnih rešitev za reševanje praktičnih problemov na področju kakovosti, ki obsegajo sisteme vodenja, procese in proizvode/storitve ter izboljševanju proizvodov s povsem inovativnimi rešitvami, kot tudi z nenehnim inkrementalnim izboljševanjem obstoječih proizvodov in storitev. Kakovost v svojem bistvu rešuje kontradikcijski problem, ki skuša odjemalcu zagotoviti najvišjo možno vrednost pri tem, da ima dobavitelj najnižje možne stroške ter s tem ustvarja najvišjo možno dodano vrednost. Zato igra temelji na uporabi TRIZ, ki je danes zelo uveljavljena metodologija reševanja inventivnih problemov. Komplet kart predstavlja orodje, ki je enostavno za uporabo in lahko koristi profesionalcem, ki delujejo na področju kakovosti, oziroma vsem, ki se soočajo z reševanjem kontradikcijskih problemov in tistim, ki se soočajo s problemom kako premagati konkurenco na trgu. Slika 2.1 Uporaba igralnih kart CQ-TRIZ za izboljševanje kakovosti Tržne zakonitosti, ki se nanašajo na kakovost in orodja TRIZ so opisane v knjigi “Kreativno snovanje novih proizvodov in storitev”, ki jo je izdalo Slovensko združenje za kakovost in odličnost. Knjiga vsebuje naslednje vsebine, ki jih je treba poznati pri uporabi opisane metode: koncept razvoja, nabor metod TRIZ, kontradikcijska matrika Uporabniki bodo kreirali rešitve pri katerih lahko izbirajo orodja, ki smo jih objavljali na sredinskih straneh revije Kakovost v letih od 2010 do 2012: Sedem klasičnih orodij za obvladovanje kakovosti Sedem novih orodij za vodenje kakovosti TRIZ orodja za reševanje inventivnih problemov Orodja za strateško vodenje v razmerah globalnih sprememb Orodja za vodenje kakovosti projektov Orodja za delo timov Metoda planiranja Hoshin-Kanri Vodenje izboljšav z metodo P-D-C-A Preprečevaje neskladnosti – preventivni ukrepi Karte so pripomoček, ki omogoča organizacijam uporabo metode TRIZ za reševanje problemov in za izboljševanje, brez predhodnega intenzivnega učenja relativno zahtevnih metod. Uporabljati jih lahko začnemo takoj in sproti osvajamo znanje in pridobivamo izkušnje za reševanje najtežjih problemov. Pri obravnavanju kakovosti se srečujemo tako s poslovnimi vidiki, kot tudi s tehničnimi vidiki proizvodov in storitev. Pri poslovnih situacijah uporabljamo naslednja TRIZ orodja: idealni končni rezultat (IFR), uporaba virov in reševanje fizičnih kontradikcij, ki nas vodijo od problema k rešitvi. Pri tem nam pomagajo orodja kot so 9 oken (ali sistemski operator), DCT operator (dimenzija-čas-cena) in inventivna načela, ki so interpretirana za področje kakovosti. Interpretiranje 40 inventivnih načel za področje kakovosti je ugodno zato, ker se s tem približamo uporabnikom, ki so vešči uporabe standardov (npr. ISO 9000, 14000 …) in različnih tehnik (npr. 7 orodij za obvladovanje kakovosti, 7 novih orodij …). Uporabnik lahko poišče konceptualno rešitev in potem izbere konkretna orodja, ki jih vgradi v svoj sistem vodenja z namenom, da bo dosegel želene učinke. 3 Tipi kart v kompletu Komplet sestavlja 60 kart, ki so grupirane v 4 skupine: 8 kart: diagram poteka reševanja problemov, ki nas vodi skozi ključne korake procesa iskanja inventivnih rešitev. Uporabljal naj bi se za pridobivanje izkušenj z reševanjem problemov. Uporabniki morajo definirati problem in pridobiti ključne podatke o sistemu ter definirati idealni končni rezultat. Ključ reševanja problemov na tej stopnji je uporaba separacije in integracije (podobno kot per-partes metoda pri reševanju integralov). Slika 3.1 Postopek reševanja problemov 8 kart: zakoni evolucije so podani z zaporedjem osmih kart z razlagami, ki nas vodijo skozi proces izboljševanja. Omogočajo upoštevanje načel evolucijskega razvoja. Slika 3.2 Osem kart z zakoni evolucije sistemov 4 karte: Separacijska načela, ki so temeljna načela za reševanje kontradikcij. S pomočjo navigacijskih številk lahko poiščemo ustrezna inventivna načela, ki nam pomagajo pri iskanju najprimernejših tehničnih rešitev. Slika 3.3 Štiri karte podajajo separacijska načela 40 kart: Inventivna načela, ki predstavljajo konceptualne tehnične rešitve. Burijo domišljijo sodelujočih in nas vodijo z tehničnim rešitvam s katerimi odpravljamo kontradikcije. Slika 3.4 Štirideset kart podaja inventivna načela Karte so zasnovane tako, da vsebujejo koristno informacijo na čelni in hrbtni strani. Čelna