SONARAVNO UPRAVLJANJE PLANIN NA
VAROVANIH OBMOČJIH
Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj,
program Cilj 3 Evropsko teritorialno sodelovanje, Operativni program Slovenija – Avstrija 2007-2013.
V projektu sodeluje sedem partnerjev, trije iz Slovenije ter štirje iz Avstrije. Zavod Republike Slovenije za varstvo
narave je vodilni partner projekta, slovenska projektna partnerja sta še Triglavski narodni park in občina Zreče.
Avstrijski partnerji so Biosferni park Nockberge, Koroška deželna vlada, naravni park Zirbilkogel-Grebenzen in
naravni park Almenland. Projekt traja od prvega marca 2012 do konca junija 2014.
Zelene planjave v objemu gora.
PLANINE IN PLANINSKI PAŠNIKI
Planine in planinske pašnike danes večinoma dojemamo kot možnost za sprostitev in
rekreacijo, a njihov prvotni pomen je v prehranski varnosti. V preteklosti so bile izjemnega
pomena zaradi poletne paše domačih živali. Danes je živali v planinah vse manj, kmetje
imajo zaradi manjšanja staleža in opuščanja kmetovanja dovolj travniških površin v dolinah
in v okolici svojih kmetij. Nekatere planine se zato zaraščajo, na drugi strani pa imajo tudi
planine z redno sezonsko pašo kar nekaj težav, ker se tu često pasejo netradicionalne,
ekonomsko donosnejše pasme. Način paše na planinah določa pašni red. Kadar je preveč
»ohlapen«, lahko prihaja tudi do uničevanja pomembnih naravnih travišč.
Na planinah opažamo vedno več turistov. Lastnike spodbujamo, da nekdanje pastirske koče
obnavljajo s spoštovanjem do etnoloških značilnosti območja in s spoštovanjem sedanjih
okoljskih in drugih standardov.
Projekt ALPA
je razvojni projekt. Ukvarja se z izzivi
sodobnega načina življenja in delovanja, ki prodirajo tudi na
oddaljena planinska območja, obenem pa želi z združevanjem
znanja in izkušenj različnih strok ohranjati avtohtoni način
življenja planin. Namen projekta je izmenjava znanja in
izkušenj ter vzpostavljanje povezav, ki bodo planinam
prinašale takšen razvoj, ki bo ohranjal njihovo avtohtonost.
Projektna območja so izbrana na obeh straneh slovenskoavstrijske meje. Ocenili bomo ustreznost trenutnega
načina gospodarjenja na območjih in pripravili predloge za
izboljšanje. Lastnikom bomo pomagati pri razvijanju idej za
storitve ali turistične izdelke z območja.
V Avstriji imajo z upravljanjem planin več izkušenj kot v
Sloveniji, zato bodo avstrijski partnerji pomemben člen pri
prenosu znanja. Na njihovih pilotnih območjih v projektu
načrtujemo certificiranje planin, kjer se gospodari sonaravno
ter razvoj minimalnih okoljskih in etnoloških standardov pri
gradnji oziroma obnovi planinske infrastrukture.
Projekt je namenjen kmetom, ki še pasejo živino na planinah,
lastnikom zemljišč ter agrarnim skupnostim. Pritegnili
bomo tudi lokalne skupnosti ter predstavnike strokovnih
služb. Verjamemo, da bodo projektne rešitve uporabne za
neposredne uporabnike planin, kot tudi za pristojne inštitucije
s področja urejanja prostora.
PROJEKTNI PARTNERJI
Pri projektih je bistvenega pomena sodelovanje ter
izmenjava izkušenj med različnimi inštitucijami in deležniki.
Vodilni partner projekta ALPA je Zavod RS za varstvo narave,
ki je strokovna državna inštitucija za področje ohranjanja
narave. Zavod skrbi za sistemsko ohranjanje narave na
območju celotne Slovenije, pri tem pa poseben poudarek
namenja naravovarstveno najvrednejšim območjem.
