1 POMEMBNEJŠI PODATKI OBČINE MOZIRJE Ime: OBČINA MOZIRJE Sedež in naslov: Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje Davčna številka: 70998396 Nekatere pomembnejše telefonske številke v občini Mozirje: Center za socialno delo Mozirje 03 83 91 460 Inšpektorat RS Izpostava Mozirje - tajništvo 03 83 92 630 Javni zavod Knjižnica Mozirje 03 58 33 593 JVIZ Občine Mozirje OE Vrtec Mozirje 03 83 95 306 Lekarna Mozirje 03 83 90 350 Osnovna šola Mozirje 03 83 92 730 Zavod RS za zaposlovanje Izpostava Mozirje 03 83 90 118 Turistično društvo Mozirje, Na trgu 20 03 83 90 412 Upravna enota Mozirje 03 83 93 300 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Enota Mozirje 03 83 90 490 ZD Mozirje - dežurna ambulanta Mozirje 03 83 70 800 Policijska postaja Mozirje 03 83 91 880 Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino 03 83 93 334 Geodetska uprava RS, geodetska pisarna Mozirje 03 83 91 400 Uradne ure Občine Mozirje: ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 petek: od 8.00 do 13.00 Telefon: Občina Mozirje: 03 83 93 300 Tajništvo župana: 03 83 93 302 Telefaks: 03 83 93 305 Elektronski naslov: [email protected] Internet naslov: www.mozirje.si Mozirski kulturni dom ima novo zunanjost GLASILO OBČINE MOZIRJE Izdajatelj: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, tel.: 03 83 93 300. Odgovorna urednica: Nada Brinovšek. Urednik: Benjamin Kanjir. Sodelavci: Ivan Suhoveršnik, Marija Lebar. Avtorji fotografij: Marija Lebar, Benjamin Kanjir, arhivi društev. Računalniški prelom in priprava za tisk: Savinjske novice d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7 b, 3000 Celje. Naklada: 1.300 izvodov. Glasilo Občine Mozirje izhaja najmanj enkrat letno in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Na naslovnici: Otvoritev modernizirane ceste proti Šmihelu (foto: Benjamin Kanjir). 2 Občanke in občani! šoli, pri vrtcu pa smo uredili nov prostor za dodaten oddelek. V zadnjih letih se namreč kar lepo povečuje število rojstev in ta investicija je bila nujno potrebna. Do 1. novembra smo uredili tudi novi pločnik in javno razsvetljavo proti mozirskemu pokopališču na Oljneku. V začetku decembra pa je bila otvoritev zunanje obnove kulturnega doma. To otvoritev smo združili s spominom na Prešernov rojstni dan. Ivan Suhoveršnik, župan Ob vsakem novem letu si izmenjamo veliko lepih želja, izrečenih je toliko in toliko čudovitih besed, danih je ogromno obljub in vsakdo nosi v sebi nove načrte in sklepe. Pride novo leto in sledi bilanca. Kaj se je uresničilo, kaj se ni? Kje smo bili bolj, kje manj uspešni? Kako je bilo z zdravjem, s srečo, veseljem …? Odgovarja si vsak sam. Kakorkoli, potrebno je nadaljevati pot na kateri smo, da dosežemo cilje, ki nas vabijo. Tudi na naši občini ni nič drugače, saj je občina živ organizem in je kot sklenjena veriga povezana s posameznimi členi. Poglejmo, kako smo gospodarili v iztekajočem se letu. V začetku leta je bil sprejet proračun, ki je bil sad usklajevanj in dogovorov s porabniki finančnih sredstev. Ob koncu aprila je bila otvoritev obnovljene ceste in javne razsvetljave skozi Trnavče. Ob tej priliki so si domačini uredili tudi dvorišča in sedanji izgled tega zaselka je res urejen. V pomladnih mesecih, pa tudi delno v poletju, smo širili kanalizacijski sistem v Lokah in s tem je kar nekaj novih gospodinjstev, ki so priklopljeni na čistilno napravo. 16. junija je bila otvoritev novega krožišča ob trgovskih centrih ZKZ in Hofer. V poletnem času so se uredile nove sanitarije na nižji stopnji v Preko celega leta pa nas je spremljala zelo velika investicija - posodobitev ceste od gostilne pri Vidu preko Šmihela do Planinske ravne, do vrha oz. do alpskega vrta. Od gostišča Vid do Boroneka nad Šmihelom in od Kebra do Gostečnika, je investicija, ki bremeni občinski proračun, od Gostečnika do Planinske ravne pa smo v večji meri pridobili sredstva iz Evrope. Od Planinske ravne do alpskega vrta pa je bila skupna investicija PV investa iz Velenja in Občine Mozirje. Otvoritev spodnjega dela je bila 13. decembra. Cesta v celoti je gotovo velika pridobitev za same krajane in obiskovalce planine. Ne smemo pa pozabiti na nove velike investicije na Golteh, ki se bodo začele v pomladnih mesecih (hotel, depandanse, čistilna naprava …). Prav ta obnovljena cestna povezava omogoča nadaljnji smeli razvoj na Golteh. Da smo v recesiji ali resni gospodarski krizi, smo občutili tudi v naši občini, saj bi že v tem letu morala biti izvedena rekonstrukcija Šmihelske ceste, od Upravnega centra do Krahelovega. Žal se ta obnova ceste kaže v državnem proračunu šele v letu 2011. Projekt in odkup zemljišč je končan in ne kaže nam drugega, kot da počakamo. Krožišče pred avtobusno postajo pa je umeščeno v leto 2012, prav tako tudi nova policijska postaja ob avtobusni postaji. Projekt za krožišče je v zaključni fazi, idejni projekt pa je že tudi za novo policijsko postajo. In kaj se bo dogajalo v letu 2010? Po vsej verjetnosti bo proračun za prihodnje leto sprejet še v tem letu. Investicije, ki se bodo vršile, bodo vse sofinancirane iz državnih oz. evropskih sredstev. Upam, da bomo pridobili sredstva na razpisu za ureditev notranjosti kulturnega doma. Nekaj sredstev bomo še pridobili za tržnico na trgu pri nekdanji papirnici. Uredila se bo tudi okolica okrog zdravstvenega doma, kjer želimo zagotoviti tudi večje število novih parkirnih mest. Sredstva iz regionalnih spodbud bomo namenili za obnovo vodovoda na Hof- beuerjevi do avtobusne postaje in preko Trat do mozirske komunale. Na ta način se bodo uredile tudi ulice in dodala še kakšna luč pri javni razsvetljavi. Ta projekt se bo odvijal v letu 2010 in 2011. Kandidirali bomo tudi na sredstva za ureditev vaškega jedra v Šmihelu, za katerega je projekt blizu konca. Imamo tudi soglasje zavoda za kulturno dediščino iz Celja. V pomladnih in poletnih mesecih bo prišlo do menjave strehe tako na prostorih šole kakor tudi vrtca. Na južni strani teh ostrešij pa se bo namestila sončna elektrarna. Občina pride praktično brezplačno do nove strehe, investitor elektrarne pa pride do koriščenja novih površin za sončno elektrarno. V letu 2010 se bo uredil mozirski prag ali “ločki jez”, kakor ga domačini imenujemo. Tu bo našla mesto tudi nova mala hidroelektrarna, ki jo bo gradil PV Invest iz Velenja. Zagotovljeno nam je tudi, da se bo uredil vodotok Trnava skozi Mozirje. Preko celega leta nas je spremljal občinski prostorski načrt. Žal tukaj ne gre vse po načrtih. Gotovo pa je osnovna napaka v tem, da sta v ta velik projekt šla nepripravljena tako ministrstvo za okolje in prostor, kakor tudi ministrstvo za kmetijstvo. Upam, da bo ta projekt končan v letu 2010. Leto, ki se izteka je bilo za marsikoga zelo boleče zaradi vsesplošne krize. Izguba dela, manjše plače in podobni ukrepi so si kar sledili. Kar nekaj sredstev smo namenili za socialno pomoč, ki je bila razdeljena. Upam si trditi, da smo zelo socialno naravnani in kjer je le možno občina s svojimi sredstvi priskoči na pomoč. Popisano knjigo z letnico 2009 bomo počasi zaprli. Želim se zahvaliti vsem občanom, “ki dobro mislijo” in so pripravljeni tudi kaj storiti za dobrobit vseh. Zahvaljujem se vsem društvom za njihove aktivnosti. Hvala dušnima pastirjema Aleksandru Korenu in Alfonzu Lampretu, ki skrbita za duhovni blagor občank in občanov. Iskreno hvala občinskemu svetu in sodelavcem občinske uprave. Občankam in občanom želim vesele božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnoti in enotnosti ter veliko sreče, zdravja in osebnih uspehov v letu 2010! Župan Ivan Suhoveršnik 3 Občina Mozirje skozi leto 2009 JANUAR Mozirjani so v leto 2009 množično vstopili na dveh krajih. Silvestrovanje je bilo organizirano sredi Trga, kjer je igrala glasba, nebo pa razsvetljeval pravljični ognjemet. Drugačen skok v novo leto je bil na Brezju, poleg cerkve sv. Roka. Po zahvalni daritvi so se udeleženci zbrali okoli območju Mozirskih trat. Na dan kulture so člani KD Jurij organizirali recitacijski maraton. Govornik Jure Repenšek je razpravljal na temo dragosti kulture. Na Golteh je v začetku meseca potekalo tradicionalno tekmovanje v smučanju in streljanju. Pomerili so se veterani vojne za Slovenijo in vojaški častniki. Sredi marca so se po Mozirju sprehodili ljubitelji smučanja po starem cerkve, se ogreli s toplim čajem, ob tem pa uživali ob mozirskem ognjemetu z drugačne perspektive. Na Golteh so se poleg smučarjev in njihovega ugodja ukvarjali tudi s prepovedanimi vožnjami s smučarskimi sanmi. Velik problem je postal še večji, ko je voznik sani ob smučišču Morava treščil v smreko in podlegel poškodbam. Mozirski vrtec je bil poln do zadnjega kotička, ravnateljica Ana Nuša Rebernik pa se je že spraševala, kam z viškom otrok, ki se bodo vpisali tekom leta. Mozirski kulturniki so se seznanili z namero Ivane Žvipelj, da nepreklicno odstopi z mesta predsednice KD Mozirje. V Trnavčah je potekala modernizacija ceste skozi vas. Poleg cestišča se je uredila tudi javna razsvetljava, brežine in odvodnjavanje. Mozirski pustnaki so letošnje trške pravice podelili Marku Purnatu. Znova so poskrbeli za teden dni norčavosti, katere višek je predstavljala tradicionalna mednarodna povorka mask. Na valentinovo so na Golteh izbirali in izbrali snežno kraljico. Naziv si je prislužila Tjaša Ošlak iz Slovenj Gradca. MAREC Na prvi marčevski petek je v Športni dvorani Mozirje potekal dobrodelni koncert osnovne šole, zbrana sredstva pa so bila namenjena delovanju šolskega sklada. Nastopila je kopica znanih glasbenikov in domačini, ki so v polni dvorani poskrbeli za dobro vzdušje. Sredi meseca se je v Mozirju zbralo preko sto ljubiteljev smučanja po starem. Najprej so se v povorki sprehodili skozi Mozirje, nato pa so na Golteh preizkusili še znanje obvladovanja lesenih dilc s pomočjo leskovih kolov. Pred koncem marca je Mozirje obiskal minister za okolje in prostor Karl Erjavec. Z odgovornimi se je pogovarjal o urejanju vodotokov in sanaciji delujočih plazov. Marec je bil pomemben tudi za domače prostovoljne gasilce. Z županom so podpisali pogodbo o izvajanju gasilske službe, v kateri je opredeljena tudi višina sredstev, s katerimi bodo razpolagali. V športni dvorani so člani športno plezalne sekcije organizirali tekmo mladih plezalcev, ki je štela za prvenstvo vzhodne lige. Zbralo se je preko 160 plezalcev, ki so se pogumno podajali v plezalno steno. FEBRUAR Že kar na prvi februarski dan so se lahko Mozirjani prijetno ogreli ob zvokih ansambla Zapeljivke. Dekleta so za promocijo nove zgoščenke izbrale dvorano mozirskega kulturnega doma. Dan kasneje so se na redni seji zbrali mozirski svetniki. Potrdili so letošnji občinski proračun in njegove odhodke. Seznanili so se tudi z možnostjo gradnje novega zdravstvenega doma, ki naj bi zrasel na 4 Letošnji dobitniki občinskih priznanj članov dvajsetih zborov. Peli so tudi učenci mozirske osnovne šole. Zavoljo neljubega dogodka, vnela se je odrska zavesa, so morali zaključek koncerta pripraviti kar na stopnicah pred kulturnim domom. Na Trgu se je zgodila prva golažijada. Kar premalo je bilo prostora za vse tiste, ki so želeli skuhati svoj golaž in ga ponuditi v pokušnjo obiskovalcem. Slednji so po dolgem času znova napolnili trško jedro. Na isti dan so zgornjesavinjski godbeniki Godbe na pihala Mozirje v športni dvorani izvedli pomladanski koncert. Podobno živo je bilo tudi ob fit prireditvi, s katero je mozirski vrtec obeležil tri desetletja delovanja. JUNIJ Skozi uradno odprto