stran podaja grafično ponazoritev načela ali koraka v postopku, hrbtna stran pa dodatne razlage ali navedbo dodatnih načel, ki jih lahko uporabljamo za reševanje problemov. Slika 3.5 Vsebinska zasnova kart 4 Igre Karte lahko igra posameznik ali skupina, ki jo sestavlja 2, 4, 5, 8 igralcev. Kadar igra karte posameznik si vseh 40 kart, ki predstavljajo inventivna načela in so označena s številko v krogu, razporedi v matriko 5 × 8 tako, da ima pregled nad vsemi inventivnimi načeli. Karte, ki predstavljajo separacijske načine in so označene s simbolom v kvadratu, prav tako postavi v vrsto. Za reševanje problemov uporablja karte, ki določajo postopek reševanja problema in izvaja inštrukcije, ki jih podaja diagram poteka označen s številko 0 na rumenem ozadju natančno po navodilih, ki jih vsebuje karta za vsak korak v procesu. Določeni koraki v procesu so kompleksni in so predstavljeni z diagramom poteka, ki določa zaporedje aktivnosti. V primeru izboljševanja uporablja karte, ki podajajo evolucijske zakone. Označene so s številkami na zelenem polju. Kadar karte uporablja skupina je postopek enak, le delitev kart, ki podajajo inventivna načela poteka tako, da vsak igralec dobi svojo količino kart. V primeru štirih igralcev, vsak dobi 10 kart. Med reševanjem problemov skuša vsak sodelujoči ugotoviti ali je katero izmed navedenih inventivnih načel uporabno za rešitev problema, ki so ga skupaj opredelili na začetku igre. Kadar v postopku reševanja ugotovimo kontradikcije jih najprej natančno definiramo ter jih poskušamo rešiti tako, da izberemo ustrezne rešitve. Možno je prehajati iz fizičnih v tehnične kontradikcije in obratno. V ta namen karte, ki podajajo separacijska načela, vsebujejo tudi nabor inventivnih načel s katerimi je mogoče rešiti fizično kontradikcijo. Podobno karte, ki podajajo inventivna načela vsebujejo simbole, ki podajajo katero fizično kotradikcijo je možno z določenim načelom rešiti. Slika 4.1 Navigacija pri iskanju rešitev Kadar rešujemo tehnične probleme in je znana tehnična kontradikcija, ki jo je treba rešiti, lahko uporabljamo tudi kontradikcijsko matriko, ki je podaja v prilogi knjige »Kreativno snovanje novih proizvodov in storitev«. Ker pa je matrika precej nezanesljiva, je primerneje uporabljati druga TRIZ orodja. 5 Vzorčni primeri uporabe kart 5.1 Prvi primer – reševanje problemov Organizacijo lahko obravnavamo kot sistem medsebojno povezanih procesov v katerih delajo ljudje z določeno tehnologijo v smislu realizacije zastavljenih ciljev. Oseba, ki zazna problem, ga dokumentira in izbere člane tima, ki bodo poskušali poiskati rešitev danega problema. Prikazani primer je dejanski problem, ki se je pojavil v neki organizaciji. Vodja kakovosti je opisal problem tako, kot je prikazano v prvem koraku. Prvi korak: izberite tehnični/poslovni problem Na letnem vodstvenem pregledu, kot ga zahteva ISO 13485/9001 standard je direktor je določil cilje za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti vseh procesov, tudi za proces vodenja kakovosti. Smo majhno podjetje, ki izdeluje medicinske pripomočke (manj kot 30 zaposlenih). Po mojem mnenju smo na področju sistema vodenja kakovosti zbrali veliko izkušenj (kar potrjujejo tudi zunanji presojevalci). Sem edina oseba, ki se profesionalno ukvarja s kakovostjo in ne vem kaj in kako naj naredim izboljšave, ki naj po mnenju direktorja doprinesejo k zniževanju stroškov, saj naši stroški obsegajo samo mojo plačo in občasni nakup novih standardov ter stroške zunanjih presoj za vzdrževanje certifikata. S preventivnimi in korektivnimi ukrepi uspešno znižujemo stroške, ki izvirajo iz neskladnosti, ki se pojavljajo pri delovanju drugih procesov. Drugi korak: Oblikujte fizično/tehnično kontradikcijo Ker sistem vodenja kakovosti deluje dobro, kar potrjujejo tudi zunanje presoje, ni verjetno, da bi lahko izvedli bistvene izboljšave samega sistema, katerih rezultat bi bilo vidnejše znižanje stroškov. Bolj uspešno bi bilo izvesti izboljšave drugih procesov, proizvodov in storitev. Če želite izboljšati zaznavo problemov kakovosti je potrebno več časa, dodatni nadzor pa pomeni višje stroške. To predstavlja kontradikcijo, ki jo je treba rešiti z obstoječim načinom dela. Tretji korak: Oblikujte idealno rešitev (IFR ideal final result), ki jo želite doseči s pomočjo algoritma. Slika 