INSOLVENČNI POSTOPKI mag. Lidija Robnik KAJ SO INSOLVENČNI POSTOPKI ? z z z prisilna poravnava stečaj in osebni stečaj likvidacija ZAKONODAJA IN PRAVNE PODLAGE z z Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) KRIZA V PODJETJU v primeru, ko se začnejo v podjetju pojavljati težave in začnemo razmišljati o morebitnem prenehanju poslovanju moramo narediti: – – diagnozo nastajajoče krize in sprejeti ukrepe za ugotovitev vzrokov krize. ZNAKI KRIZE (1) z z z z z Poslovni znaki so: naraščajoča izguba padanje obsega prodaje povečanje zadolženosti padec likvidnosti znatno zmanjšanje tržnega deleža. ZNAKI KRIZE (2) z z z z Organizacijski znaki so: nestvarne računovodske informacije naraščajoči strah poslovodstva pospešena fluktuacija dobrih kadrov odsotnost strateškega načrtovanja. VZROKI KRIZE - ZUNANJI VZROKI z z z z z spremembe na trgu konkurenčni boj spremembe ekonomske politike države, politične spremembe in spremembe zakonodaje družbene spremembe tehnološke spremembe VZROKI KRIZE - NOTRANJI VZROKI z z z z z z z premajhen pomen vizije ali neupoštevanje vizije poslovanja nesposobnost opravljanja potrebnih delovnih nalog nesposobnost delegiranja določenih nalog (centralizacija ključnih delovnih nalog) neusklajenost poslovnih funkcij pomanjkanje strokovnega kadra pretirana rast podjetja stil vodenja VZROKI STEČAJEV z z z z z z z z z z nezadostni lastni viri, rast stroškov zaposlenih, napake v upravljanju in vodenju, zmanjšanje prodaje (izvoza), zmanjšanje potrošnje na domačem trgu, porast bančnih stroškov, pomanjkanje finančnih virov, slabo plačevanje kupcev, plačilne nesposobnost drugih podjetij, napačne odločitve o investicijah. UGOTAVLJANJE KRIZE opazovanje in diagnoze ANALIZA POSLOVANJA z z z z z z spremljanje in ocenjevanje nabave spremljanje in ocenjevanje zaposlenih spremljanje in ocenjevanje proizvodnje spremljanje in ocenjevanje prodaje spremljanje in ocenjevanje financiranja spremljanje in ocenjevanje uspešnosti poslovanja POSTOPKI V KRIZI POSLOVANJA z z analiza organizacije analiza krize s pomočjo kazalnikov in določitev stopnje krize v podjetju. PROGRAM UKREPOV z z z z prodaja stroški učinkovitost delovnih sredstev in plačilna sposobnost UKREPI NA PODROČJU PRODAJE z z z z z z z z prodajna vrednost (cena, količina, popusti) načini in oblike trženja (osebni stik s končnimi kupci) izbor ključnih vrst blaga in storitev (prodajni asortima) kvaliteta in cenovna strategija iskanje naročil pri obstoječih in novih kupcih (povečanje obsega nabav) spremembe v prodajnih poteh promocije in motiviranje prodaje tesnejša povezanost prodaje s proizvodnjo. UKREPI NA PODROČJU STROŠKOV z z z z z z z pravilna delitev stroškov (fiksni, variabilni, posredni, neposredni) prag rentabilnosti zniževanje po vrstah stroškov (strateško, operativno ali oboje skupaj) spremembe v tehnologiji in materialih ter storitvah, povezovanje z dobavitelji (iskanje novih – mreženje) spremljanje nabavnih cen in dogovor o popustih glede na količino varčevanje ipd. UKREPI NA PODROČJU UČINKOVITOSTI DELOVNIH SREDSTEV z z z z z načrtovanje in krmiljenje proizvodnega procesa v večji učinkovitosti odprava ozkih grl v proizvodnji zagotavljanje ustrezne oskrbe s surovinami, materiali, energijo, storitvami in delovni silo boljše vzdrževanje delovnih sredstev sprememba organizacije proizvodnega dela ipd. UKREPI NA PODROČJU PLAČILNE SPOSOBNOSTI (1) z z z z z z mesečno in dnevno načrtovanje denarnega toka strožji finančni nadzor (prejemki, izdatki) dnevno sodelovanje z prodajo in nabavo sodelovanje z kupci in dobavitelji glede načinov in rokov plačil nadzor nad