krožišče so se prvi zapeljali ljubijski otroci APRIL V začetku aprila so nas najprej razveselili člani ansambla Golte. Na 15. festivalu Slovenska polka in valček so z izvedbo skladbe Če te luna nosi postali dobitniki nagrade slovenska polka 2009. Ob dnevih slovenske knjige, ki so potekali sredi meseca, je v mozirski knjižnici potekal zaključek četrte bralne značke za odrasle. Gost večera je bil dr. Matjaž Kmecl, ki je poudaril pomen slovenske knjižne besede, ki nima prave veljave. Na aprilski občinski seji je državni sekretar z ministrstva za zdravje dr. Ivan Eržen svetnikom zatrdil, da je sedež zgornjesavinjskega zdravstvenega doma zgolj prestižnega pomena. Večji pomen mora biti zagotavljanje in približevanje vseh vrst zdravstva za občane. V času velikonočnih praznikov je v Športni dvorani Mozirje potekala velika razstava plazilcev. Obisk je bil nad pričakovanji, obiskovalci pa so lahko uživali ob velikih kačah, pajkih in podobnih živalicah. Na velikonočni ponedeljek se je zaključila zimska sezona na Golteh. V času sezone je center obiskalo okoli 70.000 ljubiteljev zasneženih strmin. Pred koncem meseca je vrata na široko odprl Mozirski gaj. Na spomladanski razstavi cvetja je zacvetelo več milijonov cvetov. Mladi Šmihelčani so postali državni prvaki. Zmagali so na kvizu Mladi in kmetijstvo. Na parketu športne dvorane je potekala dobrodelna tekma imenovana Bog in batina. Med sabo sta se pomerili reprezentanci slovenskih duhovnikov in policisti celjske uprave. Občina je praznovala svoj praznik. Med dosedanje častne občanke in občane se je tokrat zapisala Helena Kojc Remše. MAJ Kljub dežju je na večer pred 1. majem ob Savinji zagorel kres. Teden dni kasneje je Mozirje obiskala razposajena skupina zambijskih glasbenikov, ki delujejo pod okriljem tamkajšnjega misijonarja patra Miha Drevenška. Zapeli so in zaplesali, ob tem pa spregovorili o aidsu, ki kroji njihov vsakdanjik. Na prvi junijski petek je bila športna dvorana zopet polna. Tokrat zavoljo predstavitve prve zgoščenke harmonikarjev Primoža Zvira. Celjski Nivo je izvedel sanacijo potoka Ljubija in s tem odpravil nekatere posledice, ki so ostale še iz časa poplav v letu 1990. V načrtih je bila tudi sanacija Trnave, vendar je denarja zanjo zmanjkalo, ker je zaradi recesije državni proračun doživel bistvene spremembe. Sredi junija je bilo uradno predano svojemu namenu novo krožišče ob trgovskih centrih Hofer in ZKZ. S tem se je bistveno povečala prometna varnost tega dela Mozirja, ki je v preteklosti terjal veliko zvite pločevine in tudi smrtno žrtev. Na oratoriju se je zbralo skoraj osemdeset malih Mozirjanov Sredi maja je bila v športni dvorani revija pevskih zborov invalidskih društev iz vse Slovenije. Zapelo je preko 350 pevcev, Na Golteh so pričeli s poletno sezono. Na novinarski konferenci so razgrnili načrte za prihodnost, ki vključujejo tudi 5 gradnjo novega hotela in širitev depandans nad njim. Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje je v Mozirju pripravila okroglo mizo na temo zdravstva. Udeleženci so spregov- AVGUST V Mozirskem gaju so prizadevni člani Ekološko hortikulturnega društva Mozirje organizirali razstavo poletnega cvetja. Ob uživali v dobrih bojih najboljših slovenskih in nekaterih tujih odbojkarjev. Na zadnjo avgustovsko nedeljo so se na Golteh zbrali člani sosednjih lovskih društev. Pomerili so se v kuhanju divjačinskega golaža, ob tem pa se zabavali ob pripovedovanju štorij z lovskih pohodov. SEPTEMBER Ovčarski praznik je postregel s prikazi različnih starih opravil orili o razlogih za težave, v katerih je danes zdravstveni sistem in in poglede upokojencev na to problematiko. Po mejah domačega kraja so se podali Leponjivčani. Na pohod so krenili tudi Ljubijčani, ki so odkrivali skrite kotičke svoje vasi. JULIJ Mozirska koča je po dolgem stagniranju dobila novega upravnika. Slavko Kobetič je obljubil, da bo nivo gostinskih storitev dvignil na višji nivo. V slednje so se že lahko prepričali mnogi planinci in obiskovalci, ki so poskusili dobrote iz njegovega lonca. Mozirske otroke je teden dni počitnic družilo zbiranje okoli lika svetnika Frančiška Asiškega. Na oratoriju se jih je preko sedemdeset dnevno zbiralo, učilo in igralo, ob tem pa preživljalo nepozabne trenutke v varstvu starejših vrstnikov. Starejše gasilke in gasilci iz vse Slovenije so se pomerili v tekmovanju za memorial Viktorja Lukšeta. Ob tekmovanju je bilo še pomembnejše druženje starih prijateljev. Mozirski vrtec je po treh desetletjih obstoja postal pretesen za vse, ki bi želeli v njem preživljati brezskrbne in ustvarjalne urice v varstvu strokovnega osebja. Na Občini so se odločili, da za vse te ob obstoječi zgradbi postavijo mobilni oddelek iz kontejnerjev. 6 njej so na travniku pred kapelico svetega Valentina vzorčno uredili grobove s sodobnimi zasaditvami. V Šmihelu je potekal tradicionalni ovčarski praznik. Koncert ansambla Golte z gosti, prikaz dela in življenja po starem in nedeljsko druženje ob šaljivih igrah je v to vasico znova privabilo veliko obiskovalcev. Začela se je modernizacija ceste proti mozirskemu pokopališču, gradnja pločnika in javne razsvetljave. S tem bo pot do zadnjega bivališča umrlih veliko lažja, predvsem pa varnejša. Na prvo septembrsko nedeljo je domačin pater Miha Benedikt Majetič v farni cerkvi obhajal desetletnico duhovništva. Po slovesnosti se je odpravil nazaj v Vietnam, kjer opravlja svoje misijonsko poslanstvo. Sredi septembra se je na Golteh končala letošnja poletna sezona. Gobarski dnevi so potekali kar na terasi hotela, saj je gobarje dež pregnal izpred alpskega vrta, kjer bi morala biti razstava prvotno postavljena. Lepšo podobo je v tem mesecu dobilo igrišče ob spodnji gondolski postaji v Žekovcu. Mladi so s prostovoljnim delom uredili okolico, tribune, zrasla je brunarica za hrambo rekvizitov. Mozirjada je tudi letos potekala v mozirskem trškem jedru in po okoliških ulicah. Udeleženci so se pomerili v teku, kolesarjenju, rolanju, nogometu in streljanju. Na mozirjadi je Trg pokal od mladosti in energije Na igrišču za odbojko na mivki je potekal že 9. mednarodni turnir Hervis Oaza Mozirje open 2009. Gledalci so lahko Konec septembra je bila v kulturnem domu prireditev ob svetovnem dnevu turizma. Ob tej priliki so bila podeljena tudi priznanja posameznikom za najlepše zasaditve in balkonske okrasitve v Mozirju. OKTOBER Oktober se je začel z dnevom prometne mobilnosti. Na parkirišču upravnega centra so člani AMD ZSD v sodelovanju z več soorganizatorji izvedli prometno preventivno prireditev. V varstveno delovnem centru so obiskovalcem na široko odprli vrata. Obiskovalcem so se varovanci iz cele doline predstavili s priložnostnim kulturnim programom. V Mozirskem gaju so se na prvo oktobrsko soboto predstavili vinarji iz vse Slovenije. Degustacija vrhunskih vin je bila namenjena domačinom. Ribiči iz porečja reke Savinje, s šaleških in ljubljanskih koncev so se zbrali na dveh memorialih. V Savinji so lovili v spomin na Franca Pogelška, v ribniku pa na Milana Kojca starejšega. Prostovoljni gasilci so v tem mesecu izvedli več preventivnih akcij in vaj. S tem so utrjevali svoje znanje, spoznavali postopke reševanja in gašenja ter tehniko, katere uporaba zahteva vse več znanja. NOVEMBER Na prvi novembrski vikend je bilo na trgu martinovanje. Pestra ponudba različnih dobrot, prikaz starih, že pozabljenih del, degustacije in pestra gostinska ponudba so dodobra razgreli Mozirjane, ki so v tem času prišli na Trg. 11. novembra so podoben projekt pripravili še mozirski pustnaki, ki so ob tem obeležili začetek novega pustnega časa. Mozirje je tudi letos po mnenju strokovne komisije Turistične zveze Slovenije med najlepšimi izletniškimi kraji tostran sončne strani Alp. V tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna je bilo ponovno uvrščeno na drugo mesto. Mozirski gasilci so praznovali svoj praznik. Ob tej priliki jim je bilo izročeno več kosov zaščitne opreme, med največje pridobitve pa so prišteli termovizijsko kamero. Karitas Mozirje in Šmihel je v dvorani kulturnega doma organizirala tradicionalni dobrodelni koncert. Letos je bil naslovljen Kruh za življenje, saj je vse več ljudi socialno ogroženih in brez pravih možnosti za spodobno življenje. November so kulturno zaključili člani KD Jurij, ki so se soočili z izvedbo operete Miklavž prihaja. Na odru se je predstavilo preko petdeset nastopajočih, ki jih je spremljal godbeni ansambel. Mlado vino je na martinovanju požlahtnilo grla pevcev DECEMBER Na prvi decembrski petek se je na odru kulturnega doma zgodil Večer s Prešernovo poezijo. Ob tej priliki je župan Ivan Suhoveršnik uradno predal v uporabo popolnoma prenovljeno zunanjost hrama kulture. Otroke je obdaril Miklavž. S pomočjo ne- utrudnih organizatorjev iz vrst KD Jurij in z dobro voljo donatorjev so otroci znova prejeli brezplačna darila iz rok dobrega moža. Otroke je obiskal še en dobrotnik. V kulturnem domu jih je pričakal Božiček. V njegovi malhi se je našlo za vsakogar kaj lepega. Benjamin Kanjir OBČINA MOZIRJE ŽUPAN Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE tel: (03) 839 33 00, fax: (03) 839 33 05 Davčna številka: SI70998396 Mozirje, dne 26.11.2009 OBVESTILO Obveščamo starše novorojencev v Občini Mozirje, da v bodoče lahko uveljavljajo enkratno denarno pomoč za novorojenca s pisno vlogo na predpisanem obrazcu, katerega prejmejo na sedežu Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje ali na spletni strani www.mozirje.si. Pravico do pomoči ima novorojenec oziroma eden od staršev pod pogojem, da sta novorojenec in vlagatelj državljana Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Občini Mozirje. Rok za vložitev pisne vloge je štiri mesece od dne otrokovega rojstva. Po poteku tega roka pravica do pomoči preneha. 7 JAKOB PRESEČNIK, POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA RS »Podpiram vse dobre predloge!« Država se je sicer odzvala, ponekod uspešno (ukrepi za ohranjanje delovnih mest) drugod prepočasi in premalo premišljeno (zmanjšanje stroškov države, premajhne spodbude za investicije in tehnološki razvoj). Jakob Presečnik, poslanec SLS v Državnem zboru RS Nastajale so in nastale velike stiske mnogih kategorij prebivalstva. Na eni strani čedalje večje število brezposelnih z nepredvidljivo in v kdo ve katero bodočnost potisnjeno možnost ponovne zaposlitve, mnogih zaposlenih z minimalnimi plačami, upokojencev z najnižjimi pokojninami, ostarelih kmetov, ki so bili v povojnih časih nosilci preživetja, danes pa dobijo od države miloščino in kar je na- V tem prispevku moram pohvaliti tudi delo naših žensk in mladih, ki v okviru svoje organiziranosti pomagajo mnogim pomoči potrebnim. Pri tem bi omenil konkretno samo dobrodelno prireditev Srečanje ljudi odprtih src, namenjeno pomoči socialno najbolj ogroženim otrokom v osnovnih šolah Zgornje Savinjske doline, seveda ob neprecenljivi podpori zgornjesavinjskih aktivov kmečkih žena. Naslednje leto se bo Mozirje potegovalo za priznanje urejenega in odprtega kraja v evropskem merilu. Pri tem je pred občino, društvi in vsemi krajani velika odgovornost in naloga, da dokažemo, da znamo narediti kraj še bolj privlačen in da V teh dneh, ko se bližajo božični in novoletni prazniki, v vsakdanjem življenju nikakor ne čutimo tega vzdušja. Slovenija in vsa Evropa se bolj ali manj uspešno spopada z ukrepi za blažitev gospodarske krize, grozi epidemija t.im. nove gripe, ki je tudi v Sloveniji pobrala že kar nekaj življenj, edino kar nam prizanaša je zima, pa še tu bodo daljnosežne negativne posledice klimatskih sprememb, ki se jih v celoti še niti ne zavedamo dovolj. V uvodnem delu sem omenil gospodarsko, finančno in socialno krizo. Zagotovo pa je res, da bomo morali prenehati uporabljati besedo kriza, pa ne zato, ker bi se v nekaj letih preprosto vrnili v stare tirnice, na prejšnje obdobje potrošništva in posledično visoke gospodarske rasti, pač pa zato, ker bomo morali korenito spremeniti način življenja in razmišljanja na vseh nivojih, tako v državi, občini, gospodarstvu, javnih službah in zasebno. Čas je, da tudi v Sloveniji, ko smo se skoraj pred dvema desetletjema ob osamosvojitvi odločili za tržno gospodarstvo, ko je v mnogih okoljih trgovina postajala mnogo pomembnejša od proizvodnje, ko je kmetijstvo in pridelava hrane ob neomejenih možnostih uvoza postajalo »nebodigatreba« dejavnost nekaj posameznikov, ki jim je družba še kot edino priznavala obdelano pokrajino in v isti sapi očitala evropski sistem kmetijske politike. Pri vsem tem pa je bil človek kar nekako potisnjen na drugi tir, razlike v pogojih za dostojno življenje so se izredno povečevale in v tem letu pokazale zobe še posebno na socialnem področju. 