5.1 Kje neskladnosti nastajajo, kje jih odkrivamo in kakšne stroške povzročajo Modra krivulja prikazuje kje neskladnosti nastajajo in njihov obseg. Rdeča krivulja prikazuje kje neskladnosti zaznavamo. Črna krivulja prikazuje stroške neskladnosti. Temeljna strategija je, da naredimo čim manj neskladnosti, če pa se zgodijo, jih moramo čim prej zaznati in odpraviti s korekcijskim ukrepom. S tem dosežemo, da so stroški neskladnosti čim manjši. Četrti korak: Poiščite vire za rešitev Ker gre za tehnični problem uporabimo kontradikcijsko matriko. Izberemo parameter 37: težava detekcije (to želimo izboljšati) in parameter 25: izguba časa (to se poslabša) in matrika nam pokaže naslednje možnosti reševanja: 18, 28, 32 in 9. 18. Mehanske vibracije Slika 5.2 Pregled karte je pokazal, da navedena načela že uporabljamo v sistemu vodenja 28 Zamenjava mehanskega sistema Slika 5.3 Pregled karte je pokazal, da je možno procese izboljšati s tem, da uvedemo elektronsko povratno zanko kot del informacijskega sistema 32. Sprememba barve Slika 5.4 Pri uvedbi elektronske povratne zanje je treba avtomatizirati zajem podatkov iz procesov 9. Predhodni nasprotni ukrep Slika 5.5 Pregled karte je pokazal, da navedena načela že uporabljamo v sistemu vodenja Peti korak: Ugotovite moč posameznih rešitev in izberite najboljšo. Z uporabo določenih načel, ki so podana v zgornjih alinejah ali njihove kombinacije, lahko izboljšamo procese v i organizaciji. Kot indikator izboljšave lahko uporabljamo indeks donosnosti (ROI Return on Investment). ROI = [(stroški obstoječega procesa) – (stroški po izboljšavi)] × 100 % / (vložek potreben za izvedbo izboljšave) (v času dveh let ali amortizacije vložka) Izbrali smo: • Namesto papirne informacijske zanke za obvladovanje neskladnosti, uporabite elektronsko kot sestavni del informacijskega sistema. • V proces proizvodnje uvedemo senzorja s katerimi bo mogoč avtomatični zajem podatkov v realnem času. Šesti korak: Predvidite bodoči razvoj sistema glede na prvotno izbrani problem. Bodoči razvoj sistema omogoča nadaljnje izboljšave skrajševanja časov s tem, da zamenjamo črtne kode z RFID tehnologijo. Sedmi korak: Analizirajte proces reševanja problema s pomočjo algoritma. Izbrana inventivna načela, ki bodo implementirana v procesih predstavljajo izboljšavo, ki znižuje stroške v procesu. Uporabljeni algoritem nas vodi v smeri izboljševanja. 5.2 Drugi primer: - Evolucijsko izboljševanje V drugem primeru bomo poskušali predstaviti uporabo CQ-TRIZ igralnih kart za realizacijo algoritmičnega procesa, ki nas vodi v odkrivanje novih konceptov s katerimi bomo lahko dosegali bistvene izboljšave tako proizvodov oziroma storitev, kot tudi procesov in sistema vodenja kakovosti. Diagram na sliki 0.1 prikazuje aktivnosti, ki nam odpirajo različne poti za izboljševanje in temelji na uporabi zakonitosti evolucije sistemov. Model bomo uporabili na primeru izboljšave koncepta usposabljanja. Preučili bomo vse možne načine, ki jih podaja model evolucijskega izboljševanja sistemov in za vsakega poskušali aplicirati ustrezno rešitev. Temeljna zahteve so naslednje: kakovost usposabljanja mora ostati enaka ali boljša, kot jo nudijo obstoječi sistemi usposabljanja, stroški za udeleženca usposabljanja morajo biti nižji, zaslužek za organizatorja in avtorja mora biti enak ali višji, dostopnost usposabljanja mora biti boljša. Model evolucijskega izboljševanja sistemov Povečanje stopnje idealnosti 1 2 4 7 3 Prepoznavanje in izločitev kontradikcij Povečanje stopnje dinamike sistema Izboljšanje strukture 8 5 Neenakomeren razvoj delov sistema Izboljšanje koordinacije Izboljšanje obvladovanja 6 Prehod na supersistem mono bi konvolucija Prehod na mikro raven Povečanje stopnje interakcije Povečanje informacijske zasičenosti Slika 0.1 Diagram poteka postopka za izboljševanje poli Slika 0.2 Pripomočki za izvedbo vaje Naloga Izboljšajte postopek usposabljanja tako, da bo vrednost za slušatelje višja, cena usposabljanja nižja, stroški za izvajalca usposabljanja nižji in njegov dobiček večji. Kjer bo: Q2 > Q1, C3 < C1, V3 > V1, C4 < C2 in V4 > V2 Obrazložitev: Naloga vključuje niz kontradikcijskih zahtev, ki jih lahko ponazorimo z diagramom, podaja relacijo med vrednostjo in stroški obstoječega koncepta usposabljanja in z diagramom želenih vrednost in stroškov. Želimo doseči