Triglavski narodni park (TNP) je edini narodni park v
Sloveniji. Spada med najstarejše evropske parke, saj prvo
varovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski
varstveni park. Poslanstvo Triglavskega narodnega parka je
varovanje narave, opravlja pa tudi strokovne in raziskovalne
naloge.
Naslednji projektni partner je občina Zreče, ki je izrazito
turistično – industrijska občina. Ti dve panogi sta tu vodilni,
enakovredni in skupaj dobro sodelujeta. Občina se je
odločila, da bo podpirala naravi prijazen turizem in prav zato
pristopa k različnim projektom, ki so naravnani trajnostno.
Biosferni park Nockberge se razprostira na 184 km² velikem
območju in obsega položne bregove, visoke planine ter širne
gozdove. Park leži na jugu Avstrije, v zvezni deželi Koroška.
Neokrnjena flora in favna ter prijazni domačini dajejo
območju še prav poseben čar. Obiskovalci v njem lahko
spoznavajo bogato pokrajino in njeno dragoceno kulturno
dediščino, šege in navade ter vse ostale posebnosti, značilne
za gorovje Nockberge.
Koroška se zaradi svoje lege v osrčju Evrope ponaša s
pestro zgodovino. Deželo so pomembno oblikovale vojne,
katastrofe in gospodarske krize kot tudi težnje ljudi po
svobodi in vzponu dežele. Partner v projektu je tudi Koroška
deželna vlada.
Naravni park Zirbitzkogel-Grebenzen leži v dolini Zgornje
Mure (Oberes Murtal), v deželi Štajerska, meji z deželo
avstrijsko Koroško in je bil ustanovljen leta 1983. V desetih
občinah znotraj naravnega parka živi okoli 9000 prebivalcev.
Naloge in poudarki naravnega parka Zirbitzkogel-Grebenzen
temeljijo na štirih stebrih naravnega parka: varovanje,
oddih, izobraževanje in regionalni razvoj.
Naravni park Almenland najdemo 40 km severno do Gradca.
Podobo naravnega parka močno zaznamujejo izstopajoče
planje, kulturna pokrajina s travišči in skališči ter soteske.
Naravni park ponuja neštete možnosti preživljanja prostega
časa za vse tipe obiskovalcev, od navdušenih rekreativnih
športnikov do ljubiteljev narave.
PROJEKTNA OBMOČJA
Pilotna območja, kjer poteka projekt ALPA so:
Tako slovenska kot avstrijska stran se srečujeta s podobnimi
težavami v planinah: opuščanje kmetovanja na eni ali
preintenzivna raba na drugi strani. Gre za dve nasprotni
situaciji, ki pa obe vodita k poslabšanju stanja travišč. Dobro
stanje travišč je namreč osnova za dobro, tradicionalno
gospodarjenje na planinah. Obema težavama se lahko
izognemo s trajnostnim upravljanjem planinskih pašnikov,
kjer lahko planine izrabljamo skladno z naravnimi danostmi
posameznega območja.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
pilotno območje Biosferni park Nockberge;
pilotno območje planinskih pašnikov na Dobraču;
pilotno območje Jenkova planina;
pilotno območje Karavanke: planina Javornik, planina
Kvadnik, planina Kobovnik, planina Kosmatica;
pilotno območje Naravni park Zirbitzkogel-Grebenzen
pilotno območje Naravni park Almenland (AT)
pilotno območje Triglavski narodni park (SI): območje
Nature 2000, Bohinjske planine, 6 planin, 250 ha
pilotno območje Pohorske Planje
pilotno območje Planina Korošica
AVSTRIJA
SLOVENIJA
BIOSFERNI PARK NOCKBERGE
Koroški del biosfernega parka leži na jugu Avstrije v zvezni
deželi Koroška.
Na območju prevladujejo kmetijstvo, gozdarstvo in turizem.
V občini Radenthein ima veliko vlogo še vedno rudarstvo,
občina Bad Kleinkirchheim pa se je uveljavila kot alpsko
wellness središče. Razdelitev območja na naravne, oskrbne
in razvojne cone omogoča zadovoljevanje potreb kmetijstva
in podjetništva. Oživljanje tradicij, avtohtonost in regionalne
dobrote poudarjajo posebnost in edinstvenost regije.