8 Na otvoritvi krožišča pri trgovskih centrih Hofer in ZKZ jbolj zaskrbljujoče neperspektivnost za mlade, tudi izobražene ljudi, ki poleg tega odlašajo z družinskim življenjem in odločanjem za otroke. Sam osebno sem v tem času s konstruktivnim delovanjem v Državnem zboru podpiral vse dobre predloge, pa tudi vložil kar nekaj predlogov sprememb zakonov in dopolnitev k proračunskim postavkam, dviga cenzusa za štipendiranje, pokojninskih sprememb za varstveni in letni dodatek za kmete z minimalno pokojnino in še mnogo drugih, ki pomenijo ali bi pomenili večje razvojne možnosti in boljši socialni položaj posameznikov. so gostje od vsepovsod zaželjeni in lepo sprejeti. Zato želim še enkrat poudariti mojo idejo, da sporočilo mozirskega gaja s primernimi cvetličnimi in zelenimi ureditvami ter primerno ponudbo prenesemo v sam mozirski trg in na ta način nudimo gostom in sebi nekaj dodatnega, nekaj novega, nekaj za dušo. Tudi to je priložnost za nova delovna mesta. Sam urejen trg je odlična osnova za nekaj takega. Naj ob koncu zaželim vsem občankam in občanom ter vsem Zgornjesavinjčanom lepo pričakovanje Božiča, čestitam ob Dnevu samostojnosti in enotnosti in zaželim vse dobro v prihodnem letu. Aktualne novice iz upravne enote VPIS NAMESTNIKOV NOSILCEV GOSPODINJSTVA NA KMETIJI Zakon o kmetijstvu (ZKme-1, Uradni list RS, št. 45/2008) na novo določa kmetijo kot obliko kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na eni kmetiji je lahko vpisanih eno ali več gospodinjstev (ne glede na naslov gospodinjstva), posamezno gospodinjstvo pa je lahko vpisano le na eni kmetiji. Člani kmetije, ki so lastniki oz. solastniki kmetije, morajo skladno s Pravilnikom o registru kmetijskih gospodarstev, izmed članov kmetije določiti nosilca in namestnika nosilca, ki morata biti popolnoma poslovno sposobni fizični osebi. Če je na kmetiji samo en član kmetije, ki je popolnoma poslovno sposoben, kmetija nima namestnika kmetije. Za kmetijo, ki je delno ali v celoti v postopku dedovanja, nosilca in namestnika nosilca določijo dediči kmetije oz. člani kmetije, ki so lastniki oz. solastniki kmetije, s soglasjem dedičev kmetije. V primeru, da kmetija nima več niti nosilca niti namestnika, do določitve novega nosilca opravlja naloge nosilca najstarejši član kmetije. Kadar člani kmetije ne morejo doreči soglasja o določitvi nosilca in namestnika nosilca, o tem odloči upravna enota. Namestnik kmetije mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev, sicer kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje pogojev za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike in ne bodo mogle vnesti zbirne vloge za subvencije v letu 2010. Oseba, ki se v register kmetijskih gospodarstev vpiše kot namestnik, do smrti nosilca nima ne obveznosti ne pravic v zvezi s tem kmetijskim gospodarstvom, prav tako vpis ne vpliva na plačilo davkov. Šele ob smrti nosilca, ko namestnik postane novi nosilec kmetijskega gospodarstva, prevzame tudi obveznosti in pravice, ki jih je imel prejšnji nosilec. Nosilcem kmetij, ki upravni enoti podatkov še niso posredovali, smo poslali dopis in obrazec za vnos podatkov. Podatke o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetiji na predpisanih obrazcih morajo posredovati na upravno enoto najkasneje do 31.12.2009. Več informacij dobite na Upravni enoti Mozirje osebno ali po telefonu (03) 839 34 10 (Andreja Marolt) in (03) 839 34 11 (Vojko Hren). ŽRTVE VOJNEGA NASILJA Septembra 2009 je Državni zbor RS sprejel Novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-H), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 72/2009 dne 18.9.2009. Omenjena novela se začne uporabljati s 1.1.2010 in uvaja nekatere nove kategorije žrtev vojnega nasilja ter pravico do doživljenjske mesečne rente prisilnim mobilizirancem. Status in pravice se uveljavljajo na zahtevo stranke, ki jo poda pri upravni enoti, na območju katere ima prijavljeno stalno prebivališče. Za vloge po zakonu o žrtvah vojnega nasilja se ne plača takse. Nove kategorije žrtev vojnega nasilja so: - oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6.4.1941 do 15.5.1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov kot bivšega italijanskega vojaka po kapitulaciji Italije odpeljale v ujetništvo (interniranec), - otrok (kot civilna oseba), katerega starš je umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov drugih oboroženih sil (to so enote Narodnoosvobodilne vojske, enote partizanskih odredov Jugoslavije ter enote zaveznikov protifašistične oz. protinacistične koalicije), če ni prostovoljno ali poklicno sodeloval z agresorjem in - oseba (civilna), ki je kot begunec morala v času od 6. 4. 1941 do15. 5. 1945 zapustiti svoj dom zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja, ki so jo povzročile druge oborožene sile, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece (begunec), če ni prostovoljno ali poklicno sodelovala z agresorjem in oseba, rojena staršem v teh okoliščinah. Pogoj za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja je tudi državljanstvo Republike Slovenije. Več informacij o pogojih za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja in pravic vezanih na ta status ter vloge dobite na Upravni enoti Mozirje osebno ali po telefonu (03) 839 33 80 (Katarina Bric). LEGALIZACIJA OROŽJA Z zadnjo spremembo Zakona o orožju, veljati je pričela 14.11.2009, je ponovno predvidena (tokrat že tretja) legalizacija orožja. Doslej je bila posameznikom, ki posedujejo orožje brez orožne listine, kar seveda ni dovoljeno, že dvakrat dana možnost, da to orožje legalizirajo. Prva legalizacija orožja je bila v letu 2001, druga od julija 2004 do julija 2005. Večina vlog v obeh legalizacijah je bila pozitivno rešenih, posamezniki pa so za prijavljeno orožje pridobili ustrezne orožne listine. Ministrstvo za notranje zadeve se je odločilo, da je smiselno legalizacijo še enkrat ponoviti. Tokrat je obdobje krajše, traja 3 mesece: od 14. novembra 2009 do 14. februarja 2010. Vsi zainteresirani lahko dobite podrobne informacije v zvezi z legalizacijo na Upravni enoti Mozirje, osebno ali po telefonu (03) 839 33 90 (Jernej Plankl). VOZNIŠKA DOVOLJENJA 13. 7. 2009 smo v upravnih enotah pričeli izdajati nova vozniška dovoljenja v obliki polikarbonatne kartice. Vozniška dovoljenja izdeluje podjetje CETIS d.d. v Celju, kar pomeni, da ga ni več možno dobiti takoj. Vloga za izdajo se vloži pri katerikoli upravni enoti (ni krajevne pristojnosti), ob prejemu vloge se izda potrdilo, ki do izdaje novega vozniškega dovoljenja nadomešča starega. Novo vozniško dovoljenje je izdelano približno v tednu dni (razen v primeru povečanega števila vlog) in se lahko vroči vlagatelju po pošti ali prevzemom na upravni enoti, kjer je podal vlogo. Cena izdaje novega vozniškega dovoljenja je 17,37 EUR, za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa 12,40 EUR. Veljavnih vozniških dovoljenj ni treba zamenjati takoj, pač pa najpozneje v 10 letih od uveljavitve novega Zakona o varnosti cestnega prometa, to je do konca aprila 2018. Več informacij lahko dobite na Upravni enoti Mozirje, osebno ali po telefonu (03) 839 33 88 (Bernardka Ajnik) in (03) 839 33 89 (Jana Bizjak). 9 CESTA MOZIRJE-ŠMIHEL-PLANINSKA RAVNA-GOLTE Modernizacija ceste kot uresničitev mnogih sanj in želja Največja letošnja investicija v mozirski občini je modernizacija ceste med Mozirjem in Goltmi. S končanjem tega projekta bodo vzpostavljeni osnovni pogoji za nadaljnji razvoj turizma in turističnega centra Golte. V prvi vrsti pa je investicija namenjena predvsem Šmihelčanom, ki se po tej cesti vozijo v službe, po nakupih, med prijatelje in nazaj domov. Vsakdo, ki je to cesto uporabljal je lahko takoj videl, da je dotrajana, nevarna in zavoljo vse številčnejšega prometa neustrezna za uporabo. Občina je zato pristopila k sanaciji, ki jo je s finančnimi sredstvi podprla tudi Evropa. Projekt modernizacije bo po sedanjih ocenah dražji od milijona evrov. Cesta oziroma gradnja in modernizacija je bila po projektu razdeljena na štiri dele. Prvi v dolžini 5.550 metrov poteka med gostilno Vid in Borovnikom, ta del je financirala Občina. Drugi v dolžini 850 metrov med domačijama Keber in Gostečnik je prav tako financirala Občina. Pri Gostečniku se prične tretji del do Planinske ravne, ki je v dolžino meril 1.870 metrov, poleg Občine pa so bila za gradnjo uporabljena evropska sredstva. Od tod pa do Golt oziroma alpskega vrta je še 2.000 metrov ceste. Zadnji odsek je poleg Občine financiral večinski lastnik Golt, to je PV invest iz Velenja. Cesta je na celotnem delu široka med štiri in pol ter petimi metri. Izvajalca del sta podjetji Emil Grobelnik s.p. iz Žalca in RGP d.o.o. iz Velenja. Zaradi varovanja narave je na Planinski ravni postavljena cestna rampa, ki bo preprečevala, da bi se lahko vsakdo peljal čisto do vrha planine. Slednja naj bi tako ostala to, kar je. Torej mesto miru, počitka, svežega zraka in pohajkovanja po neokrnjeni naravi. Benjamin Kanjir Pot v Šmihel je sedaj široka in varna Na koncu Planinske ravne je postavljena zapornica Cesta je zavarovana z leseno ograjo Zaključek asfaltiranja pri gostilni Vid 10 KRALJ MATJAŽ, DRUŠTVO ZA OŽIVITEV PODEŽELJA IN TRGA MOZIRJE Letno organizirati vsaj tri množične prireditve Društvo smo ustanovili z določenim namenom oživitve trga, kot je bil še ne tako dolgo nazaj. Nobeno naključje ni, da se Mozirjani, kot nekoč, na novourejenem srednejeveškem trgu srečujejo ob raznih prilikah. Mozirje je star sejmarski kraj, ki je skozi stoletja privabljal na kupčijo številne ljudi od blizu in daleč. Da se je ob takih prilikah zgrinjala množica ljudi, pove tudi dejstvo, da je še pred drugo svetovno vojno bilo v Mozirju 14 dobrih gostiln. Na Trgu je bila gotovo najznamenitejša in najstarejša gostilna pri Sivcu, kjer so se že v 16. stoletju zbirali imenitni gostje in se radi dali postreči z odličnimi jedmi. Med temi je bil tudi oglejski patriarh s spremstvom. Naši predniki so imeli čast gostiti avstrijskega nadvojvodo Janeza Habsburškega, ki se je s spremstvom ustavil v Mozirju in to v tedanji Goličnikovi gostilni (sedanji Majerhold). Najbolj je glede dobrega golaža slovela Pfeiferjeva gostilna in ji Hotel Turist, bivši Kozorog, gostil tudi Tita s spremstvom. V Mozirju so se zbirali