stanje, ki bo pomenilo izboljšavo za oba pogodbena partnerja: izvajalca in slušatelje. vrednost [v] stroški [c] stanje pred izboljšavo Q1 = vrednost [v] stroški [c] V2 želeno stanje po izboljšavi Q2 = C1 V4 C3 V4 V2 V1 C2 C1 izvajalec usposabljanj Slika 03: Definicija naloge V3 C4 C3 slušatelji izvajalec usposabljanj slušatelji 5.2.1 Povečanje stopnje idealnosti Algoritmični postopek uporabe zakonov evolucije sistemov, je povzet po [1]. Primeren je za razvijanje in izboljševanje proizvodov, storitev in procesov. Spodbuja uporabo različnih orodij, ki jih najdemo v naboru orodij TRIZ in klasičnih orodij za izboljševanje kakovosti. Razvoj naj bi potekal v smeri povečanja stopnje idealnosti. Tu besede idealnost ne smemo zamenjevati ali enačiti z besedo odličnost, ki jo uporabljamo v programih doseganja poslovne odličnosti. Idealnost v našem primeru pomeni kvocient med uporabnimi funkcijami proizvoda v števcu in vsoto škodljivih funkcij in stroškov v imenovalcu. Slika 5.2.1.1: Uporabimo prvo karto postopka identifikacije evolucijskega izboljševanja za določitev idealnega končnega rezultata koristnih funkcij Idealnost = škodljivih funkcij + stroškov To je tudi merilo s katerim ugotavljamo kako dobro smo se približali idealnemu stanju. Merilo moramo uporabljati vedno relativno glede na predhodno ali konkurenčno rešitvijo. Če prikazani model uporabimo za izboljševanje storitve usposabljanja, moramo najprej narediti analizo idealnosti obstoječega načina opravljanja storitve usposabljanja. Ugotovit moramo koristne funkcije, škodljive funkcije in stroške. Razmere kaže tabela 5.2.1. Primer klasičnega seminarja Koristna funkcija Pridobitev potrebnega znanja Predavatelj posreduje svoje izkušnje Ocena + + Predavatelj odgovarja na vprašanja + Slušatelji prejmejo gradivo + Škodljiva funkcija in stroški Določena vprašanja se pojavijo kasneje, ko predavatelj ni več razpoložljiv Čas porabljen za usposabljanje je fiksen Ocena - - Stroški Kotizacija Izguba zaslužka Potni stroški, stroški bivanja Pristop pri iskanju rešitve Pristop pri iskanju rešitve Poiskati rešitev tako, da povečamo število Poiskati takšno rešitev, ki zmanjšuje število koristnih funkcij. škodljivih funkcij in/ali stroške. Tabela 5.2.1 Analiza idealnosti obstoječe rešitve za izvajanje storitve usposabljanja Opisan primer kaže, da imamo pri storitvi usposabljanja 4 koristne funkcije, 2 škodljivi funkciji in dva tipa različnih stroškov. Idealni končni rezultat predstavljajo koristne funkcije, ki jih pričakujemo od usposabljanja brez škodljivih funkcij in stroškov. Tega sicer ne moremo doseči, podaja pa cilj, ki se mu želimo približati. 5.2.2 Prepoznavanje in izločitev kontradikcij Slika 5.2.2.1 Uporabimo drugo karto za prepoznavanje in izločitev kontradikcij Najprej poskušamo ugotoviti kontradikcije v sistemu izobraževanja. Narišemo model konradikcije: Pri udeležbi na seminarju, kjer naj bi pridobili določeno znanje bomo izgubili določen čas. Če skrajšamo ta čas, bomo izgubili določeno informacijo. Slika 5.2.2.2 Model kontradikcije TC-1: Če prebijemo na predavanjih več časa, potem prejmemo več informacij vendar so stroški višji. TC-2: Če prebijemo na predavanjih manj časa, potem so stroški nižji, vendar prejmemo manj informacij. Rešiti moramo vprašanje: Kako izboljšati sprejem informacij, če porabimo manj časa za udeležbo na predavanjih? Uporabimo TC-2: Zmanjšati želimo IZGUBO ČASA (25), pri tem ne želimo poslabšati IZGUBO INFORMACIJE (24). Uporabimo lahko kontradikcijsko matriko, ki se nahaja v knjigi »Kreativno snovanje novih proizvodov in storitev«. Ko smo našli kontradikcije uporabimo karte, ki podajajo inventivna načela in so označene s krocem v katerem je številka načela in karte, ki podajajo separacijska načela in so označene s kvadratom v katerme se nahaja simbol, ki podaja način separacije (v času, v prostoru, med deli in celoto in med pogoji). Slika 5.2.2.3 Separacijska in inventivna načela ter medsebojne povezave Vsak sodelujoči dobi določeno število kart, ki podajajo inventivna načela, vsem sodelujočim morajo biti vidne karte, ki podajajo separacijska načela. Pri iskanju rešitev za odpravljanje kontradikcije, vsak sodelujoči prouči svoje karte, da ugotovi ali katero izmed inventivnih načel omogoča rešitev kontradikcije. Vsak izmed sodelujočih predstavi en predlog uporabe