instrumenti zavarovanja terjatev in obveznosti tesnejše sodelovanje z finančnimi institucijami (iskanje cenejših virov financiranja in oblik zavarovanja) UKREPI NA PODROČJU PLAČILNE SPOSOBNOSTI (2) z z z z z z z z dajanje finančnih popustov s pomočjo temeljite analize vzdrževanje čim manjših količin vseh vrst zalog skrajševanje vezave sredstev (koeficienti obračanja) učinkovitejša izterjava (ugotavljanje bonitete kupcev) povečanje gotovinske prodaje varčevanje zmanjševanje investicijskih izdatkov odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja ipd. FINANČNE TEŽAVE PRI POSLOVANJU z z z z nelikvidnost plačilne nesposobnost kapitalska neustreznost prezadolženost ZAGOTAVLJANJE FINANČNEGA POSLOVANJA - NAČELA z z z z z z rentabilnost zanesljivost likvidnost solventnost (plačilna sposobnost) kapitalska ustreznost obvladovanje tveganj (likvidnostno, komercialno - tržno, obrestno, valutno, izpostavljenost panoge ipd.) POMEN KODEKSA POSLOVNO FINANČNIH NAČEL zajema: z celovit zapis pravil o organiziranju in delovanju finančne funkcije, z logiki finančnega odločanja, z oblikovanju informacij in z izvajanje finančnih odločitev TRAJNA NELIKVIDNOST z z z pravna oseba, podjetnik ali zasebnik - če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska obveznosti, ki so izkazane v letnem poročilu za zadnje poslovno leto. potrošnik - če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev. Nezaposlena oseba - če ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presegajo 1.000 eurov. PLAČILNA SPOSOBNOST z z kratkoročna plačilna sposobnost dolgoročna plačilna sposobnost UKREPI KRATKOROČNE PLAČILNE SPOSOBNOSTI z z z z prejemki (zmanjšanje ali povečanje) Izdatki (zmanjšanje ali povečanje) usklajevanje prejemkov in izdatkov (načrtovanje) kratkoročno tveganje UKREPI DOLGOROČNE PLAČILNE SPOSOBNOSTI lastniški kapital (zmanjšanje ali povečanje) donos lastniškega kapitala (zmanjšanje ali povečanje) dolgoročna sredstva (zmanjšanje ali povečanje) finančne naložbe (zmanjšanje ali povečanje) terjatve in dolgovi (zmanjšanje ali povečanje) obvladovanje tveganj (kreditno, tržno, operativno, likvidnostno) z z z z z z KAJ POMENI KAPITALSKA USTREZNOST ? z z izračunamo jo tako, da primerjamo dolgoročne vire v primerjavi z obratnim kapitalom Vedno moramo razpolagati z dovolj dolgoročnih virov glede na obseg in vrste poslov ter upoštevati tveganja Naloga poslovodstva je, da sproti spremlja doseganje kapitalsko ustreznost! KAJ POMENI PREZADOLŽENOST ? z dolgovi presegajo vrednost premoženja in ne morejo biti poplačani VLOGA POSLOVODSTVA ZFPPIPP od poslovodstva terja, da redno spremlja poslovanje ter sproti ugotavlja ustrezno plačilno sposobnost z vso svojo profesionalno in poslovno finančno strokovnostjo. Poslovodstvo mora redno spremljati bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in predvsem izkaz denarnih tokov. Pomembno je, da so v računovodskih izkazih prikazana vsa resnična stanja in prav tako zajeti vsi poslovni dogodki. Sankcija za opustitev nalog je odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta, za škodo, ki pri tem nastane. Dodajo se še stroški, kazni, ki jih podjetje plača zaradi nepravočasnega izpolnjevanja svojih obveznosti. poleg tega lahko člane poslovodstva zadene tudi odškodninska odgovornost v razmerju do upnikov podjetja. VLOGA NADZORNEGA SVETA z z člani nadzornega sveta morajo redno preverjati ali: je podjetje kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobno in poslovodstvo ravna v skladu s pravili, ki so določena v ZFPPIPP. PRISILNA PORAVNAVA načrta finančnega prestrukturiranja vodstvo poda predlog