tudi sladokusci iz vrst konjerejcev, saj sta Mozirski trg med golažijado gostilna Pri Kočarju. Pravili so, da od Celja pa do Gornjega Grada ni bilo tako okusnega golaža na mizi. Na trgu je tedan- bila gostilničarja Pfeifer in Matjaž ugledena konjerejca in tudi tekmovalca. Ko odpiramo poskus oživitve trga, pričakujemo, da nas bodo krajani podprli, saj so mnogih polna usta, da se v Mozirju nič ne dogaja. Prireditve kot so Golažijada, Martinovanje … so obiskane, vendar bi človek pričakoval večjo udeležbo, predvsem domačinov, pa ne samo na naših prireditvah, tudi na drugih je podobno z obiskom. Društvo Kralj Matjaž je mlado. Ustanovljeno je v letošnjem letu, naš plan je, da organiziramo vsaj tri prireditve letno, seveda z podporo Občine, vseh društev, ki jih oživitev zanima, in ZTKŠM-ja, saj društvo ne more pokriti vseh stroškov navleke, ki so si jo izmislili birokrati. Prizadevanjem vseh nas, ki čutimo pripadnost Mozirju, in vseh, ki so prišli k nam v Mozirje na obisk, nam bo uspelo, da oživimo trg, kot si zasluži, glede na njegovo preteklost. Vinko Matjaž TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Aktivnosti razporejene skozi vse leto Leto 2009 je bilo za Turistično društvo povsem delovno. Na začetku leta smo najprej poskrbeli za svoje člane. Skupaj s Turistično zvezo Slovenije smo izdali članske izkaznice, s katerimi imajo naši člani popuste pri mnogih slovenskih turističnih znamenitostih. Poleg tega smo zagotovili, da vsak član našega društva prejema strokovno turistično revijo Lipov list. Konec januarja je Turistično društvo predstavilo Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino na turističnem sejmu v Ljubljani, kjer smo imeli svojo stojnico. Konec januarja so se začele priprave na organizacijo Mednarodnega pustnega karnevala v Mozirju, ki ga je društvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski s pomočjo Turističnega društva Mozirje tudi dobro organiziralo. Na občnem zboru konec marca smo si zadali smele cilje, tako so za nami mnoge uspešne prireditve in projekti. V šolskem letu 2008/09 se je mozirska osnovna šola odločila znova sodelovati v projektu Turizmu pomaga lastna glava, na ta način smo skupaj z mladimi predstavili vodne vire v okolici Mozirja, izdelali so tudi zloženko in se širši javnosti predstavili marca v Celju. Ponosni smo na naš podmladek. V spomladanskem času smo se že tradicionalno pridružili pobudi TZS o urejanju in ohranjanju naravnega okolja in v sodelovanju z občino organizirali vse društveno čistilno akcijo, ki se je je udeležilo več kot 200 Mozirjanov. V tem času smo snovali tudi projekt »Najlepše urejene individualne hiše v Mozirju«. Projekt se je izkazal kot izjemno dober in na ta način krajane še dodatno vzpodbudil k aktivnemu čiščenju okolja in skrbi za lepo in čisto Mozirje. Plakete in priznanja so bila podeljena na zaključni prireditvi ob Svetovnem dnevu turizma. V začetku aprila smo za svoje člane in širšo javnost organizirali predavanje o spomladanski zasaditvi rož na vrtovih in balkonih. V sklopu občinskega praznika smo v aprilu poskrbeli za čebelarsko planinski pohod. Ob državnem prazniku smo konec junija organizirali odbojkarski turnir med društvi v občini Mozirje. Nadaljevali smo s programov Mozirjani potujemo, letos smo v marcu obiskali madžarsko prestolnico Budimpešto, na jesenskem izletu smo spoznavali lepote hrvaške Istre in v predbožičnem času avstrijsko Koroško. Konec julija smo organizirali tridnevno gostovanje v Nitri na Slovaškem, kot vračilo obiska etno-glasbene skupine Tradicija lansko leto. Skupina Pušeljc in celjska folklorna skupina sta zastopali naše barve. Naredili smo tudi krajšo turistično predstavitev naše doline in Slovenije. Turistično društvo Mozirje je letos praznovalo 117-letnico obstoja in je eno najstarejših tovrstnih društev v Sloveniji. Tako smo ob tako visokem jubileju in ob svetovnem dnevu turizma (27. september) v goste povabili etnografsko plesno skupino iz Čajetine. Organizirali smo večjo prireditev in na ta način obeležili svetovni dan turizma. Oktobra nas je obiskala komisija Turistične zveze Slovenije in Mozirje uvrstila na drugo mesto med najlepše urejenimi izletniškimi kraji v Sloveniji. Novembra smo na zaključni prireditvi v Velenju prejeli srebrno priznanje. Na ta način bomo v kategoriji mest na mednarodnem tekmovanju Idente florale 2010 zastopali Slovenijo. V drugi polovici leta so se nam pridružili številni novi člani, ki želijo pomagati pri ohranjanju več kot 115letne tradicije. Andrej Klemenak 11 Pestra dejavnost bogati naš vsakdan UTRJUJEMO PRIJATELJSKE VEZI Predzadnji majski vikend so naši učenci gostili sovrstnike iz Čajetine. Njihov obisk je bil priložnost za druženje, tkanje prijateljskih vezi, spoznavanje različnih kultur in jezikov. Petkovo dopoldne so učenci skupaj s svojo učiteljico preživeli na naši šoli. Sprejeli smo jih s kratkim kulturnim programom, jih popeljali po šoli in jih predstavili njihovim vrstnikom. Z njimi so bili nato pri pouku, po kosilu pa so skupaj s člani turističnega krožka odšli v Lesarski muzej v grad Vrbovec v Nazarjah in Mozirski gaj. Zvečer so si v prostorih kulturnega doma ogledali našo Sobotni večer smo jim popestrili z ogledom koncerta Godbe Zgornje Savinjske doline v Športni dvorani. Prijetni dnevi druženja so kar prehitro minili in nedeljsko jutro je klicalo po odhodu. Še zadnji stiski rok in nasvidenje prijatelji. Urška Finkšt SODELUJEMO V MEDNARODNEM PROJEKTU V želji po okrepitvi medkulturnega dialoga in izmenjavi med osnovnimi šolami izven Slovenije se je OŠ Mozirje meseca aprila prijavila k sodelovanju na mednarodnem razpisu ACES – Academy of Central European Schools – projekti šolskih partnerstev. Na razpis z idejnim naslovom »Show me the way – pokaži mi pot« smo se prijavili skupaj z Osnovno šolo Podmurvice iz Reke. Med 105 prijavljenimi mednarodnimi projekti je bil naš projekt eden izmed 43, ki so bili nagrajeni in izbrani za izvedbo. V projektu bodo sodelovali učenci sedmega razreda, ki so v lanskem šolskem letu aktivno pripravljali raziskovalno nalogo pri turističnem krožku. Namen projekta je priprava učne poti in raziskovanje lokalnega okolja ter izdelava brošure in predstavitev Mozirja z okolico in znamenitostmi učencem in učiteljem partnerske šole iz Reke. Prav tako pa bodo naši učenci obiskali njihovo osnovno šolo in prireditev Mavrični objem, kjer so lahko spremljali utrinke našega celoletnega dela. Utrujeni od celodnevnega dogajanja so odšli v hotel Benda, kjer so prenočili. V soboto so se zbudili v lep sončen dan, čakale pa so jih nove dogodivščine. Člani turističnega krožka so jih počakali pred hotelom in skupaj so se nasmejanih obrazov odpeljali proti Goltem. Slišati je bilo razposajen smeh. Vezi med sovrstniki so se poglabljale. Pot jih je vodila po Golteh, pogled na jezero jih je napolnil z energijo. Po malici so se s kombijem odpeljali proti izviru Ljubije. Po strmi poti so se povzpeli do vhoda v Konečko jamo. Z zaščitnimi čeladami in svetilkami so se spustili v jamo, kjer so videli nekaj prekrasnih kapnikov. Pohiteli so še do kraškega izvira Ljubije in občudovali z mahom obraslo strugo. Skupaj so preživeli prijetno dopoldne, polno lepih doživetij. Šele lačni trebuhi so jih opomnili, da je čas za kosilo. 12 spoznali naravne in kulturne znamenitosti Reke in okolice. Naši učenci bodo na izmenjavo odšli že decembra, učence iz hrvaške osnovne šole pa bomo v Mozirju gostili spomladi 2010. Organizacija ACES je v namen uspešne izpeljave nagrajenih projektov konec meseca oktobra organizirala večdnevno mednarodno srečanje sodelujočih šol v Salzburgu. Udeležila sta se ga učenec Nac Kaker in profesorica Saša Karče. Na srečanju je sodelovalo več kot 240 udeležencev držav osrednje Evrope. Druženja so potekala v različnih delavnicah in so bila namenjena druženju, ustvarjalnemu dialogu in intenzivni pripravi na projekt, ki ga bomo na OŠ Mozirje izvajali do marca 2010. Petra Klepec ZABAVAMO SE Vsi se zavedamo, da so mladostniki zadnje triade osnovne šole v najbolj občutljivem obdobju odraščanja, zato želimo, da zdravo preživljajo prosti čas in se zabavajo. Fundacija Z glavo na zabavo že kar nekaj let izvaja različne aktivnosti, s katerimi osvešča mladostnike. Častni pokrovitelj Fundacije Z glavo na zabavo je sam predsednik Danilo Turk. Fundacija po vsej Sloveniji organizira prireditve, kjer se prepletajo zabavne in preventivne vsebine aktivnega preživljanja prostega časa. Poudarek je na gibanju, zdravi prehrani, razvijanju pozitivne samopodobe, odgovornem obnašanju v cestnem prometu in odnosu do zabave brez dovoljenih in prepovedanih drog. 4. novembra so se tudi osmošolci in devetošolci OŠ Mozirje udeležili njihove prireditve v Gornjem Gradu, kjer so se pridružili učencem OŠ Gornji Grad in OŠ Rečica ob Savinji. Udeležbo jim je omogočila Občina Mozirje, ki je skupaj z Občino Gornji Grad in Občino Rečica ob Savinji sofinancirala prireditev. Dve uri je zelo pestro sestavljena programska ekipa mladih ustvarjalcev – Generacija Nulanula z novo maskoto »Zdravko Korenjak« prenašala na učence spoznanja, kako škodljivo je uživanje alkohola, da se lahko zabavamo tudi brez njega, kako lahko sami poskrbimo za zdravo in aktivno preživljanje prostega časa, se odgovorno obnašamo v prometu ... Učenci so v programu aktivno sodelovali, se zabavali in bili nad prireditvijo navdušeni. Ob koncu so izrazili željo, da bi bilo več takšnih prireditev. Darinka Marinc SKUPAJ S ČEBELICAMI SKRBIMO ZA ZDRAVJE Z drugošolci smo se v letošnjem šolskem letu odločili, da preko celega šolskega leta izvajamo projekt Čebelica, moja prijateljica. Otrokom želimo približati te drobne, a izjemno pomembne živalce, ki tako zavzeto delajo in pomagajo našemu telesu ohranjati zdravje. Za vsak mesec smo si zadali načrt, kaj vse bomo počeli in tako z najrazličnejšimi dejavnostmi spoznavali življenje in delo teh plemenitih delavk. V mesecu septembru sta nas pri svojem čebelnjaku prijazno sprejela babica in dedek naših dveh drugošolcev, gospod in gospa Purnat. Na zelo zanimiv in otrokom primeren način sta prikazala vso čarobnost dela s čebelami, opremo, ki jo čebelarji uporabljajo, notranjost čebelnjaka, panje, stroj za točenje medu in pestro paleto izdelkov iz medu. Ob koncu smo se posladkali z medom in medenjaki, ki jih bomo v prazničnem decembru poskusili speči tudi sami. Na Čebelarski zvezi Slovenije so v oktobru potekali dnevi odprtih vrat, kamor smo se podali tudi mi. Ekskurzija je bila nadvse poučna, saj smo nadgradili znanje, ki nam ga je podal že gospod Purnat. Izdelovali smo svečke iz čebeljega voska, krasili lectova srca in okušali devet različnih vrst medu. Med nas je tako prevzel, da smo v naslednjem tednu v šoli vsak dan sami pripravljali čaj iz domačih zdravilnih zelišč in ga sladkali z medom. Preizkusili smo se tudi v slikanju panjskih končnic, izdelavi čebelic iz papirja, čaka pa nas še mnogo aktivnosti, saj šolsko leto še ni pri koncu. Želimo se veliko naučiti in znanje podeliti tudi med druge otroke, da bi se nas čim več začelo zavedati, kako koristno in zdravo je uživati med in spoštovati čebelice, ki so naše prave prijateljice. Učenci 2. a in 2. b ter učiteljici Rozika Kanjir in Lucija Kranjc POMAGAMO OHRANJATI ČISTO OKOLJE V EKO KROŽKU skrbimo za ekološko ozaveščanje in opozarjamo na ekološke probleme v naši okolici. V razredih imamo nameščene škatle za ločeno zbiranje ostankov papirja. Ločujemo plastiko in okolju nevarne izrabljene baterijske vložke, zbiramo izrabljene