določenega inventivnega ali separacijskega načela za rešitev ostalim sodelujočim. Če nima rešitve prepusti predstavitev naslednjemu. Pri vsaki predstavitvi se lahko odpre diskusija v kateri sodelujoči preverijo uporabnost predlagane rešitve. Karte, ki podajajo separacijska načela vsebujejo tudi številke,inventivnih načel s katerimi je mogoče operativno realizirati določeno separacijsko. Podobno tudi vsako inventivno načelo vsebuje z rumeno barvo označen simbol separacijskega načela, ki ga je mogoče realizirati z uporabo inventivnega načela. Kot bližnjico lahko včasih uporabljamo kontradikcijsko matriko. Lahko jo najdemo v različnih virih (npr. knjiga Kreativno snovanje novih proizvodov in storitev), vendar se je treba zavedati, da matrika vsebuje le predloge rešitev, ki se nanašajo na tehnične probleme ne pa na poslovne, medčloveške, kulturne ali druge ne-tehnične, s katerimi se pogosto srečujemo na področju kakovosti. Ker se pojavljata dva parametra, ki sta v medsebojni kontradikciji, moramo izumiti rešitev, s katerimi bo kontradikcija odpravljena. Pri tem si lahko pomagamo s »katalogom« rešitev, ki podaja inventivna načela s katerimi je možno odpraviti določeno kontradikcijo. Vsako inventivno načelo je zbirka razvojnih vodil, ki priporočajo določeno metodo za reševanje določenega inventivnega problema. Obstaja 40 inventivnih načel, ki jih izbiramo glede na tip kontradikcije, ki jo je treba rešiti. Orodje za izbiro inventivnih načel je kontradikcijska matrika, ki je sestavljena iz 39 vrstic in 39 kolon. Na vertikalni osi so navedeni pozitivni učinki, ki jih je treba doseči (glede na razvojne zahteve). Na horizontalni osi so navedeni negativni učinki, ki izvirajo iz poskusov doseganja pozitivnih učinkov. Izbrani par pozitivnih in negativnih učinkov opredeli nabor inventivnih načel, ki jih lahko uporabimo za rešitev kontradikcijskega problema. Za rešitev zgornjega problema izberemo parameter »Izguba časa«, ki ga želimo izboljšati in parameter »Izguba informacije«, ki se bo poslabšal. V polju »inventivna načela« nam kontradikcijska matrika pokaže možne smeri rešitve z uporabo inventivnih načel. Te so naslednje: Parameter, ki se poslabša 24. Izguba informacije Parameter, ki se izboljša 25. Izguba časa 24, 26, 28, 32 Slika 5.2.2.4 Kontradikcijska matrika 24. Posrednik a) Uporabite vmesni objekt, s katerim prenesete ali opravite dejavnost. b) Začasno združite objekt z drugim, ki ga je lahko odstraniti. Slika 5.2.2.5 Uporabimo karto št 24, ki podaja inventivno načelo »posrednik« Skupina pregleda opcije, ki so navedene na karti št. 24 in z diskusijo ugotavlja ali in kako lahko z uporabo tega načela skrajša čas usposabljanja in zniža stroške. Možna rešitev: V točki A7 je naveden »facilitator« za katerega na obstaja natančen prevod, vendar to pomeni inštruktorja ali mentorja, ki zagotovi, da oseba, ki se usposablja prejme znanja in izkušnje z dodatnimi razlagami, primeri … 26. Kopiranje a) Uporabite ceneno kopijo namesto originala, ki je drag,kompleksen, lomljiv ali ni primeren za uporabo. b) Zamenjajte objekt z njegovo kopijo ali podobo; za povečanje ali pomanjšanje lahko uporabite lestvico. c) Če uporabljate vidne optične kopije, jih zamenjajte z infrardečimi ali ultravijoličnimi. Slika 5.2.2.6 Uporabimo karto št. 26, ki predstavlja inventivno načelo »kopiranje« Skupina pregleda opcije, ki so navedene na karti št. 26 in z diskusijo ugotavlja ali in kako lahko z uporabo tega načela skrajša čas usposabljanja in zniža stroške. Možne rešitve: V točki B3 je navedena uporaba videokonference. Izobraževanje lahko poteka z uporabo videokonference, kar omogoča realno komunikacijo med predavateljem in slušatelji, odpadejo pa potni stroški tako za predavatelja, kot za slušatelje. Prav tako je uporabna točka C3, ki navaja uporabo simulacij, iger in študijskih primerov, namesto klasičnih predavanj. 28. Zamenjava mehanskega sistema a) Zamenjajte mehanski sistem z optičnim, akustičnim ali vonjalnim. b) Uporabite električna, magnetna ali elektromagnetna polja za interakcijo s sistemom. c) Zamenjajte polja c1) stacionarna polja s premikajočimi, c2) fiksna polja s časovno spremenljivimi, c3) naključna polja s strukturiranimi. d) Uporabite polje v povezavi s feromagnetnimi delci. Slika 5.2.2.7 Uporabimo karto številka 28, ki predstavlja inventivno načelo »zamenjava mehanskega sistema« Skupina pregleda opcije, ki so navedene na karti št. 28 in z diskusijo ugotavlja ali in kako lahko z uporabo tega načela skrajša čas usposabljanja in zniža stroške. Možne rešitve: V točkah B1, B2, B3, B5 so predlogi s katerimi lahko zamenjamo papirna didaktična gradiva z elektronskimi. Zmanjšajo se stroški izdelave gradiv, poenostavi se hranjenje in iskanje informacij v gradivih. 