6 GOSPODARSTVO [email protected] petek, 19. aprila 2013 Grenak delavski davek v stečajih Delavci v stečajih finančno izčrpanih podjetij, ki so zastavila glavnino premoženja, le stežka računajo na izterjavo svojih terjatev - prednostne vsaj deloma rešuje jamstveni sklad, drugih (pre)večkrat ne izterjajo PETRA LESJAK TUŠEK ROZMARI PETEK SONJA PLOJ RATAJC Da delavci v stečajih že zaradi izgube delovnih mest potegnejo krajši konec, je žal postala samoumevna ugotovitev, vse težje pa delavci ob praksi, v kateri so stečaji predlagani šele po popolni finančni izčrpanosti podjetij, uveljavljajo svoje prednostne, kaj šele navadne terjatve do stečajnih dolžnikov. Delavci se morajo tako zadovoljiti že z delnimi izplačili prednostnih terjatev (predvsem neizplačanih plač, odpravnin) iz finančno močno obremenjenega jamstvenega sklada, saj so stečajne mase, kjer so pri poplačilih prvenstvene banke kot ločitveni upniki, vse bolj klavrne. V Vegradu nič, v Preventu izviseli proizvodni delavci Med medijsko izpostavljenimi gradbinci je največjo luknjo, pri delavcih in drugih upnikih, pustil Vegrad. Na pogorišču je ostalo borih 20 milijonov evrov (še ti so vprašljivi), kar ne zadostuje niti za poplačila 60 milijonov evrov terjatev izločitvenih upnikov. Delavci, ki jim Vegrad dolguje 10,8 milijona evrov, si po izplačilih iz jamstvenega sklada ne morejo obetati nič več. Precej bolje kaže družbi STC. Prednostnih terjatev delavcev naj bi bilo za 9,1 milijona evrov, kar ob dejstvu, da naj bi premoženja ostalo za približno 142 milijonov evrov, ločitveni upniki pa si obetajo 67 milijonov evrov poplačil, pomeni, da bodo delavci vsaj delno poplačani. Ti sedaj sicer že prejemajo poplačila, a trenutno za del, ki jim ga podjetje dolguje še iz časa prisilne poravnave, ko so ostali brez šestih plač. V slovenjgraškem Preventu, kjer potekata ločena stečaja za Global in Avtomobilske dele, so bili v večji meri poplačani vodstveni kadri krovnega Globala, kar pa ne velja za proizvodne delavce v hčerinski družbi. Da so zaradi razlik v izplačilih očitki glavnine delavcev iz proizvodnje hudi, a tudi razumljivi, se zaveda tudi stečajni upravitelj Preventa Avtomobilski deli Grega Erman, a hkrati dodaja, da prelivanje sredstev v ločenih stečajih ni dopustno. Takšna situacija je posledica prejšnje organiziranosti in delovanja družbe, v kateri so obremenjevali predvsem hčerke in jih puščali propasti. Kot pojasnjuje Erman, sta bili v stečaju opravljeni dve poplačili prednostnih terjatev v skupni višini 28 odstotkov ugotovljenih terjatev. Jamstvenemu skladu, ki je delavce delno poplačal ob začetku stečaja, so nakazali nekaj manj kot 1,46 milijona, preostanek pa osnovnim upnikom (delavcem, DURS, ZPIZ, ZZZS), tako da jim ostaja tudi dolg do sklada. "V stečajnem postopku bo še vsaj eno poplačilo prednostnih terjatev, višina bo odvisna od prejetih kupnin za preostalo premoženje in od morebitnega prejetega poplačila iz stečajne mase Preventa Global, kjer smo eden od večjih upnikov. Poplačila navadnih upnikov v tem stečajnem postopku, razen ob zelo visokem prejetem poplačilu iz stečaja Preventa Global, ne pričakujem," pojasnjuje Erman. Delavcem drobtinice, celo le borih sto evrov Upanje in nič kaj več ostaja 99 delavcem Alpos metalurgije, jedra nekoč močne skupine Alpos. Stečajni upravitelj predvideva, da bi lahko v stečajno maso pridobil okoli 40 tisoč evrov, zgolj delavcem pa je podjetje ostalo dolžno 1,5 milijona evrov. Kaj pomeni stečaj praznega podjetja, dobro vedo nekdanji delavci Bohor lesa. Lastnik, ki je vsa osnovna sredstva imel na leasing, je zavozil že predhodno podjetje Rogaška les, nato pa delavce formalno "speljal" v novo podjetje Bohor les, da so še na tem naslovu nekaj časa životarili brez plač. Epilog je bil, da je stečajna upraviteljica zbrala le 51 tisoč evrov stečajne mase, delavcem pa je podjetje dolgovalo 232 tisoč evrov. Namesto odpravnin, ki naj bi znašale v povprečju 5 tisoč evrov, so delavci prejeli vsega 100 evrov (polovica zbrane stečajne mase je bila porabljena za vodenje stečaja). Stečaj Feroterma Lenterm Toplotna tehnika traja že devet let, od aprila 2004, in kot je potrdil stečajni upravitelj Ignac Marinič, je bilo ob prvi razdelitvi stečajne mase ob 4,4 milijona vseh priznanih terjatev nekdanjim zaposlenim priznanih 209.261 evrov terjatev neto, a upniki bodo poplačani le 7,4-odstotno. Izplačilo bo izvedeno, ko bo sklep pravnomočen, predvidoma 30. maja. V dosedanjem poteku stečajnega postopka so bili prednostni upniki - delavci poplačani v višini 301.939 evrov bruto. Unovčena stečajna masa, ki jo bodo zdaj razdelili upnikom - 311 tisoč evrov - je denar, ki so ga pridobili s prodajo poslovnega deleža v Lentherm Investu, d.o.o., in predvsem z dobljenimi izpodbojnimi tožbami, skoraj nič pa s prodanim premoženjem. Upnikom bodo lahko poplačali 7,4 odstotka terjatev. Prav zaradi izpodbojnih tožb, ki so šle po vseh stopnjah do ustavnega sodišča, se stečajni postopek vleče že devet let. Stečaji kot osnova za odškodninske tožbe Razprodaja zadnjih izvodov UGODNO ZA NAROÈNIKE VEÈERA: KNJIGA OB PRILOŽNOSTI, KO JE NAŠE MESTO POSTALO EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 51 % popusta samo 19,90 € V mariborskem gradbenem podjetju Konstruktor VGR, kjer je bil stečaj po nekajmesečni agoniji - postopku prisilne poravnave in menjavah direktorjev - uveden novembra 2011, bodo bivši zaposleni in navadni upniki še čakali, da se bo v stečajno maso nateklo kaj denarja za poplačilo. Kot pravi stečajna upraviteljica Melita Butara, se zdaj ukvarja s prodajo premoženja, ki ni bilo obremenjeno z ločitveno pravico posameznih upnikov. Pospešeno išče ponudbe za nakup Konstruktorjevega neobremenjenega premoženja: cevnih in fasadnih odrov, delovnih naprav, dveh dvorišč v centru Maribora in drugega premoženja, da bi zbrala denar za poplačilo bivših zaposlenih, prednostnih upnikov, in drugih, navadnih upnikov, če bo še kaj ostalo. Poplačilo načrtuje, ko se bo v stečajni masi nabrala primerna vsota. Izplačila delavcem iz jamstvenega sklada ob stečajih podjetij Višina izplačil (v mio. evrih, zaokroženo) Višina izplačil od obstoja sklada SCT, CPM, (1998-2012) Prevent, Vegrad, MTD Viator & Vektor logistika 20,6 (v mio. evrih) Kraški zidar, Radeče papir, Nova Metalna Vrnjena izplačila (t. i. sredstva iz naslova subrogacij) 27,7 12,2 11,3 Celotna izplačila 101 2010 2011 2012 Upravičenci iz podjetij v stečaju (najvišja tri izplačila) Odprtih terjatev iz naslova izplačil (na dan 31. 12. 2012): 50,6 milijona evrov do 405 podjetij Vir: Javni jamstveni in preživninski sklad RS Šokantno za nekdanje muraše V stečajnem postopku nad krovno družbo Mura ter hčerinskima družbama Ženska oblačila in Moška oblačila in invalidskim podjetjem Muralist - začel se je oktobra 2009 - je svoje terjatve prijavilo 3492 zaposlenih, stečajni upravitelj Branko Đorđević jih je prerekal 1829 delavkam in delavcem, ki so bili od začetka stečaja zaposleni v teh hčerinskih družbah. Ti muraši so terjatve, ki izvirajo do hčerinskih družb, prijavili tudi v stečaju nad krovno družbo v višini okoli 13 milijonov evrov, od tega jih je Đorđević priznal le 173.000 evrov iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust. V tej zadevi od začetka novembra 2010 poteka množična pravda na oddelku mariborskega delovnega sodišča v Murski Soboti. Prvi šok so nekdanji muraši doživeli z odločitvijo sodišča, da pri premestitvah v hčerinske družbe ni šlo za prenos delavk in delavcev, ampak za novo zaposlitev v novi družbi, zato matična Mura ni dolžna poplačati njihovih terjatev. Drugi šok je doživelo nekaj deset tistih, ki jim je sodišče - po tem ko so na višjem sodišču izgubili pravdo za izplačilo prerekanih terjatev oziroma so bili te rešene v korist Murine krovne družbe - začelo pošiljati obvestila, da morajo toženi stranki krovni družbi Mura poravnati stroške postopka v višini 400 do 1000 evrov, odvisno od višine zahtevka oziroma terjatve. (bž) Upniki so v stečajnem