tonerje, kartuše, trakove, stare mobilne telefone. Vključujemo se v dobrodelne akcije zbiranja plastičnih zamaškov. S temi dejanji povečujemo ponovno uporabo in predelavo odpadkov. Urejamo šolski EKO kotiček ter obeležimo pomembnejše dogodke, povezane z ohranjanjem čistega okolja. Zavedamo se, da je voda vir življenja, zato varčujemo z njo. Skrbimo za urejenost učilnic in hodnikov. S pobiranjem smeti v okolici šole dokazujemo, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Vključujemo se v očiščevalne akcije v kraju. Kot šola si prizadevamo za zdravo prehrano otrok in razvijamo kulturen odnos do hrane pri malici in kosilu. Ekologijo vključujemo v vzgojno-izobraževalno delo pri pouku, interesnih dejavnostih, raziskovalnih nalogah in izbirnih predmetih. S predstavnikom Komunale smo si ogledali čistilno napravo v Lokah. Spoznali smo, da so naprave za čiščenje voda iz kanalizacije potrebne obnove. Zadnji mesec v letu je. V tem času imamo veliko majhnih in velikih želja. Želimo si, da bi čim prej izvedli načrtovane projekte in zgradili tudi zbirni center, kjer bi občani lahko oddajali odpadke v pripravljene kontejnerje. Naš kraj dobiva novo podobo, naj jo pridobi tudi na področju varovanja čistega okolja. Nada Janež 13 VRTCA MOZIRJE IN REČICA Ni velikih brez majhnih, ni majhnih brez velikih Leto 2009 se počasi poslavlja in čas je, da se ozremo nazaj in pogledamo, kaj se je v vrtcu Mozirje dogajalo. Za nami je leto izzivov, dosežkov in uspehov. Skozi celo leto smo si prizadevali, da bi bilo bivanje otrok v vrtcu čim bolj udobno, da bi se počutili varne, sprejete, da bi si pridobili navade in spretnosti, ki jim Vrtec je letos praznoval bodo v pomoč v življenju. Dneve v vrtcu so nam tudi letos popestrili najrazličnejši obiski umetnikov, čebelarji, policisti, gasilci, prav tako pa smo tudi mi popestrili dogajanje na tradicionalnem pustnem karnevalu, ki smo se ga udeležili s skupinsko masko kokoške. Ne smemo pozabiti nastopa vseh skupin otrok na prireditvi Od srca k srcu, ki je kulturni dom napolnila do zadnjega kotička. Prav takšno gnečo pa smo imeli tudi na likovni koloniji v Mozirskem gaju, kjer so se otroški umetniki poigrali z najrazličnejšimi risarsko-slikarskimi pripomočki in materiali. Največjo pozornost staršev, otrok, zaposlenih si je to leto prislužilo praznovanje 30. obletnice vrtca. V okviru le-tega je bilo izvedenih več likovnih razstav otrok iz vrtca, njihova modna revija, risanje s kredami po Mozirju ... Pogledu čez vseh 30 let delovanja, je bila namenjena razstava fotografij. Samo praznovanje 30. obletnice pa smo zaključili s prireditvijo NI VELIKIH BREZ MAJHNIH, NI MAJHNIH BREZ VELIKIH na OŠ Rečica ob Savinji, kjer je vse goste, predvsem pa naše najmlajše po njihovem nastopu, razveselila torta. tri desetletja delovanja Ker je vrtec Mozirje vključen v mednarodni FIT projekt, je v mesecu maju izvedel fitovo prireditev PESMI IN PLESI LJUDSTEV SVETA, na kateri so se v Športni dvorani predstavile s svojo plesno točko vse skupine otrok vrtca Mozirje in Rečice ob Savinji. Tudi med počitnicami nismo počivali. Zaradi povečanega vpisa otrok sta se z mesecem septembrom odprla dva nova oddelka, v Mozirju in Rečici ob Savinji. Ob tem lahko rečem le HVALA vsem, ki ste nam to omogočili. Posebej pa Ani Nuši Rebernik za vsa prizadevanja. Zato lahko ob koncu le še rečemo NI MAJHNIH BREZ VELIKIH v srcu. Nataša Marovt KNJIŽNICA MOZIRJE Uporabnikom dostopna tudi na daljavo Knjižnica Mozirje se tudi v letošnjem letu ponaša z vlogo informacisamo knjižnico v Mozirju obiskalo preko 2700 obiskovalcev na mesec. jskega centra. Dejavnosti, ki jih že izvaja v okviru svojih zakonskih Najbolj dejavni obiskovalci knjižnice so zaposleni, sledijo pa jim sredobveznosti, še dodatno nadgrajuje. Tako v današnjem času, za katerenješolci in študenti. V povprečju si uporabniki knjižnice izposodijo ga je značilna poplava raznih informacij, knjižnica uporabnikom preko 7500 enot gradiva na mesec. Daleč največji delež pri izposoji pomaga pri iskanju in selekcioniranju relevantnih informacij. Pomemgradiva imajo knjige, kar priča, da so le-te še vedno najbolj iskan vir ben dejavnik pri zagotavljanju tovrstne pomoči je konstantno informacij. Poleg knjig imajo uporabniki na voljo okoli 90 tekoče izobraževanje zaposlenih. naročenih naslovov serijskih publikacij. Zelo iskano sredstvo za zaZ namenom hitrega podajanja informacij in pomoči pri izobraževanju polnitev prostega časa so filmi na DVD in VHS nosilcih. Ponudba račuuporabnikov knjižnice so letos v Knjižnici Mozirje računalniški kotiček nalniških datotek se širi predvsem na področju tujejezičnih tečajev. okrepili z novim računalnikom, ki je Splošne knjižnice se uveljavljajo kot zamenjal zastarelega. Ta kos sodoprostor za preživljanje prostega časa, bne tehnike omogoča še bolj kakozato so v ponudbi Knjižnice Mozirje vostno uporabo že obstoječe različne kulturne prireditve. Poudarek ponudbe računalniškega kotička. je na likovnih razstavah, vrstijo pa se Zahvaljujoč najnovejši programski tudi literarni in potopisni večeri. Za opremi je mogoče kakovostno zanajmlajše je poskrbljeno s pravljičnijemati in oblikovati dokumente ter mi urami, na katerih se srečujejo z jih barvno tiskati na zmogljivem ladomišljijskim svetom knjige, skupserskem tiskalniku. Prav tako je nem branju vsakič sledi ustvarjalna mogoče brezplačno dostopati do delavnica. Za malo starejše svetovnega spleta, elektronske nadebudneže in razvoj njihove bralne pošte in koristiti njihove priboljške. kulture so tu projekti »MEGA kviz« in Sedmošolci OŠ Mozirje pri ogledu računalniškega kotička Seveda je vsem uporabnikom na »Moja naj knjiga«. Sedmošolcem pa voljo tudi strokovna pomoč s strani knjižničarjev. Povezanost v svetovje namenjen projekt Rastem s knjigo, kjer poleg knjižnega darila dodobra ni splet naredi knjižnico še bolj dostopno uporabnikom, ki lahko korisspoznajo knjižnico, njeno organiziranost in storitve, ki jih nudi. Za malo tijo vire informacij, dostopne preko spletne strani knjižnice. Stran starejše ljubitelje branja se letos izvaja že 5. bralna značka za odrasle. Ta omogoča naročanje na brezplačne elektronske novičke, zelo uporabje zelo dobro sprejeta s strani uporabnikov, saj se akciji vsako leto pridruži na pa je storitev Moja knjižnica, ki uporabnikom omogoča podaljševanveč bralcev. Člani bralne značke so navdušeni nad pestrim izborom knje roka izposoje in naročanje knjižničnega gradiva kar iz domačega jig, ki jih zanje skrbno izberejo knjižničarji. Z veseljem se udeležujejo tudi naslanjača. Uporabniki lahko prejemajo informacije o gradivu na eleprireditev, ki jih Knjižnica Mozirje pripravlja z namenom druženja ob knktronski naslov ali na mobilni telefon v obliki SMS sporočil. Te storitve jigi in seveda skupnih pogovorov o prebranem gradivu. Takšen zanimiv so dobro sprejete, saj je število tovrstnih transakcij v porastu. večer, na katerem je bil gost celjski pisatelj Igor Karlovšek, je Knjižnica Osnovna dejavnost knjižnice, torej izposoja knjižničnega gradiva, pa Mozirje pripravila tudi v novembru. kljub posodabljanju računalniške opreme doživlja razcvet, saj je letos Roman Mežnar 14 KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Letošnji največji projekt je bila izvedba operete Društvo je tudi v iztekajočem se letu pokazalo pestro kulturno delovanje kulturnih navdušencev. Društvo povezuje mlade in odrasle kulturne ljubitelje in kot kaže zanimanje za tovrstno delovanje je druženje vedno bolj privlačno in zabavno. Društveniki so tudi letos pripravili tradicionalne kulturne prireditve, ki so lepo pripravljene in jih obiskovalci dobro sprejemajo. Koledovanje je postala dobrodelna stalnica, ki prinaša veselo sporočilo med krajane, odpirajo se nam vsa vrata in obisk sv. treh kraljev pomeni za vsako družino blagodejen in častitljiv obisk. Družinsko petje; 14.ponovitev prireditve želi prispevati k ohranjanju ljudske pesmi v družinskem krogu. Petje je gotovo posebnost našega društva in lahko se pohvalimo s številnimi pevskimi družinami. Kresovanje ob dnevu državnosti je vsekakor dobra družabna prireditev, ki ima korenine v domovinski vzgoji, ohranjanju tradicije kresovanja in krepitvi ljubezni do naše domovine. Prireditev povezuje različna krajevna društva, skavte in ljudi dobre volje. Jesensko srečanje slikarjev pod naslovom študijski dnevi – ex tempore Mozirski gaj je letos dočakala 15. ponovitev. Slikarsko srečanje ima namen promovirati likovno kulturo in likovno prosvetljevanje krajanov. Prireditve se vsako leto udeleži več slikarjev z vse Slovenije in zamejstva. Tako je bilo tudi letos. Mentor prireditve je dr. Jožef Muhovič. Strokovno predavanje je nosilo naslov Iz oči v oči s sodobno umetnostjo. Predavatelj je bil dr. Jožef Muhovič. V jesenskem času otroke redno obiščejo lutke v letos že 14. lutkovnem abonmaju. Navdušenje nad lutkovnimi predstavami je vsako leto veliko in kaže tako tudi nadaljevati. Člani Mozirskih kolednikov so nepogrešljivi na številnih prireditvah v kraju in izven občine. Pogosto pevci zavijejo tudi med rojake na Avstrijsko Koroško, kjer imamo veliko prijateljev. V veselem decembru nas obišče Miklavž, dobrotnik in priljubljen svetnik predvsem med otroki. Letošnje praznovanje Miklavža je bilo še posebno zabavno, saj so člani društva pripravili odmevno opereto Miklavž prihaja ob spremljavi komornega orkestra in pod taktirko mladega dirigenta Tomaža Podlesnika. Velja poudariti, da je Podles- nik tudi avtor glasbene priredbe za opereto in uspešen dirigent operete. V njej je nastopilo preko šestdeset pevcev, godbenikov, igralcev in tehnikov. Zanimivo, da so se opereti pridružile cele družine, kar predstavlja uspešno animacijo kulturnih navdušencev v Mozirju in ne kaže jamrati, da se v Mozirju nič ne dogaja. Razveseljivo je ravno množično navdušenje nad kulturo, kar nas navdaja z optimizmom. Vsi člani društva si še naprej želimo moralne podpore, sponzorske pomoči mnogih dobrotnikov, za kar se vsem lepo zahvaljujemo. Zahvala velja tudi vsem članom društva, ki svoj prosti čas posvečajo kulturi in plemenitemu druženju. Hvala tudi občini Mozirje za podporo in razumevanje naših smelih idej. Jure Repenšek Številčen igralski ansambel operete Miklavž prihaja KULTURNO DRUŠTVO SLAP Izdali že deseti zbornik Članice in člani, ljudski pesniki in pisatelji Zgornje Savinjske doline so v jeseni predstavili svoj deseti, jubilejni zbornik. Vsebina njihovih čudovitih literarnih stvaritev bralca za nekaj časa odmakne od vsakdanjika in povede v razmišljanje o vsebinsko polnih, čustveno obarvanih prepletenih misli, ki so tako lirično raznolike. Društvo savinjskih literarnih amaterskih pesnikov in pisateljev povezuje že trideset umetnikov, ustvarjalcev, h katerim so vključeni tudi zmagovalci literarnega tekmovanja z naslovom Besedičice. Že peto leto smo so odzvali povabilu VTV z nastopom v oddaji Dobro jutro in letos predstavili Zbornik 10. Med člani so tudi seniorji, ki se srečujejo enkrat na leto v regijah po Sloveniji, še prej na razpis JSKD Slovenije pošljejo svoja literarna dela, ki jih oceni strokovna komisija. Za Koroško Štajersko regijo se je srečanje dogodilo v Gornjem Gradu. Izbranka najboljših del je bila v ponos našega društva članica Marjana Rihter iz Delc. To pa še ni vse. Ljudske pevke Pušeljc, znane po vseh področjih Slovenije in tudi v zamejstvu, so stalne spremljevalke in članice Slapa. KD SLAP na prireditvah že vsa leta spremlja kvartet Grma- da iz Celja. Z geslom gremo naprej, se ustvarja plan za naslednje