Rahlo zaobljeno hribovje in kope (v nemškem jeziku
imenovane Nocke) poseljujejo številne rastlinske in živalske
vrste kot je navadni jelen (Cervus elaphus), alpski svizec
(Marmota marmota) in divji petelin (Tetrao urogallus),
ki predstavlja tudi simbol biosfernega rezervata. Kot
predstavnika rastlinskega sveta tu nastopata odporni
cemprin (Pinus cembra) in edinstvena navadna špajka
(Valeriana celtica) .
Zaraščanje planin z gozdom in grmičevjem na pilotnem
območju predstavlja velik problem, ki ga bomo reševali z
ukrepi revitalizacije.
Eno izmed osrednjih tem na pilotnem območju je oskrba s
pitno vodo in čiščenje voda, kot tudi oskrba z energijo na
planšarijah.
PLANINSKI PAŠNIKI NA DOBRAČU
Planinski pašniki ležijo na severovzhodnih pobočjih gorskega
masiva Dobrač na nadmorski višini nad 1600 m. Površina
pašnika znaša 248 ha in se deloma nahaja na območju
NATURA 2000 z imenom „Villacher Alpe (Dobratsch)”.
Letno na pašo priženejo med 180 do 220 glav živine, večinoma
govedi, konje in ponije. Povprečna pašna doba je od sredine
junija do sredine septembra, živino oskrbujeta dva pastirja.
Pašniki so po cesti na Dobrač (Villacher Alpenstraße) odlično
dosegljivi, notranji promet je urejen s pomočjo kmečkih
poti. Dobrač je turistično dobro izkoriščen, za oskrbo so tu
tudi tri turistične koče.
JENKOVA PLANINA se razprostira preko državne meje
med Slovenijo in Avstrijo na nadmorski višini 1500 m.
Planina leži znotraj območij NATURA 2000 „Belska Kočna“
in „Kamniško – Savinjske Alpe“. Odprta pašna površina
Jenkove planine, ki je dostopna le peš, približno dve uri hoje,
znaša 2,7 ha. Dodatne, glede velikosti težko določljive pašne
površine, se nahajajo v obdajajočih gozdovih ter v redkih
gozdovih okoli Golega Vrha. Na pašnem območju se pasejo
ovce, ki zaradi pomanjkanja plotov in pastirjev popasejo
relativno veliko površino. Zaradi sorazmerno majhnega
števila živali se zmanjšuje odprta pašna površina, planinski
pašniki se čedalje bolj plevelijo. Na planini stoji majhna koča.
OBMOČJE KARAVANKE
Pilotno območje Karavank na avstrijski strani predstavlja
štiri planine.
s planino Kobovnik, zato tudi nima lastne infrastrukture. Na
planini opažamo zaraščanje s praprotjo, ki izpodriva travne
vrste.
Planina Javornik (Borovlje, Avstrija)
Planina Kobovnik
leži v Karavankah na jugovzhodnem območju mestne občine
Borovlje. Razprostira se na nadmorski višini 1400 – 1700 m.
Planina obsega približno 100 ha in kmetje jo izkoriščajo na
podlagi služnostnih pravic. Pašna površina je velika le 17 ha,
ker se planina večinoma uporablja kot gozdna paša. Štirje
pašni upravičenci imajo na planini skupaj med trideset in
petintrideset glav živine. Gozdna paša je slabša zaradi slabe
kakovosti krme ter dolgih poti. Na planini je koča, kamor
pridejo kmetje dvakrat tedensko. Dovozne poti se kmetje
lahko poslužujejo s predhodno prijavo pri zemljiškem
lastniku. Na planini ni elektrike, vodo pa zajemajo iz dveh
vodnjakov.
meji na planino Kvadnik in je prav tako služnostna planina,
velika približno 11 ha. Pašni upravičenec prižene na planino
okrog petnajst glav živine. Tudi na Kobovniku kmet ne izvaja
gozdne paše.
Na planini je na razpolago koča, kmet sam redno preverja
stanje živine.