postopku prijavili za 175 milijonov evrov terjatev, od tega za 3,77 milijona prednostnih - v tej vsoti je zajet tudi skoraj milijon evrov terjatev 224 bivših zaposlenih, ki izvirajo še iz neuspešne prisilne poravnave in se štejejo kot strošek stečajnega postopka, čeprav jih je eden od bivših direktorjev Konstruktorja v stečajnem postopku celo poskušal prerekati. Po mnenju direktorja Bonitetne hiše Si.skupina Boruta Trebšeta konec stečaja ne bi smel pomeniti konec upanja za delavce. Prav pravnomočni sklep o zaključku stečaja bi lahko bil osnova za odškodninske tožbe upnikov. Sam meni, da bi prav v vsakem stečaju lahko našli detajle, s katerimi bi lahko dokazali, da so uprava in nadzorniki s prepozno odločitvijo za stečaj krivi, da je bilo v stečajni masi manj sredstev. "Zmeraj bi se dalo ugotoviti, kdo in kaj je naredil narobe, kar je podlaga za odškodninsko tožbo. Delavci so po navadi največje žrtve, saj ostanejo brez rednih dohodkov. Sploh starejši so na udaru, ko z mizernimi socialnimi transferji ostanejo na zavodu za zaposlovanje. Žal pa res sodne prakse na tem področju v Sloveniji še ni," je dejal Trebše. Sam je pred časom delavce nekdanjega konjiškega podjetja Konus (ti so bili sicer v stečaju bili skoraj 60-odstotno poplačani, saj podjetje na primer ločitvenih upnikov sploh ni imelo) pozval, naj se odločijo za tožbo. "A to je majhen kraj, direktorjev vpliv ostaja močan. Tako se je naš načrt zelo hitro razvedelo. Določeni so nam razkrili, da jih kličejo posameznik in prepričujejo, da jih skušamo ogoljufati. Tudi direktorjev odvetnik nas je klical, češ, kaj se gremo. Malo so se očitno ustrašili, a delavci so se še bolj in se na koncu za skupinsko tožbo niso odločili." Direktor Cetisa kupil štiri odstotke podjetja Maribor, mesto navdiha Kaj Maribor ponuja in zakaj je Maribor mesto navdiha? Knjiga je posveèena mestu, okolici (Pohorju), EPK-ju in je prva knjiga o Mariboru s fotografijami Trga Leona Štuklja. Izberete lahko slovensko-angleško ali slovensko-nemško razlièico. Naroèniki Veèera lahko knjigo naroèite po telefonu 02 23 53 326 in 02 23 53 356 ali po e-pošti [email protected]. Knjigo vam bo prinesel raznašalec domov, plaèate s položnico za Veèer. http://trgovina.vecer.com Celjsko tiskarsko podjetje Cetis je lani sprva prek Cetis Grafa, ki je v 100-odstotni lasti Cetisa, nato pa prek Gorenjskega tiska po prevzemu družbe dobilo novega večinskega lastnika. Gorenjski tisk, katerega polovična lastnika sta prek svojih podjetij Marko Mohar in Matjaž Satler, je trenutno še 58,35-odstotni lastnik Cetisa, saj je njegovemu direktorju Romanu Žnidariču oziroma podjetju Žnidariča (mariborski družbi Optimus Naložbe) odprodal štiri odstotke delnic Cetisa. Žnidarič je, verjetno prav za ta namen, Optimus Naložbe s sedežem v Ulici Vita Kraigherja 12 v Mariboru ustanovil 25. marca letos. Na Ljubljanski borzi so štirje odstotki Cetisa vredni 160 tisoč evrov, knjigovodsko pa je vrednost tega deleža 1,25 milijona evrov. Predlani so v Cetisu imeli 29,7 milijona evrov prihodkov in 930 tisoč evrov čistega dobička, lanskoletni tri- Leta 2010 so bili na ogledu Cetisa tudi predstavniki indijske vlade. (Sherpa) četrtletni rezultati pa nakazujejo, da je bilo lani vsaj za polovico več dobička, precej višji pa so bili tudi Cetisovi prihodki. Ob lanskoletni prevzemni ponudbi sta iz lastništva Cetisa izstopila dva Infondova vzajemna sklada, ki sta bila 15,15-odstotna lastnika Cetisa, iz lastništva je z 0,27 odstotka delnic izstopil še kranjski Merkur. Pomembni lastniki Cetisa pa ostajajo še državna Kad in Sod s 15,28 odstotka delnic Cetisa, Kovinoplastika Lož (9,33), Triglav Naložbe (6,02), v 100-odstotni lasti Zavarovalnice Triglav, ter NFD Holding z 1,75 odstotka vseh Cetisovih delnic. Romana Žnidariča smo včeraj prosili za komentar nakupa omenjenih delnic, ali je v tem videl dobro naložbo ali gre za pomoč večinskemu lastniku in kolikšna je bila kupnina, a do sklepa redakcije njegovega odgovora nismo dočakali. (dt)