leto v sponzorski in samozaložniški obliki.. Hvala za pomoč pri izdaji desetega zbornika vsem, ki cenijo lepo domačo slovensko besedo. Rozalija Tkavc Z nastopa v oddaji Dobro jutro 15 GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Letos prvič tudi v tujini Tudi v leto 2009 je naše društvo zakorakalo s smelimi načrti. Tradicionalni letni koncert v športni dvorani Nazarje je zopet privabil veliko število obiskovalcev, ki so slišali pisan program glasbenih uspešnic. Nova velika izkušnja je sledila aprila, ko je orkester po dolgih letih znova koncertiral v največji slovenski katedrali v Gornjem Gradu. Veličina in bogatost zvoka je obiskovalcem kot tudi godbenikom pričarala čarobno velikonočno vzdušje. Tokrat se je kot dirigent predstavil član godbe Tomaž Podlesnik. Letos smo s koncertom prvič preizkusili tudi novo športno dvorano v Mozirju. Koncert je služil kot priprava za, lahko bi rekli, dogodek leta v dolini, Poletno zGodbo. Ideja otvoritve turistične sezone Zgornje Savinjske doline je že kar nekaj let zorela v glavi, tako idejnega vodje Francija Podbrežnika, kot tudi godbe. Najvidnejši glasbeni izvajalci iz doline ob spremstvu našega orkestra so kljub slabem vremenu navdušili obiskovalce prireditvenega prostora Vrbje na Ljubnem. Da glasba ne pozna meja, pa dokazuje naše prvo gostovanje izven slovenskih meja. Že nekaj let smo dobivali vabila s strani naših prijateljev iz srbskega kraja Čajetina. Letos julija smo se le odločili in odšli na gostovanje ravno v času, ko je pri njih potekalo polfinalno srečanje trubačev. Najboljši so nastopali potem v vsem poznani Guči. Po samostojnem nastopu v Sirogojnem nas je doletela čast, da smo v Zlatiboru s koncertom otvorili prej Člani godbenega ansambla z gostitelji v Čajetini omenjeno tekmovanje. Nastopali pa smo tudi v eni od najbolj priljubljenih TV oddaj srbske nacionalne televizije Žikini šarenici, ki je tisto nedeljo potekala v živo iz Čajetine. Med gostovanjem smo si ogledali lokalne etnografske in naravne znamenitosti, našo turnejo pa smo končali z ogledom Beograda. Konec avgusta smo se na povabilo krajevne skupnosti Predoslje na Gorenjskem udeležili srečanja godb, s svojim programom pa sodelovali na proslavi ob 65-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Sledil je še tradicionalni koncert v sklopu mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Na notnih stojalih pa je že program za naš letni koncert, ki bo tokrat 16. januarja 2010 v športni dvorani Mozirje. Ob tako pestrem letu velja vsa pohvala vsem članom orkestra, ki svoj prosti čas namenjajo tako lepemu hobiju kot je glasba. Obenem pa se Godba pod umetniškim vodstvom Tomaža Gučka zahvaljuje vsem občinam doline, kot tudi sponzorjem za njihovo pomoč pri realizaciji vseh zastavljenih projektov. Matej Kranjc LAS – DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Razvijati projekte za razvoj turizma Društvo je ena izmed 33 potrjenih Lokalnih akcijskih skupin v Sloveniji, ki deluje po načelu Leader, projekte pa sofinancira iz sredstev 4. osi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). V letu 2009 je društvo pridobilo status delujoče Lokalne akcijske skupine kar pomeni, da je lahko pričelo z izvajanjem leader pristopa. V začetku leta je objavilo javni poziv za zbiranje projektnih predlogov za izvajanje lokalne razvojne strategije. Ocenjevalna komisija je izmed projektnih predlogov izbrala 6 projektov, ki jih je LAS uvrstil v Letni izvedbeni načrt za leto 2009 (LIN). Izmed zbranih projektov je bil tudi projekt Poletna zGodba, katerega 1. faza se je izvedla 12. junija v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Na prireditvi 16 so se povezali različni akterji na podeželju in preko simbolične lesne poti v Zgornjesavinjski vasi predstavili poletne prireditve in značilnosti območja. Osrednji del tega dogodka je bil gala koncert Godbe Zgornje Savinjske doline z glasbeniki z našega območja. Druga faza projekta Poletna zGodba poteka v teh mesecih in sicer priprava in izdaja kataloga turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline. Lahko rečemo, da je priprava kataloga naletela na zelo odmevne in pozitivne odzive od turističnih ponudnikov, saj bo v katalog umeščenih 52 ponudnikov. Katalog bo izšel predvidoma konec leta 2009, v začetku naslednjega leta pa se bo v okviru projekta vzpostavila tudi spletna stran pod domeno www.savinja.si. Program leader deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsako leto je potrebno leader pisarni predložiti Letni izvedbeni načrt za naslednje leto. Tudi LAS – Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline je septembra na MKGP oddala LIN za leto 2010 v potrditev. V primeru, da projekte za leto 2010 leader pisarna potrdi, jih nosilci projektov lahko pričnejo izvajati. Za vse administrativne in tehnične zadeve v zvezi z LAS skrbi upravljavec LAS, to je Savinja, zavod za razvoj podeželja in turizma, ki poleg upravljanja Lokalne akcijske skupine dela na različnih področjih, med drugim občasno organizira tudi kuharske tečaje. Ivica Orešnik ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA MOZIRJE Pestra dejavnost skozi vse leto Člani krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje s svojim delovanjem ohranjamo spomin na dogodke 2. svetovne vojne in na pogumni boj slovenskega naroda za svobodo. Naše društvo sestavljajo aktivni borci, aktivisti, interniranci in izseljenci, glavnina pa smo ljudje dobre volje, ki se zavzemamo za svobodo in mir ter spoštovanje naše domovine. Trudimo se ohranjati vrednote, ki so se oblikovale med narodnoosvobodilno borbo, kot so tovarištvo, čut za socialno pravičnost, spoštovanje človekovih pravic in lastne zgodovine. Del spomina na prelomni čas naše zgodovine so tudi spomeniki in grobišča, zato skrbimo za njihovo urejenost in obnovo. Udeležili smo se številnih proslav v naši bližnji in daljnji okolici: Mozirje, Topolšica, Menina, Graška gora, Čreta, Bočna, Poljane in Dobrnič. Za nekatere člane je bila nepozabna proslava pri Peršmanovi domačiji v Podpeci na Koroškem, kjer so v spomin na pobite člane družine Peršman zadonele pesmi borbe in dela v izvedbi tržaškega Partizanskega pevskega zbora. Drugi člani zatrjujejo, da je bil zanje nepozaben obisk zelenega Pohorja, kjer smo obiskali prizorišče junaškega boja Pohorskega bataljona na Osankarici, si gledali spominski muzej in se sprehodili ob pragozdu pri Šumiku. Starejši člani, ki zaradi bolezni ne morejo z nami na krajše ali daljše poti, prisegajo, da je bilo najlepše na srečanju v Mozirskem gaju, v gostišču Pri ribiču. Njihova vedrina, nasmeh in sreča ob ponovnih snidenjih nas vzpodbujajo, da bomo taka srečanja spet ponovili. Ob Dnevu mrtvih smo počastili spomin na padle žrtve druge svetovne vojne. Številni prapori društev na spominski svečanosti dokazujejo, da z njimi dobro sodelujemo. V dragoceni dediščini, ki jo želimo ohraniti, so tudi pesmi o borbi in trpljenju, zato so nam v veliko veselje nastopi učencev Osnovne šole Mozirje na naših proslavah. Ob koncu leta se bomo spomnili naših starejših članov in jih obiskali. Več kot skromno darilce jim bosta gotovo pomenila prijateljski stisk roke in prijazen klepet. Stanislava Borovšak DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE Svojim članom nuditi čimveč znanja o njihovi bolezni Vsako leto sestavimo program dela v skladu s smernicami in normativi Zveze društev diabetikov in sklad FIHO, iz katerega dobimo del sredstev za izvajanje naših programov. V društvu si prizadevamo nuditi članom in njihovim svojcem čim več znanja o bolezni in jih motivirati in usposobiti za pravilno samooskrbo. S svojim ravnanjem lahko diabetik bistveno vpliva na potek zdravljenja, vendar pa je potrebna skrb in veliko znanja, ki ga lahko pridobi na naših predavanjih o prehrani in presnovi, ki jih organiziramo. V letošnjem letu smo imeli predavanje kardiologa o vplivu bolezni na srce in ožilje ter posledično možne srčne ali možganske kapi ter predavanje okulistke o vplivih bolezni na oči, s poudarkom o zapletih in zdravljenju. Člani so bili na predavanju seznanjeni tudi o pacientovih pravicah. Posebno skrb posvečamo zgodnjemu odkrivanju bolezni. V prostorih društva opravljamo meritve krvnega pritiska, sladkorja in holesterola, kjer pogosto odkrijemo nove bolnike. V društvu veliko pozornost posvečamo tudi druženju in izmenjavi izkušenj med bolniki. Zato vsako leto organiziramo izlet, piknik in srečanje ob koncu leta. Istemu cilju je namenjeno tudi okrevanje na Debelem rtiču, kamor odide vsako leto po 50 članov. Redno se udeležujemo tudi športnih srečanj, ki jih organizira Zveza društev diabetikov Slovenije. V društvu so včlanjeni tudi bolniki, ki so v domovih za varstvo odraslih ali v domači oskrbi. Ti se ne morejo udeleževati naših dejavnosti, zato jih obiskujemo na domovih in jih ob obisku skromno obdarimo. Društvo šteje nekaj nad 200 članov, mislimo pa, da je to komaj dobra tretjina vseh obolelih v Zgornje Savinjski dolini. Prizadevamo si pridobiti čim več novih članov, saj se zavedamo, da s pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo ali vsaj odložimo hude posledice, ki jih povzroča sladkorna bolezen. Jože Prušek Na pikniku na Pohorju smo se imeli lepo 17 SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Vse več zanimanja za oživljanje sadjarstva Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je mlado sadjarsko društvo, ki šteje šele šest let, dokaj dobro prijelo. Najzgovornejši dokaz za to je nenehno povečevanje članstva in občutno povečan interes občanov za ponovno oživljanje sadjarstva na našem podeželju. Zagotovo gre največ zaslug za to pripisati sadjarskim razstavam, ki jih prirejamo vsako drugo leto. Vse tri dosedanje so bile zelo dobro obiskane in hvaležno sprejete zaradi svoje vsebinske pestrosti in strokovne poučnosti. Naše društvo v okviru svoje dejavnosti največ pozornosti posveča strokovnemu izobraževanju članstva. V ta namen organiziramo občasna predavanja, praktične prikaze vseh sezonskih opravil v sadjarstvu, pa tudi oglede vzornih sadjarskih praks na drugih območjih Slovenije. Društvo združuje tako vrtičkarske sadjarje kot kmečke, ki svoje znanje in skrb namenjajo predvsem ohranjanju visokodebelnih travniških sadovnjakov in ekološko prijaznejši pridelavi sadja. Zaradi tega tudi izobraževalne vsebine prilagajamo obema interesnima skupinama. Lanskoletno strokovno ekskurzijo smo zato namenili spoznavanju koroškega kmečkega sadjarstva, domače predelave in trženja proizvodov iz neškropljenega sadja. Letošnja je bila bolj pisana na kožo ljubiteljem vrtnega sadjarjenja. Obiskali smo namreč Posavje, ki je slovenski center intenzivnega tržnega sadjarstva. Imeli smo priložnost spoznati najsodobnejše tehnologije pridelave, sortiranja, skladiščenja in priprave sadja za domači in tuji trg. Ob vsakoletni udeležbi dneva odprtih vrat poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici vidimo in izvemo marsikaj koristnega za uporabo ali preizkušanje v lastni praksi. Tudi množičen obisk prireditve Praznik kozjanskega jabolka v Podsredi je bil za vse udeležence zelo poučen. V izobraževalne programe smo z Sadjarji se veliko posvečajo različnim izobraževanjem letošnjim letom vnesli dve novi področji, ki sta bili doslej glede na razširjeno prisotnost na naših domačijah vse preveč zapostavljeni: strokovna oskrba vinske trte in pridelovanje kakovostnih sadnih pijač. Da bi prepotrebno znanje o ljubiteljskem sadjarstvu, vinogradništvu in kletarstvu omogočili čim