32. Sprememba barve a) Spremenite barvo objekta ali njegove okolice. b) Spremenite stopnjo prosojnosti objekta ali procesa, ki ga je težko videti. c) Uporabite barvne dodatke za opazovanje objekta ali procesa, ki ga je težko videti. d) Če takšni dodatki že obstajajo, uporabite luminiscentna sledila ali elemente. Slika 5.2.2.8 Uporabimo karto št. 32, ki predstavlja inventivno načelo »sprememba barve« Skupina pregleda opcije, ki so navedene na karti št. 32 in z diskusijo ugotavlja ali in kako lahko z uporabo tega načela skrajša čas usposabljanja in zniža stroške. Možne rešitve: V točki A2 je predlog, da je predavateljev več in imajo različne veščine in izkušnje. To naredi usposabljanja bolj zanimiva za slušatelje in omogoča predstavitev raznovrstnih pogledov na isto problematiko. Na podoben način poskušamo analizirati možnost uporabe vseh predlaganih sugestij. S tem nam inventivna načela pomagajo, da premagamo psihološko inercijo, ki nas veže v iskanje rešitev v okviru ustaljenih vzorcev razmišljanja pri reševanju problemov. Vse potencialne rešitve, ki smo jih našli predstavljajo vire za reševanje kontradikcije. 5.2.3 Neenakomeren razvoj delov sistema Ko smo ugotovili način za izločitev kontradikcij, pregledamo stanje delov sistema. Poiščemo kateri deli niso več skladni z zadnjim stanjem tehnike in jih zamenjamo. Slika 5.2.3.1 Uporabimo orodje sistemski operator in poskušamo analizirari potek evolucije sistema v času. Pri analizi poteka razvoja sistema v času, si lahko pomagamo s sistemskim operatorjem, ki ga prikazuje slika 4. To je orodje, ki ga sestavlja 9 polj. V srednje polje vpišemo način izvajanja storitve usposabljanja v današnjem času. To je izhodišče. Potem identificiramo posamezne elemente, ki so udeleženi pri izvajanju storitve in jih vpišemo v spodaj ležeče polje (podsistem). Sledi identifikacija okolja v katerem poteka izvajanje storitve (supersistem). Enak opis naredimo tudi za preteklost. Pri ugotavljanju prihodnosti najprej določimo elemente podsistema in supersistema, ker si ti običajno že prisotni, vendar niso v celoti izkoriščeni. Ostane nam zadnje polje, ki naj bi opredeljevalo bodočo storitev. S tem, ko smo pridobili sugestije za odpravljanje kontradikcij in je definirano okolje (podsistem in supersistem) ter sedanja storitev, je relativno lahko napovedati možni način izvajanja storitve v prihodnosti. Preteklost Supersistem Sistem Podsistem Sedanjost Prihodnost Izobraževalni Izobraževalni sistem (šola) sistem (šola) Specialistično Specialistično usposabljanje usposabljanje (seminarji), (seminarji), konference konference Baze znanja Baze znanja (spletno okolje)... (spletno okolje), Nadgrajevanje v v Nadgrajevanje šoli šoli pridobljenega pridobljenega znanja. znanja. Znanje dostopno Znanje dostopno na seminarjih, na seminarjih,kiki so so razpisani razpisaniv v določenem času. določenem času. Znanje dostopno Znanje dostopno takrat, ko takrat, koga ga uporabnik uporabnik potrebuje potrebuje Posredovanje podatkov: knjige, revije, strokovni članki, patenti Posredovanje Posredovanje informacij: informacij: podatkovne baze, podatkovne baze, baze patentov, baze patentov, iskalniki iskalniki Posredovanje Posredovanje znanja: iskalniki znanja: iskalniki po skupinah po skupinah besed besed Pretekli Pretekli scenariji scenariji Obstoječi Obstoječi scenariji scenariji Slika 5.2.3.2 Uporaba sistemskega operatorja pri napovedi razvoja storitve Bodoče Bodoče opcije opcije 5.2.4 Povečanje stopnje dinamike sistema Skupina poskuša ugotoviti ali in kako je mogoče povečati dinamiko sistema. Slika 5.2.4.1 Ugotovimo možnosti za povečanje dinamike sistema Omogočanje reševanja preprostih problemov in prehajanje na višjo stopnjo težavnosti s povečevanjem obsega dela in komunikacije tako med predavateljem kot med udeleženci, ki se v usposabljanje vključujejo v različnih terminih. S tem udeleženci usposabljanja prevzamejo vlogo svetovalca, ki lahko manj izkušenim kolegom prenašajo svoje praktične izkušnje in spoznanja, ki so jih osvojili na reševanju lastnih primerov. 