V bližini koče je pitna voda, medtem ko elektrike ter naprave
za čiščenje vode ni. Za živino je na razpolago majhno
zatočišče.
Rastlinsko raznolikost pašnika skušajo ohraniti z redno
košnjo praproti.
Planina Kvadnik
leži v Karavankah na južnem območju mestne občine Borovlje
na nadmorski višini 1500 – 1650 m, znotraj naravovarstvenega
območja “Inneres Bodental und Vertatscha” in je edina
obdelovana planina v Karavankah, ki leži na zavarovanem
območju. Površina planine znaša približno 5 ha in je v lasti
dveh posestnikov, ki redno preverjata stanje živine na paši.
Na pašnem območju stoji koča, pred nekaj leti so zgradili
dovozno pot, preskrbe z vodo do sedaj še ni.
leži v Karavankah na severnem pobočju Košute, na
nadmorski višini 1300-1400 m. Planino s površino 6,5 ha
kmetje izkoriščajo na podlagi služnostnih pravic. Pašni
upravičenec ima na planini med pet in osem glav živine.
Na planini ni koče, kmet prihaja z doline in redno preverja
stanje. Na planini je voda za napajanje živine, elektrike in
naprave za čiščenje odplak ni. Planino so nekoč koristili skupaj
Planina Kosmatica
NARAVNI PARK ZIRBITZKOGEL-GREBENZEN
Pilotno območje predstavlja dve planini.
Planina Weite Alm
je velika približno 450 ha. Večinoma je v privatni lasti. Tu se v
poletnem času med sredino junija in sredino septembra pase
več kot 350 živali, ki jih dnevno kontrolirata dva pastirja.
Območje je veliko, dobro dostopno, na planini najdemo
deset aktivnih kmetij, poleg tega pa je planina tudi turistično
zanimiva in dobro obiskana. Tako je območje dobro pozano
po pohodništvu in različnih izletih, kot tudi izdelkih kot so
zelišča in mlečni izdelki, še posebej znana pa je jagnetina iz
Zirbitza.
Planina Oberbergeralm
je manjša planina, velika okrog 12 ha. Tu paša poteka med 1.
junijem in 1. septembrom. Ker se pase malo živali, nekje do
deset, pastir prihaja le dvakrat tedensko.
Na območju planine je deset kmetij, večinoma gre za
ekološke pridelovalce. Tu srečamo nabiralce zelišč in
pohodnike, možno pa je tudi najeti gorsko kočo.
PILOTNO OBMOČJE NARAVNI PARK ALMENLAND
Naravni park Almenland leži na vzhodnem Štajerskem
in predstavlja več kot štirideset planin s skupno 3000 ha
pašne površine na nadmorski višini 1000 – 1600 m. S svojimi
številnimi planinami naravni park Almenland predstavlja
eno največjih planinskih pašnih območij v Evropi.
Na območju naravnega parka Almenland najdemo izjemno
raznolikost rastlinskih in živalskih vrst, ki so v dobrem stanju.
Ena od težav, s katero se tu srečujemo, je napredujoče
zaraščanje posameznih površin z grmovjem in gozdom, kar
ogroža raznolikost vrst in habitatov v parku.
Poleg konjev in ovc se v naravnem parku Almenland pase tudi
4.000 tako imenovanih planinskih volov. Visoko kvalitativno
goveje meso, ki je zaščiteno pod znamko »Almo«, uspešno
tržijo po vsej turistični regiji.
Naravni park Almenland je priljubljena in privlačna
rekreacijska regija, ki temelji na lepoti in posebnem značaju
planinske kulturne krajine.
KOROŠICA
Planina Korošica leži vzhodno od Ljubelja ob avstrijskoslovenski meji. Razprostira se na nadmorski višini 1400 –
1700 m.