ukrepov za doseganje: - plačilne sposobnosti - zmanjšanje ali odložitev obveznosti, - dokapitalizacija (vplačila, konverzija terjatev) POSTOPKI PRISILNE PORAVNAVE Naloga poslovodstva je, da sproži postopek prisilne poravnave, če verjame (več kot 50 %), da so možnosti sanacije podjetja. V kolikor možnosti niso vidne mora poslovodstvo v treh delovnih dneh vložiti popoln predlog za začetek stečaja. V kolikor so možnosti vidne za sanacijo podjetja skozi postopek prisilne poravnave, vendar ni sprejet sklep skupščine za dokapitalizacijo oz. družbeniki ali delničarji ne vplačajo v roku, mora poslovodstvo vložiti popoln predlog za prisilno poravnavo v treh mesecih po nastanku plačilne nesposobnosti. REDNA PLAČILA ZA POSLOVANJE z z z z terjatve upnikov do družbe, ki so postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve tekoča plačila stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda ipd.) tekoče dobave blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe, davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunavati in plačati v skladu s predpisi. POSLOVANJE DOLŽNIKA V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE (1) z z z z razpolagati s premoženjem, razen v obsegu potrebnem za opravljanje poslov, najemati posojil in dajati kreditov, dajati poroštev in garancij, opravljati poslov ali drugih dejanj, katerih posledica bi bilo neenakopravno obravnavanje upnikov. POSLOVANJE DOLŽNIKA V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE (2) z z z ne sme prodati premoženje, ki ga ne potrebuje pri svojem poslovanju, če je prodaja skladna s finančnim načrtom prestrukturiranja, ne sme najemati posojila ali kredite, vendar največ v višini potrebnih likvidnih sredstev za redno poslovanje., stroški in posledično potrebna likvidna sredstva praviloma ne smejo biti višja od povprečnih mesečnih stroškov iz finančnega načrta prestrukturiranja. POROČANJE V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE z z z z opis izvedenih ukrepov finančnega prestrukturiranja ter njihovih učinkov na kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost, skupni znesek plačil terjatev upnikov, na katere učinkuje prisilna poravnava, ter delež v katerem so bile terjatve poplačane, bilanco stanja, trimesečni izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov ter izjavo poslovodstva, da dolžnik ni opravil nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, obravnavani neenako. RAČUNOVODSKO SPREMLJANJE PRISILNE PORAVNAVE z z pokriti preneseno izgubo in za morebitno razliko do celotnega zneska obveznosti oblikovati kapitalske rezerve. Oblikovanje kapitalskih rezerv je, da ne smemo izvesti rednega zmanjšanja osnovnega kapitala prej kot v desetih letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave in tudi ne pred potekom roka za izpolnitve vseh obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi. PRIJAVA TERJATEV Pomembno je, da upniki pravilno in pravočasno prijavijo svoje terjatve. Če jih ne izgubijo pravico do glasovanja in NE do SORAZMERNEGA poplačila. Rok je en mesec od objave oklica o uvedbi postopka prisilne poravnave. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOSRT z z osebna odškodninska odgovornost članov poslovodstva, če ima poslovodstvo več članov, so ti upnikom solidarno odškodninsko odgovorni. Škoda se ugotovi, kot razlika med višino terjatve in dejansko prejetim poplačilom v stečajnem postopku. Dolžnost poslovodstva in njena kršitev, iz katere izhaja protipravno ravnanje, je, da pravočasno izvrši opravila in s tem vsaj predlaga možnosti za sanacijo. VIŠINA ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI (1) Odškodninska odgovornost je omejena do višine dvakratnega skupnega zneska vseh prejemkov člana poslovodstva za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje. Najnižji znesek, za katerega odgovarja član poslovodstva ali nadzornega sveta je: – – – 150.000 € pri velikih družbah, 50.000 € pri srednje velikih družbah in 20.000 € pri majhnih družbah ali drugi pravni osebi. VIŠINA ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI (2) V primeru, da član poslovodstva plača odškodnino, ima pravico v stečajnem postopku nad podjetjem terjati vračilo plačanega. Ker gre za navadno terjatev bo v stečaju prejel le določen odstotek te terjatve, bo v veliki meri sam plačal škodo. V izogib takšnim primerom se je razvilo zavarovanje odškodninske odgovornosti za uprave in člane nadzornih svetov. STEČAJ Nemalo katera družba bi ohranila svojo dejavnost, če bi poslovodstvo ali lastniki dovolj hitro prijavili stečaj nad njo. Zavlačevanje s stečajem najbolj škoduje tistim, ki jih lahko proglasimo »z zdravim delom družbe«. Družba, ki je na pragu stečaja, se rešuje z likvidnimi sredstvi, pošteno vrednostjo družbe, ki je ponavadi zaradi špekulativnih namenov dokaj nizka. VLOGA STEČAJNEGA UPRAVITELJA Stečajni upravitelj ima prvo nalogo, ki jo mora narediti, da naredi otvoritveno bilanco stanja, iz katere se nesporno vidi, kaj in kateri upniki so prijavili v stečajno maso. Prav tako se ustavi agonija in nadaljnje uničevanje kapitala. PRIJAVA TERJATEV Upniki morajo v roku treh mesecev ob objavi oklica o začetka stečajnega postopka nad dolžnikom prijaviti svoje terjatve v stečajno maso. Prijavijo terjatev, izračun obresti in stroške postopka. KAJ SE ZGODI, ČE TERJATEV UPNIKI NE PRIJAVIJO V STEČAJN O MASO Vedeti moramo, da upniki, ki ne prijavijo svojih terjatev, izgubijo prav vse. V svojih poslovnih knjigah bodo morali terjatve odpisati – to so davčno nepriznani odhodki. To pomeni, da upniki odvedejo državi davek na dodano vrednost in prav tako bodo plačali ob koncu leta davek od dohodka pravnih oseb, čeprav terjatev niso dobili in jih nikoli ne bodo dobili plačane. NAMEN STEČAJA Omogočiti nadaljevanje poslovanja zdravih jeder družbe. Družbe, ki so kapitalsko ustrezne in plačilno sposobne, lahko poslujejo in rastejo v drugi skupini ali v lasti sposobnejših. Zdravi del družbe ima, če je izločena iz »nezdrave družbe«, boljšo boniteto in ima večjo tržno vrednost. VRSTE UPNIKOV z z z z upniki z nezavarovanimi prednostnimi terjatvami upniki z nezavarovanimi podrejenimi terjatvami upniki z nezavarovanimi navadnimi terjatvami upniki z zavarovanimi terjatvami - ločitveni upniki izločitveni upniki in upniki s terjatvami, ki se poplačajo kot stroški stečajnega postopka KRIZNI POSLOVODJE morajo znati dovolj zgodaj odrezati poškodovane in umrle dele družbe. Če čakajo predolgo in dovolijo neskrbno poslovanje, je mnogokrat prepozno, zato so mnogi stečajni upravitelji tako imenovani »pogrebniki, ki morajo končati delo, ki so ga drugi zagnali«. OSEBNI STEČAJ z z z z Postopek osebnega stečaja se lahko vodi nad premoženjem vsake fizične osebe, kot so: potrošniki, podjetniki, zasebniki ali fizične osebe. POPIS DOLŽNIKOVEGA PREMOŽENJA (1) z potrebno je narediti poročilo o stanju dolžnikovega premoženja, ki mora biti priloženo predlogu za začetek postopka, če je dolžnik sam predlagatelj, ali priložiti izjavo o razlogih za začetek postopka ali naroku, če je predlagatelj druga oseba POPIS DOLŽNIKOVEGA PREMOŽENJA (2) z poročilo mora vsebovati vse premoženje dolžnika, podatke o transakcijskih računih, podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter njihovih izplačevalcih z izjavo, da je v popisu navedeno vse premoženje dolžnika in vse računi, za katere ve. Podpis na poročilo mora biti notarsko overjen ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA (1) z začetkom stečajnega postopka se omeji poslovna sposobnost stečajnega dolžnika, saj ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA (2) brez soglasja sodišča ne more najeti posojil, dajati poroštev, odpreti novega transakcijskega računa ter se ne more odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA (3) Stečajni upravitelj mora naslednji dan po začetku stečajnega postopka odpreti račun upravitelja, preko katerega sme spremljati vplačila na podlagi unovčenja in upravljanja stečajne mase in izvajati izplačila samo glede stroškov postopka in plačila upnikov v stečajnem postopku. ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA (4) Sredstva na računu so izločena iz premoženja stečajnega upravitelja in njegovi upniki po teh sredstvih ne morejo poseči. OBLIKOVANJE STEČAJNE MASE Pri oblikovanju stečajne mase pri fizični osebi je posebnost, da prejema stalne prejemke (plača, pokojnina, nadomestila), ki v času trajanja stečajnega postopka tvorijo, poleg premoženja iz popisa premoženja, stečajno maso. Sodišče mora s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, določiti kolikšen del plače ali drugega stalnega prejemka je izplačevalec dolžan plačati na račun upravitelja. Sodišče sprejme sklep o zasegu denarnega dobroimetja in naloži banki, da prenese denarna sredstva v dobro računa upravitelja. LIKVIDACIJA Likvidacija je eden izmed načinov prenehanja pravne osebe. Družba lahko preneha tudi na podlagi stečajnega postopka, s pripojitvijo k drugi družbi ali z združitvijo. Poznamo dve obliki likvidacije: zprostovoljno (izvede pravna oseba sama) in zprisilno (izvede sodišče, neodvisno od volje pravne osebe). NAMEN LIKVIDACIJE Glavni cilj likvidacije družbe je razdelitev premoženja med upnike, ko je ta poplačala vse svoje obveznosti do upnikov v celoti. V kolikor upniki v likvidacijskem postopku ni mogoče poplačati, se uvede stečajni postopek. RAČUNOVODSTVO V POSTOPKU LIKVIDACIJE Naredimo na dan začetka likvidacijskega postopka začetno bilanco stanja. Na ta dan mora biti narejen tudi popis sredstev in obveznosti do virov sredstev. Po zaključenem postopku likvidacije naredimo še končno bilanco stanja – ko jo predložimo registrskemu sodišču dosežemo, da sodišče podjetje izbriše iz registra gospodarskih družb. PRENEHANJE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU gre za prenehanje družbe brez likvidacije, ki poteka po hitrem postopku, zato so stroški bistveno manjši. Vsi družbeniki morajo predlagati registrskem organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju s skrajšanim postopkom. Priložijo tudi notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev o tem, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. PRENEHANJE DRUŽBE Z IZBRISOM BREZ LIKVIDACIJE z z z z če gospodarska družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji in podatkov iz letnega poročila, če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti če pri vsaki pravni osebi, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali ne obstaja. Postopki statusnega preoblikovanja – osnovne oblike z z z z združitev (spojitev ali pripojitev) delitev (razdelitev, oddelitev ali izčlenitev) prenos premoženja sprememba pravnoorganizacijske oblike. Kadar gre za združitev več družb v eno družbo, se sredstva, dolgovi in kapital prenesejo od prevzetih družb na prevzemno družbo.