5.2.5 Izboljšanje koordinacije Slika 5.2.5.1 Ugotovimo možnosti za izboljšanje koordinacije sistema 5.1 Izboljšanje koordinacije med posameznimi vsebinami gradiva Primer hiperpovezave znotraj besedil v učnih gradivih in povezave na reference na spletu. 5.2 Izboljšanje koordinacije med predavateljem in slušatelji Pri predlagani rešitvi za usposabljanje nastopa situacija, ko udeleženci usposabljanja vstopajo v proces ob različnih časih. Pri klasičnem usposabljanju poteka koordinacija med predavateljem in skupino slušateljev istočasno. Predlagani način pa predvideva, da se lahko udeleženec vključi kadarkoli. Koordinacija mora zato potekati med predavateljem in vsakim udeležencem posebej. Udeleženci prejmejo gradivo, ki ga sestavlja predavanje v obliki besedil, slik, govorjene besede, video posnetkov in dopolnilnega gradiva kot so metode, praktični primeri, vzorci rešitev in podobno. S tem gradivom delajo udeleženci avtonomno. Po potrebi lahko vzpostavijo stik s predavateljem na naslednje načine: preko e-pošte lahko posredujejo vprašanja ali zahteve za dodatna gradiva, se sestanejo s predavateljem, kadar potrebujejo dodatne informacije, ki jih ni mogoče posredovati preko e-pošte, se dogovorijo s predavateljem za svetovanje, ki obsega skupno delo na nalogah, ki so tematsko skladne z gradivom za usposabljanje, s pomočjo predavatelja vzpostavijo stik z drugimi udeleženci za neposredno izmenjavo izkušenj,, kar od predavatelja zahteva, da spremlja status razvoja kompetentnosti za vsakega udeleženca, ki vstopa v proces usposabljanja. 5.2.6 Prehod na supersistem Slika 5.2.6.1 Ugotovimo možnost za prehod na supersistem Prehod na supersistem naj bi pomenil postopno dograjevanje integracijo seminarjev, ki so potrebni za osvojitev določenega znanja ter vseh podpornih gradiv (metod in praktičnih primerov), ki omogočajo udeležencu usposabljanja, da lahko samostojno uporablja pridobljeno znanje za reševanje realnih problemov. 5.2.7 Izboljšava strukture Slika 5.2.7.1 Ugotovimo možnost za izboljšanje strukture sistema Proces usposabljanja vključuje določeno organizacijo, ki obsega naslednje aktivnosti: ugotavljanje potreb po določenem usposabljanju, določanje vsebin, ki jih bodo prejeli udeleženci, določanje oseb, ki bodo posredovale znanja določanje gradiv, materialov za vaje, podatkovnih virov in drugo, kar je potrebno za prenos znanja, pridobivanje praktičnih izkušen in zagotavljanje ohranjanja pridobljenega znanja metode za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti prenosa znanja in izkušenj ter potrebnih orodij, postopek validacije programa, zagotavljanje virov za izvedbo, obveščanje in pridobivanje slušateljev, izvedba usposabljanja, nadzor nad izvedbo drugo. 5.2.8 izboljšava obvladovanja Slika 5.2.8.1 Ugotovimo možnosti za izboljšanje obvladovanja sistema 5.2.8.1 Povečanje stopnje interakcije med predavateljem in udeleženci usposabljanja Mehanizem izvajanja storitve mora omogočati prenos znanja, zato je treba zagotoviti možnost komuniciranja s predavateljem tako med samim izvajanjem usposabljanja, kot tudi v kasneje, ko se udeleženci usposabljanja srečujejo s problemi v realnem okolju. Verjetno zadostuje komunikacija med predavateljem in udeleženci preko e-pošte, možne pa so tudi druge oblike kot na primer angažiranje predavatelja v organizaciji udeleženca v obliki svetovalne storitve, dopolnilnih usposabljanj ali kaj podobnega. 5.2.8.2 Povečanje informacijske zasičenosti Udeležencem usposabljanja zagotovimo materiale, ki bi jih lahko potrebovali pri izvajanju aktivnosti, ki je predmet usposabljanja. Pri tem zagotovimo čim večje število praktičnih primerov, ki jih uporabniki lahko uporabijo neposredno pri svojem delu. Tak pristop uporabljajo proizvajalci elektronskih komponent, ki poleg specifikacij komponente objavijo tudi niz aplikativnih rešitev, ki jih lahko razvojni inženirji uporabijo pri realizaciji določenih funkcij. 