širšemu krogu zainteresiranih, smo vzpostavili tesnejše sodelovanje z območno kmetijsko svetovalno službo. Prvi skupni projekt sodelovanja je že stekel z jesenskim predavanjem o predelavi sadja in poskusnim ocenjevanjem lanskoletnega jabolčnika. Nadaljeval pa se bo v širši zasnovi tudi v prihodnje in to v vseh občinskih središčih naše doline. Vsakoletna naloga društva je oskrba šolskega sadnega vrta in vinskih trt v Mozirskem gaju. S peko kostanja ob Martinovem začetku pustnih prireditev pa smo tudi letos popestrili dogajanje na prenovljenem mozirskem trgu. Alojz Plaznik DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE - PUST MOZIRSKI V pripravah na novo pustovanje V tem časopisu, ki ga pravkar držite v rokah, je naš in vaš Pust Mozirski reden gost. V duhu novih časov smo tudi mi prilagodili ime, v duši pa ostajamo Mozirski pustnaki. Vemo, da nas ni potrebno predstavljati. Vsako leto se vrnemo. Odkar je naš kraj postal Evropsko karnevalsko mesto (FECC), začenja že na sv. Martina praznik, 11.11. ob 11 uri in 11 minut. Da smo točni s strelom iz našega kanona, ki naznani pričetek pustnega časa, poskrbi naš starosta Martin Aubreht, saj nam vzorno vzdržuje naše časomere. Čeprav pišem o pustu in pustnem društvu se vam, dragi bralec, ni treba bati, da bo ta naš članek kakor iz Pustnega Kurirja. Le naše delo želimo predstaviti. Spomladi smo pustne norčije spravili pod streho. Karnevalska povorka je bila tudi letos pestra in obilo obiskana. Veliko število nastopajočih skupin iz naše domovine, kakor tudi z »juga« je razposajeno pokazalo svoje šege in navade pustnega časa. Tudi obiskovalcev je bilo za poln trg in izkazalo se je, da so vrli občinarji dobro načrtovali, ko so naš starodavni trg obnovili in nam dali več prostora. 18 Poleti smo po že ustaljeni navadi vrnili obisk eni od skupin. Žal za več kot en obisk ni bilo denarja, zato bomo naslednjega pusta ponovno prišli »ofirati« s praznimi »kasami«. Se pa že resno pripravljamo na novo pustovanje, saj želimo v čim večji meri obuditi star način prikazovanja domačih zdrah. Seveda pa vam bomo ponovno postregli s pogledom na etnografske skupine, ki resnično rade zaide- jo v naš kraj. Obljubljamo vam, dragi občani, da bo Pust, seveda tudi z vašo pomočjo, ostal takšen, kakršnega ste imeli radi doslej. Ker pa je ravno prilika, se želimo mozirski pustnaki iskreno zahvaliti občinski »regirungi«, ki nam vseskozi pokorno stoji ob strani. Brez njihovih injekcij bi se v teh težkih časih že zdavnaj vse končalo. Stane Podsedenšek Pustnaki z vrteškim podmladkom na Martinov god ČEBELARSKO DRUŠTVO MOZIRJE Priznanje občine nam veliko pomeni Letošnje leto je za Čebelarsko društvo Mozirje zelo pomembno, saj se vsi člani veselimo, da je bilo naše delo v občini opaženo in smo bili ob občinskem prazniku nagrajeni s priznanjem, občina pa je naše delo podprla tudi finančno. Čebelarstvo povsod po Evropi nazaduje, zato smo zadovoljni, da naše društvo šteje kar 54 članov. Trudimo se, da gojimo čebelje družine, ki so za naravo zelo pomembne žuželke. Njihova največja korist ni v čebeljih pridelkih, kot so med, cvetni prah, propolis, vosek, matični mleček in čebelji strup. Večino svojega »delovnega dne« čebele oprašujejo sadno drevje, kulturne in ostale rastline. Brez njih bi kmetijski Otroci na obisku pri čebelarju pridelki ostali brez opraševalcev. Člani našega društva se stalno izobražujemo na vseh področjih, ki se tičejo čebelarjenja. Zato znamo svoje čebelje družine vzdrževati zdrave, da naš med in ostali pridelki in izdelki ustrezajo zahtevam za varno hrano, s katero porabniki preventivno skrbimo za zdravje. Čebelje pridelke pa znamo pripraviti v primerno embalažo, da so lahko tudi lepo darilo. V preteklih letih smo pripravili in označili čebelarsko pot, ki povezuje kulturne zanimivosti in čebelnjake. Pohodniki se tukaj lahko oskrbijo z različnimi medenimi dobrotami, s ponudbo gostincev in turističnih kmetij. Po omenjeni poti smo v sodelovanju z občino in turističnim društvom pripravili tudi več etapnih pohodov ob občinskem prazniku. Potrditev naše usmeritve vidimo v številčnosti pohodnikov. Naša želja je, da bi pot, ki se konča pri spomeniku Janezu Goličniku v Mozirju, postala čebelarska učna pot. Skrbimo za sodelovanje z številnimi ostalimi društvi v občini. Predstavljamo pa se tudi na tradicionalnih prireditvah, kot je martinovanje na mozirskem trgu in podobno. 20. novembra 2009 smo že tretje leto zapored sodelovali v dobrodelni akciji En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev. Čebelarji smo, tako kot po vsej Sloveniji, ta dan obiskali otroke v vrtcu, jim predstavili zgibanke, pobarvanke in se z malčki pogovarjali o čebelah. Za zajtrk smo jim prinesli naš domači med. Obiskali smo še osnovnošolce in še njim razdelili promocijsko gradivo. Veseli so bili tudi novice, da bomo v šolskem letu 2010/2011 ponovno pričeli s čebelarskim krožkom na šoli. Marija Lebar KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA Podeželje ohranja svojo funkcijo Leto 2009 je bilo za Kmetijsko svetovalno službo zelo delovno. Trudili smo se, da smo uspešno izvedli načrtovane naloge in sproti reševali probleme nepredvidljivih dogajanj, ki jih je na področju kmetijska vedno veliko. Ključni cilji našega dela so bili usmerjeni k izboljšanju konkurenčnosti kmetijstva, ohranjanju kulturne krajine in izboljšanju kakovosti življenja na podeželju ter spodbujanju dopolnilnih dejavnosti. Veliko časa smo porabili za izobraževanje in usposabljanje kmetov in članov njihovih družin. Organizirali in izvedli smo številna predavanja, tečaje in tudi osebna svetovanja na različnih strokovnih in drugih področjih. Poskušali smo kmetom prenesti znanja za izboljšanje gospodarjenja, večanje dohodka, zmanjševanje stroškov pridelave in prireje, proizvodno usmerjanje in trženje v odvisnosti od potreb in možnosti trga. Trudili smo se spodbujati pridelavo varne visoko kakovostne hrane in ob tem kmetom pomagati z nasveti za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti. Ta z dvajsetimi standardi in dodatnimi zahtevami zelo strogo zavezuje kmete na področju varovanja okolja, varovanja zdravja ljudi in živali ter ugodnega počutja živali. Po obsegu porabljenega časa smo največ truda vložili v svetovanje in pomoč kmetom pri izpolnjevanju zbirnih vlog in ostalih zahtevkov ter izvedbi elektronskega izpolnjevanja vlog. Nudili smo kmetom pomoč na področju investicijskega razvojnega načrtovanja, pripravi vlog za enostavne in zahtevne naložbe na kmetijah, vlog za mlade prevzemnike in zgodnje upokojevanje. Poudarila bi, da se v zadnjem času povečuje trend prenosa kmetij na mlade prevzemnike. To je z vidika razvojnih ciljev in izboljšanja starostne ter lastniške strukture na kmetijah zelo vzpodbudno. Na področju združevanja in povezovanja mladih na podeželju, smo v letošnjem letu bogatejši za eno društvo. Mladi iz Šmihela in bližnje Šmihelčani so zmagali na državnem kvizu okolice so svoje interese, delovno vnemo in veliko voljo za ohranitev ter razvoj podeželja združili v Društvo podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem. Izkazali so se že v prvem letu delovanja. Udeležili so se regijskega in državnega kviza »Mladi in kmetijstvo«. Z mladimi iz cele Slovenije so se pomerili v znanju s področij vrednotenja lesa, zakonodaje o društvih, nitratne direktive in odnosov z javnostjo. Na obeh nivojih so pometli s konkurenco in z veliko premočjo zmagali. Za nagrado so si prislužili organizacijo regijskega in državnega kviza Mladi in kmetijstvo v prihodnjem letu. Marija Mikek 19 VARSTVENO DELOVNI CENTER (VDC) SAŠA ENOTA MOZIRJE Prisrčno srečanje z Miklavžem Varovanci mozirske enote VDC so se z Miklavžem srečali v ponedeljek, 7. decembra. V družbi s svojimi domačimi in zaposlenimi v VDC so se zbrali v Šport Centru Prodnik v Juvanju, kjer so prvemu od decembrskih dobrih mož pripravili lep program, od njega pa so prejeli uporabna darila. A tudi Miklavž ni odšel praznih rok, zanj so pripravili darilo. Miklavž si je najprej ogledal pester program, ki so mu ga pripravili. Da bi vse teklo še bolje, so k oblikovanju nastopa povabili tudi nekaj varovancev velenjske enote VDC. Skupaj so pripravili raznolik folklorni nastop. Sledil je še skeč, ki je požel obilo smeha in buren aplavz. V tem času pa si je Miklavž, ki je prišel od daleč, že spočil in se je lotil »svojega dela«, to je obdarovanja. Varovance je obdaril z darilom in šibo. Pri tem je vsakemu posebej prebral rimane verze iz letošnje kronike o tem, kaj je bilo dobrega in kje bi se lahko še malo poboljšali. Kar so seveda vsi glasno obljubili, čeprav so menili, da so bili dovolj pridni že tudi letos. Tej zadnji trditvi niti ne gre oporekati, saj se v centru nenehno kaj dogaja. Poleg osnovne dejavnosti, ki obsega vodenje, varstvo, zaposlitev pod posebnimi pogoji in druga opravila, imajo še prostočasne in nadstandardne dejavnosti. V prostočasne dejavnosti tako sodijo: po- hodi, namizni tenis, jutranja telovadba, igre z žogo, plavanje v Topolšici, skrb za varno in urejeno okolico, praznovanje rojstnih dni, plesne vaje, računalništvo, likovne delavnice, nemščina in poznavanje držav, pa tudi pisanje za glasilo. Pripravljajo svoje glasilo z naslovom »Drugačni?«, ki ga izdajo ob koncu leta. V njem pišejo o različnih dogodkih iz svoje dejavnosti. Tako so letos med ostalim opisali praznovanje Materinskega dne, druženje s košarkarsko ekipo Elektre, nastop na pevski reviji v Izoli, ogled Mozirskega gaja, ogled zeliščnega vrta v Žalcu. Gostovali so v Slovenj Gradcu na regijskih športnih igrah, v Mariboru na atletskem turnirju, na letovanju v Veržeju in Ankaranu. V glasilu Drugačni? Varovanci tudi povedo svoje mnenje ob vsakem omenjenem dogodku, kaj jim je bilo najbolj všeč in kaj najmanj. Dodane so fotografije, pa tudi veseli utrinki iz njihovega vsakdanjega življenja. Za priboljšek pa je še nagradna igra s pobarvanko o živalih. Varovancem v centru – njihovem drugem domu – prav gotovo ni nikoli dolg čas. Prav tako ne njihovim varuhinjam pa niti tistim, ki v center pridejo le kdaj pa kdaj na obisk in na ogled njihovih prireditev ali dneva odprtih vrat. Marija Lebar DRUŠTVO SOŽITJE - DRUŠTVO ZA POMOČ OSEBAM Z MOTNJO V RAZVOJU Izboljšati kvaliteto življenja Smo Medobčinsko društvo Zgornje Savinjske doline s statusom invalidske organizacije, kot eno izmed 52 društev v Sloveniji včlanjenih v isto zvezo društev. Člani društva pa so same osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, njihovi starši, skrbniki, prostovoljci, člani delovnih organov društva itd. Veliko se družimo. Še posebno tisti, ki sodelujemo pri pripravah in izvedbah različnih aktivnosti in programih. Glavni namen vseh programov je predvsem izboljšanje kvalitete življenja osebam z motnjo v razvoju. Ob druženju poteka še osveščanje in izobraževanje staršev in skrbnikov, nudenje pravne pomoči ter ustvarjanje možnosti, da se malo poveselijo in vsaj za trenutek pozabijo na svoje težave. Programi, ki jih pripravljamo, so zelo različni, največkrat namenjeni samim osebam z motnjo v razvoju, nekaj pa je tudi takih, ki zajamejo manjše ali večje skupine ali pa tudi starše in ostale. Nekatere programe oblikujemo in organiziramo skupaj z našo Zvezo, večino pa pripravimo kar sami. Največkrat so to programi s socialno-pedagoškega področja. V letošnjem letu se je tako programa vseživljenjsko učenje oseb z motnjo v razvoju udeležilo 5 oseb. Tri osebe so bile na 3-dnevnem vikend seminarju “za fante in dekleta” v Ljubljani, dve osebi