Planinski pašniki na Korošici so nastali z izsekavanjem
gozda in se ohranili vse do danes s skrbno kmetijsko rabo
(pašo) prilagojeno na ekstremne razmere. Izoblikovala se
je posebna oblika gospodarjenja, ki se začne vsako leto s
premikom živine iz doline na planinske pašnike in jeseni
nazaj v dolinski hlev. Ta poseben način gospodarjenja je
prispeval k razvoju bogatih travišč s pestro rastlinsko in
živalsko združbo. Na planini Korošica prevladujejo travišča
z navadnim volkom (Nardus stricta), katerega krasijo cvetovi
arnike (Arnica montana), panonskega svišča (Gentiana
pannonica), bele čmerike (Veratrum album), turške lilije
(Lilium martagon), srčne moči (Potentilla erecta) ter številnih
orhidej, kot so belkaste ročice (Pseudorchis albida), kamniška
murka (Nigritella lithopolitanica) in navadni kukovičnik
(Gymnadenia conopsea).
Vrstno bogati travniki so življenjski prostor številnih živali.
Po pašniku se spreletavajo številne žuželke, med pticami
je redni gost komatar (Turdus torquatus), po smrekah
posedajo krivokljuni (Loxia curvirostra), iz gozda se sliši
prodorno oglašanje krekovta (Nucifraga caryocatactes),
k zvočni kulisi planine izjemno veliko prispeva tudi siva
pevka (Prunella modularis), v zraku se spreletavajo jate
planinskih kavk (Pyrrhocorax graculus) in krokarji (Corvus
corax). Z malo sreče lahko uzremo tudi planinskega orla
(Aquila chrysaetos), ki jadra nad pašniki in si išče hrano.
Na višjih predelih pašnike zarašča ruševje (Pinus mugo) z
dlakavim slečem (Rhododendron hirsutum), med katerim
lahko srečamo ruševca (Tetrao tertix). Od plazilcev sta
dokaj pogosti vrsti navadni gad (Vipera berus) in breznogi
živorodni kuščar navadni slepec (Anguis fragilis). Od divjadi
naj omenimo gamse (Rupicapra rupicapra), ki se čez dan s
svojimi mladiči pasejo po meliščih.
POHORSKE PLANJE
Pilotno območje Pohorske planje se razprostira na planotah
Zahodnega Pohorja in obsega šest planin: Kope, Črni vrh,
Lovrenška jezera, Mulejev vrh, Ostruščica in Volovica.
Območja so ostanki pašnikov in travnikov, nastali z
izsekavanjem gozda. Zaradi opuščanja rabe se planje danes
zaraščajo.
Za planje so značilna vrstno bogata travišča s prevladujočim
navadnim volkom (Nardus stricta), ki se mu pridružujejo
značilne vrste, kot so arnika (Arnica montana) panonski svišč
(Gentiana pannonica), bela čmerika (Veratrum album), turška
lilija (Lilium martagon), brkata zvončica (Campanula barbata),
srčna moč (Potentilla erecta), itd. Na strmejših predelih
planje preidejo v vresave z jesensko vreso, borovnicami
in brusnicami. Travišča so pomembna kot bivališče in
prehranjevalni habitat številnih živalskih vrst - divjad, ptiči,
metulji, dvoživke. Tipična predstavnika živalskega sveta,
vezana na vrstno bogata travišča, sta divji petelin (Tetrao
urogallus) in borovničeva bleščalka (Vaccinia optilete).
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Pilotno območje predstavlja pet planin.
Planina Govnač
se nahaja se na robu visokogorske planote Komne, pod
grebenom Spodnjih Bohinjskih gora na nadmorski višini
1500 m. Širše pašno območje obsega približno 100 ha. Pašna
sezona traja dva meseca, odvisno od vremenskih razmer.
Planina nima cestnega dostopa. Peš je do planine tri ure
hoda. Je aktivna planina, ki jo je po letih mirovanja ponovno
oživel kmet iz Bohinjske Bistrice. Planina je močno zaraščena
z ruševjem in potrebna dodatnega čiščenja zarasti.
Planino V Lazu
najdemo na območju nekdanjega ledeniškega jezera,
na višini 1560 m, v osrčju Bohinjskih gora. Širše pašno
območje obsega približno 120 ha. Pašna sezona traja dva
meseca, odvisno od vremenskih razmer. Na planini poteka
tradicionalna izdelava sira in skute. Planina je dobro
obiskana in predstavlja izjemno kulturno dediščino. Planina
nima cestnega dostopa. Peš je do planine uro in pol hoda.