5.2.9. Ugotovitev povečanja stopnje idealnosti Predlog rešitve je naslednji: Sistem usposabljanja, ki temelji na kombinaciji daljinskega usposabljanja, nabora dokumentacije, metod in vzorčnih dokumentov na spletu, povezave s predavatelji in medsebojne povezave udeležencev ter svetovanja na lokaciji udeleženca. Obseg in kakovost gradiv, ki jih prejmejo slušatelji je večji kot pri klasičnih usposabljanjih, stroški kotizacije za slušatelje so cca 50% nižji, odpadejo pa potni stroški in stroški izgube zaslužka zaradi odsotnosti z delovnega mesta. Predlog rešitve Primer usposabljanja preko multimedije (webinar, webcast, videokonferenca) Koristne funkcije Pridobitev potrebnega znanja Ocena + Predavatelj posreduje svoje izkušnje Predavatelj odgovarja na vprašanja Slušatelji prejmejo gradivo Slušatelji lahko komunicirajo s predavateljem preko e-pošte + + + + Škodljive funkcije Določena vprašanja se pojavijo kasneje Ocena - Stroški Kotizacija Slušatelji komunicirajo medsebojno za + izmenjavo praktičnih izkušenj Slušatelj sam izbere čas + Skupaj 7 × + - Skupaj 2 × - Tabela 5.2.9.1 Analiza idelanosti predlagane nove rešitve za izvajanje usposabljanja Ocena predloga rešitve pokaže, da se je število koristnih funkcij povečalo od 4 na 7, število škodljivih funkcij se je zmanjšalo od 2 na 1. Prav tako pa so se zmanjšali tudi stroški od 3 na 1. Z zgornjim primerom smo pokazali, da lahko metodo, ki je namenjena izboljševanju tehničnih sistemov, uporabimo tudi za izboljševanje storitev saj so današnje storitve praviloma kompleksne in zahtevajo kombinacijo tehničnih sredstev (npr. programske, strojne in komunikacijske opreme) in aktivnosti, ki jih opravljajo ljudje. Možni so tudi sistemi, ki potekajo povsem avtomatsko, vendar pri odjemalcih niso zelo priljubljeni. Posle vedno sklepajo ljudje z ljudmi, odločitve za nakup in plačilo sprejemajo ljudje, zato so pri poslovanju medčloveške relacije ključnega pomena in le te omogočajo izvedbo transakcije, ki dobavitelju prinaša zaslužek, kupcu pa zadovoljstvo. Zaključek Komplet kart CQ-TRIZ za reševanje inventivnih problemov na področju kakovosti je orodje, ki je enostavno za uporabo in omogoča sestavljanje timov z eksperti različnih specialnosti. Rezultat skupinskega dela so rešitve, ki upoštevajo stanje razvoja panoge in so hkrati povsem prilagojene potrebam organizacije. Povečujejo zanimanje za spoznavanje in študij orodij iz nabora TRIZ in članom tima omogočajo pridobivanje praktičnih izkušenj pri reševanju realnih problemov s katerimi se srečuje njihova organizacija. Ne nazadnje se je treba zavedati, da se pri reševanju problemov vzpostavljajo novi odnosi med člani tima, ki praviloma prihajajo iz različnih procesov, med njimi prihaja do izmenjave znanj in posledično tudi do večje usklajenosti pri delovanju procesov. Reference 1. Andrej Trebar, Kreativno snovanje novih proizvodov in storitve, Slovensko združenje za kakovost in odločnost 2010, ISBN 978-961-92534-2-7 2. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, le (35.501-35.525), http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=le&hs=35501 Brainstorming Tools, http://www.innovationmanagement.se/articles-categories/brainstorming-tools/ 3. User's Guide Innovation Planner Card Deck, http://www.innovationplannercards.com/Innovation%20Planner%20Card%20Deck%20User's%20Gui de.pdf 4. Robert Cantrell,Center for Advantage, Innovation Planner, Strategies and Solutions for Innovators, http://www.innovationplannercards.com/SlideOverview.htm 5. Robert Cantrell,Center for Advantage, How to Use the Innovation Planner Card Deck for Problem Solving, http://www.innovationplannercards.com/Problem%20Solving.htm 6. Practice of Creative Thinking through TRIZ Mind Cards - Everywhere with Essence of TRIZ, Yukie Hanaoka (Wisdom, Inc.), Hideto Sanjou (DOCOMO Systems, Inc.), http://www.osakagu.ac.jp/php/nakagawa/TRIZ/eTRIZ/epapers/e2011Papers/eHanaoka-TRIZSymp2010/eHanaokaTRIZSymp2010-110924.html 7. The Laws of System Evolution, Vladimir Petrov, ISRAEL, http://www.triz-journal.com/archives/2002/03/b/index.htm#top 8. Sistem vodenja kakovosti, mag. Andrej Trebar in soavtorji, Creativ Plus, d.o.o., 2000, ISBN 96190818-1-1 9. Beakthrough Management, Shoji Shiba in David Walden, Confederation of Indian Industry, 2006 10. And Suddenly the Inventor Appeared, G. Altshuller, Technical Innovation Center, inc. 1996, ISBN 0-9640740-2-8 11. Managing Innovation Knowledge - The Ideation Approach to the Search, Development, and Utilization of Innovation Knowledge, Boris Zlotin and Alla Zusman, Ideation International Inc., Februar, 1999
© Copyright 2024