Planino Velo polje
najdemo v osrčju Julijskih Alp, na območju nekdanjega
ledeniškega jezera, na nadmorski višini 1700 m. Širše pašno
območje obsega približno 250 ha in predstavlja poleg
Velega polja tudi Malo polje in planino pod Mišelj vrhom. Na
planini se pase čreda avtohtone slovenske pasme Cikastega
goveda. Pašna sezona traja približno dva meseca, odvisno od
vremenskih razmer. Na planini poteka tradicionalna izdelava
sira in skute. Planina je dobro obiskana in priljubljena med
obiskovalci. Peš je do planine dve uri in pol hoda.
Planina Dedno polje
se nahaja v osrčju Bohinjskih gora, na nadmorski višini 1560
m. Širše pašno območje obsega poleg planine Dedno polje
tudi planino Pri Jezeru, Planino Ovčarijo ter planino Viševnik.
Na planini je ohranjena izjemna stavbna dediščina. Stanovi
so razvrščeni ob robu kotanje, kar je dalo pastirskemu
selišču redko okroglo obliko. V preteklosti je na planini
potekala tradicionalna izdelava sira in skute.
Planina Goreljek
stoji na robu Pokljuške planote, na nadmorski višini 1260
m. Planina se deli na zgornji in spodnji Goreljek. Pašno
območje obsega približno 200 ha. Gre za specifično območje
z velikim številom počitniških hiš, hotelom, apartmaji ter
gostiščem. Na območju planine sta tudi dve manjši smučišči.
Območje je zaradi velikega obiska ter razvitega turizma
močno obremenjeno. Planina Goreljek predstavlja največje
počitniško naselje v Triglavskem narodnem parku in je dobro
dostopna po cesti in priljubljena med obiskovalci.
REVITALIZACIJA PLANINSKIH
PAŠNIKOV
Planinski pašniki predstavljajo naravovarstveno pomemben
življenjski prostor. Zaradi opuščanja košnje in paše se
zelo hitro zaraščajo. S tem varovano območje izgubi svoj
krajinski, gospodarski in naravovarstveni pomen. Zato
bomo v projektu z ozaveščevalnimi akcijami in s pomočjo
usposobljenih izvajalcev odstranjevali zarast na pilotnih
območjih in revitalizirali pašnike za ponovno kmetijsko rabo.
Ker se na planinskih pašnikih navadno prepletajo interesi
različnih upravljavcev, je potrebno med seboj uskladiti
kmetovalce, turistične delavce, gozdarje in lovce. V projektu
zato povezujemo deležnike in skupaj izdelujemo načrt
za odstranjevanje odvečne grmovne in drevesne zarasti,
mulčenje štorov, odstranjevanje plevelnih vrst itd. Na
18 planinah znotraj projektnih pilotnih območij bomo s
projektnimi sredstvi revitalizirali najmanj 70 ha površin.
Zarast bomo odstranjevali tudi v javnih prostovoljnih akcijah.
Pomen teh akcij je predvsem izobraževanje in osveščanje
širše javnosti. Ljudem ponujamo možnost biti v naravi ter
prispevati k ohranjanju življenjskega okolja, ki ga je ustvaril
in ga vzdržuje človek. S prostovoljnimi akcijami hkrati
podpiramo delovanje kmetov, ki s košnjo in pašo ohranjajo
ta pomemben življenjski prostor.
V projektu želimo postaviti temelje za revitalizacijo planinskih
pašnikov posebej na varovanih območjih, zato bomo
najprej analizirali trenutno upravljanje s planinami, izvedli
monitoringe ključnih naravovarstvenih vrst in spremljali
njihov odziv na čiščenje zaraščajočih površin. Z bogatimi
izkušnjami partnerjev, rezultati monitoringov in različnimi
metodami odstranjevanja zarasti bomo oblikovali smernice
za revitalizacijo opuščenih in zaraščenih pašnikov. Smernice
bodo osnova za pripravo upravljavskega načrta planine,
dokumenta, ki bo kmetu služil kot neposreden delovni načrt
za trajnostno upravljanje planine.
UPRAVLJANJE PLANIN V
PROJEKTU IN PO NJEM
Travišča alpskih pašnikov predstavljajo pomembno
življenjsko in prehranjevalno okolje zavarovanim in
ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Nastanek, obstoj
in stabilnost tega življenjskega okolja so tesno povezani z
delovanjem človeka. V višjih legah je prirast trave majhen,
tla so revnejša s hranili, zato je tu sprejemljiva samo stalna
ekstenzivna raba.
V projektu bomo s primerjavo različnih praks, prenosov
izkušenj med upravljavci, med partnerji in med državama
oblikovali smernice za trajnostno kmetovanje na alpskih
pašnikih. Želimo, da kmetje poznajo naravne zakonitosti
ekosistema alpskih travišč, da vedo, kako lahko na planinah
gospodarijo, koliko živine lahko pasejo ter kdaj in kako
lahko kosijo, da bodo travišča trajno ohranila svojo veliko
naravovarstveno in gospodarsko vlogo.
Razširjena in primerna raba alpskih pašnikov je nadzorovana
paša, saj pašna živina najbolje izkoristi naravni prirast trave,
preprečuje zaraščanje in pomembno prispeva k biotski
pestrosti travišč. S košnjo ob primernem času ohranjamo
travišča in preprečujemo zaraščanje, vendar košnja ni
mogoča povsod.
Seveda je vsak alpski pašnik zgodba zase, zato bomo
v projektu pripravili 30 upravljavskih načrtov in z njimi
natančneje opredelili priporočljiv način upravljanja in
ukrepanja znotraj posameznih enot v pilotnih območjih.
Glede na naravne danosti, ekološke zahteve zavarovanih vrst
in interese upravljavcev bomo določili območja primerna za
pašo, košnjo oziroma kombinacijo košnje in paše, pa tudi
območja, ki bodo vzdrževana samo z občasnim čiščenjem
zarasti. Tako bomo dosegli optimalno življenjsko okolje in
tudi poskrbeli za njegov dolgoročen obstoj.
Vsaka planina je zgodba zase. V Sloveniji velja, da se nad 1000 metri lahko tikamo,
velja, da v planinah vsakega pozdravimo, velja, da nad tisoč metri “ni greha”…
V planine nas večina hodi v svojem prostem času, a planine vse več ljudem predstavljajo
tudi način življenja. Zgodi se, da se posamezniki ali družine iz mesta preselijo v precej
drugačen svet planin.
Vsak po svoje. Planine so imele in še vedno imajo vlogo paše, naša odgovornost pa je,
da jih ne prepuščamo zaraščanju niti ne obremenjujemo toliko, da bi uničili njihovo
naravno sestavo.
Imamo znanje, imamo voljo, imamo projekt. Zagotovo z njim ne bomo rešili vseh
težav, lahko pa je dobra osnova, ki bo tistim, ki imajo dobre namene omogočil
dostojno življenje na planini.
Vodilni partner projekta: Zavod RS za varstvo narave
Projektni partnerji: Triglavski narodni park, Občina Zreče, Biosferno območje Nockberge,
Koroška deželna vlada, Naravni park Zirbitzkogel-Grebenzen, Naravni park Alemenland.
Sofinancer projekta: EU, MGRT
Projekt podpirajo številni posamezniki, občine in združenja.
Brošuro pripravila in uredila: Mateja Kocjan
Slike: Arhiv projekta ALPA, Tomaž Mihelič (arhiv ZRSVN), arhiv ZRSVN, arhiv TNP,
arhiv Nockberge, arhiv Almenland
Oblikovanje in spletna postavitev: Aleksandra Anzulović
Maj 2013
www. projektalpa.si
Brošura je pripravljena v okviru projekta ALPA.
Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj,
program Cilj 3 Evropsko teritorialno sodelovanje,
Operativni program Slovenija – Avstrija 2007-2013.