pa na “doživljajskem taboru” v Kamniku. To so oblike programov, ki potekajo brez prisotnosti staršev. Vikend seminar za vse člane s strokovnimi predavanji pa je potekal v Ptujskih toplicah. Zelo veliko članov se je udeležilo izleta po Gorenjski, še več pa zabavnega druženja ob pikniku na kmetiji Sedelšek. Sproščali in hkrati pridobivali novih psihofizičnih moči pa smo se v bazenih term Topolšica. Letošnje leto je bilo posebno še v nečem. Društvo KARITAS nam je skupaj z župnikom Aleksandrom Korenom pripravilo sveto mašo, po kateri je sledilo še druženje s pogostitvijo in glasbo. Bilo je lepo, kakor tudi 12. decembra, takrat za osebe z motnjami še celo bolj veselo, saj jih je obiskal Božiček in obdaril. Veliko aktivnosti preko celega leta se je izvajalo tudi na idejnih projektih izgradnje bivalne skupnosti, kot posebne oblike celodnevnega varstva otrok s posebnimi potrebami. Idejne zasnove postajajo konkretnejše, zadeva se sicer prepočasi a vendarle premika. Vabimo vas na zbor članov v začetku prihodnjega leta, kjer vas bomo poleg drugega podrobneje seznanili tudi o tem. Iztok Benetek DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MOZIRJE Delovati v dobro otrok Društvo prijateljev mladine Mozirje je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija, katere temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Deluje že od leta 1963 in postaja vedno bolj nepogrešljiva v sodobno organizirani civilni družbi. Delovanje Društva prijateljev mladine Mozirje temelji na razvijanju vrednot prostovoljnega dela in negovanju dobrih medčloveških odnosov. Temeljna načela delovanja so ustvarjanje enakih možnosti za dostopnost in vključenost otrok, mladostnikov in družin v programe spoštovanje vrednot življenja otrok, mladostnikov 20 in družin, prostovoljno delo, neprofitnost, strpnost do drugačnih, odprtost delovanja in povezovanja s sorodnimi neprofitnimi, prostovoljnimi organizacijami in nestrankarsko delovanje Aktivnosti v letu 2009 so potekale v izvajanju ustvarjalnih delavnic, športnih aktivnosti, malo manj zanimanja pa je za pohode v naravo. Največji dogodek pa je obisk Božička in s tem povezani dogodki za najmlajše - predstava za otroke in obdaritev. Sodelujemo s Turističnim društvom, Športnim društvom in občasno še z drugimi društvi. Lilijana Rakun RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Skrbimo za vode in čisto naravo Naša družina je letos štela 192 članov in 14 mladincev. Veseli nas, da se je število članov in mladincev letos zopet povečalo. Delo v ribiški družini poteka v skladu z letnim in petletnim načrtom. V spomladanskem času smo izvajali odlove na gojitvenih potokih in vlaganja v gojitvene in ribolovne revirje. Kot vsako leto smo ob dnevu Zemlje očistili brežine Savinje in Drete. V letošnjem letu smo dogradili ribogojnico ob Mozirskem gaju, ki že daje prve dobre rezultate. Z ribogojnico želimo doseči pogoje za nemoteno poribljavanje naših voda z avtohtonimi vrstami rib. Komisija za delo z mladimi ribiči redno izvaja tedensko vadbo, na kateri mlade ribiče vzgajamo v ribiče s spoštljivim odnosom do voda in narave. Naši člani tekmujejo v različnih ribiških disciplinah, tako na regijskem, kot državnem nivoju. Letos se je še posebej izkazal član Ribiči med tekmovanjem na reki Savinji Ob teh dejavnostih redno vzdržujemo ribnik mladinske državne reprezentance v lovu rib s in ribiški dom v Mozirskem gaju, ki nudita zaplovcem Tilen Kojc, ki se je udeležil mladintočišče številnim rekreativnim ribičem. Ribiški skega svetovnega prvenstva na Portugalskem. dom je letos dobil novo podobo z obnovo leseOrganizirali smo več tekmovanj na družinski nine in fasade ter povečano asfaltno parkirišče. in regijski ravni, tako za mladince, kot člane. Veseli nas povečan obisk tujih ribičev v naših Izvedli smo tekmovanji za pokal Mozirskega revirjih, saj na ta način tudi sami pomagamo gaja, septembra pa smo izvedli Kojčev in Pogelšekov memorial ter zadnjo tekmo pri razvoju turizma v naši lepi dolini. državnega prvenstva v muharjenju. Milan Kojc LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE Skrbimo tudi za družabnost Lovska družina Mozirje združuje 54 članov. Smo eno izmed društev, ki je zelo prepoznavno v občini, saj se udeležujemo mnogih prireditev, ki so organizirane na nivoju naše lokalne skupnosti. Izpolnjujemo poseg v populacijo divjadi po planu, ki ga postavi Zavod za gozdove Slovenije območna enota Nazarje. Realizacijo posega v populacijo divjadi izvajamo na celotnem območju občine. V letu 2009 smo začeli plačevati koncesijo Ministrstvu za kmetijstvo za lovišče v izmeri 4800 ha. V letu 2008 in 2009 smo imeli veliko škode po divjadi na kmetijskih površinah v lasti lastnikov gozdnih in kmetijskih površin. Lovci poskušamo s pravilnim in pravičnim delom oceniti škodo po divjadi na kmetijskih površinah, posejanih z različnimi kmetijskimi kulturami in travinjem, po navodilih Ministrstva za kmetijstvo, v zadovoljstvo lastnikov zemljišč in nas lovcev. V veliki meri nam to uspeva. Slovenski lovci se trudimo obdržati avtohtono divjad na območju Slovenije. Tudi na območju lovišča Lovske družine Mozirje je naša naloga obdržati avtohtono divjad, zato že vrsto let ne posegamo v populacijo velikega petelina, ruševca in belega zajca, da bi se stalež teh živali okrepil. V zadnjem času opažamo, da se omenjena zaščitena divjad številčno povečuje. Zelo smo kritični do posameznikov, ki z motornimi sanmi in štirikolesniki po našemu lovišču z velikim hrupom preganjajo divjad, katera je v visokem snegu nemočna in v spomladanskem času poleganja mladičev nima miru. Lovska družina že vrsto let goji lovni turizem, saj veliko lovcev iz Nemčije in Avstrije vsako leto prihaja k nam na lov na gamse in srnjake. Skrbimo pa tudi za družabnost. Že tradicionalno se udeležujemo maše na Sv. Križu v čast lovskemu zavetniku sv. Hubertu. V povezavi z GTC Golte pa smo letos organizirali prireditev Lovski dan na Golteh in kuhanja golaža. Marija Lebar KULTURNO DRUŠTVO GAL Deset let delovanja društva Ustanovni zbor je 10. septembra 1999 sprejel sklep o ustanovitvi Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. Amatersko društvo je pričelo z delovanjem in letos praznuje 10. obletnico. Društvu je bil v uporabo dodeljen prostor v stavbi bivše OŠ na Rečici ob Savinji. Prva predsednica društva je bila Anka Rakun z Rečice ob Savinji, od leta 2005 pa društvo vodi Nada Zager iz Mozirja. Društvo šteje 25 članov, ki se uspešno udejstvujejo in udeležujejo različnih delavnic, ki jih društvo prireja dvakrat do trikrat letno, člani pa se prav tako izobražujejo drugod v sklopu tovrstnih društev ali na delavnicah, ki jih organizira JSKD RS ter OI JSKD Mozirje. Izobraževalne delavnice vodijo različni akademski slikarji in kiparji iz Zgornje Savinjske doline in od drugod po Sloveniji, pa tudi izven njenih meja. Kulturno društvo GAL je član Zveze likovnih društev Slovenije (ZLDS), s sedežem v Ljubljani, kar društvu omogoča sodelovanje na razstavah projekta Zlata paleta, ki se organizirajo v različnih slovenskih mestih Tovrstne razstave omogočajo članom pridobitev priznanj, certifikatov ter najvišjega priznanja, t.i. Zlata paleta. Omenjena priznanja so bila do sedaj dodeljena že mnogim našim članom, ponašajo pa se tudi z nagradami in priznanji, pridobljenimi na različnih EX TEMPORIH in slikarskih kolonijah, doma in v tujini. Člani društva svoja dela razstavljajo v sklopu skupinskih razstav ali na samostojnih razstavah na sedežu društva ali pa drugod po galerijah, svoja dela pa večkrat podarijo tudi v dobrodelne namene. V prihodnosti si želimo še več novih članov, predvsem pa ustvarjanja željne mladine. Nada Zager 21 STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Poseben pomen delu z mladino V letošnjem letu je naše društvo izvajalo aktivnosti glede na letni plan, ki smo si ga postavili v preteklem letu. Januarja smo pričeli s spomladanskim delom rekreacijske lige v športnem streljanju z zračno puško. V novembru smo nadaljevali z jesensko - zimskim delom. Namen lige je medsebojno druženje in tekmovanje med ekipami različnih društev, podjetij, ustanov, skupin občanov ali posameznikov ter izkoristiti prijetno s koristnim, saj se v tem lepem športu ustvarja psihična sprostitev in poveča se koncentracija. Tekmovanje je potekalo vsak petek v skupno devetih kolih. Ekipe so sestavljali po trije člani. Tekmovalci so lahko uporabljali svoje orožje ali orožje organizatorja, serijske izdelave in z odprtimi merilnimi napravami. Največja izhodna hitrost izstrelka je lahko 200 m/s, največja teža puške pa 4000 gramov. Strelivo in tarče je pripravilo naše društvo, kakor tudi organizacijo tekmovanja. Tekmovalec je imel na razpolago 30 minut. V tem času je moral izstreliti 20 strelov v štiri tarče. Zmaga ekipa, ki zbere največje število krogov (ali točk). Vsak tekmovalec v ekipi je tekmoval tudi kot posameznik. Če je število krogov med dvema tekmovalcema izenačeno, se posamezniki pomerijo z novimi petimi streli. V spomladanskem delu je prvo mesto zasedla ekipa SD Gornjega Grada 1 in osvojila prehodni pokal. Sledile so ekipe SD Mozirje 1 in 2, Gornji Grad 2, SD Ljubno, ŠD Modras, LD Mozirje in SD Gornji Grad 3. Posamezniki najboljših treh ekip so prejeli medalje oz. diplome. Če ekipa, ki je prejela prehodni pokal, zmaga še v drugi in tretji sezoni, osvoji pokal v trajno last. Treningi z zračno puško so potekali vsak dan v tednu. Izvzeti so bili le poletni meseci. Z največjim veseljem pa sporočamo, da smo pričeli s strelskim krožkom za pionirje in mlajše mladince. Predvsem so to učenci iz mozirske osnovne šole in tudi iz drugih krajev. V našem programu dela ima posebno mesto delo z mladino, kajti poleg staršev in šole so športna društva tista, ki odraščajoči mladini pomagajo pri duševnem in telesnem razvoju. To smo sicer že zapisali, pa naj ne bo odveč, če ponovimo: pri streljanju jih navajamo na disciplino, vztrajnost in na- tančnost pri vadbi, športno prenašanje porazov in spoštljiv odnos do slabših vrstnikov. Tako se krepijo tudi dobri medsebojni odnosi. Vabimo starše, da svoje otroke, ki imajo veselje do streljanja, vpišejo v naše društvo in s tem preprečijo streljanje ptic ali domačih živali v naravnem okolju ali celo kakšno nesrečo med otroci. Ne zatiskamo si oči, vemo, da se tudi to dogaja. Starejši člani so se udeležili tudi treningov in tekmovanj v Velenja in v Gornjem Gradu. Na septembrski Mozirjadi je že po tradiciji poleg ostalih dejavnosti zastopano tudi Strelsko društvo Mozirje z množičnim tekmovanjem v streljanju z zračno puško in tako je bilo tudi letos. Udeležilo se ga je preko šestdeset strelcev mlajših in starejših, iz Osnovne šole Mozirje kakor tudi ostalih. Tudi to pomlad smo ponovno sodelovali v akciji čiščenja okolja po občini Mozirje. Prepričani smo, da teh akcij ne bi bilo treba, če bi bili prebivalci Mozirja bolj prijazni med seboj in nebi onesnaževali naravo. Danilo Mrevlje Naši člani med streljanjem ZGORNJESAVINJSKO DRUŠTVO FINANČNIH, RAČUNOVODSKIH DELAVCEV IN REVIZORJEV MOZIRJE Aktivni na strokovnem in družabnem področju Naše društvo šteje 230 članov in članic, ki jim stroka računovodenja pomeni osnovni poklic, le redko komu hobi. Društvo ima dolgoletno tradicijo, saj bo kmalu praznovalo svojo 50-letnico obstoja. Na izletu v Beogradu 22 Naloge članov društva so predvsem usmerjene v razvijanje računovodske stroke po sodobnih metodah z uporabo teoretičnih in praktičnih znanj, nudenju strokovne pomoči z organiziranjem seminarjev, internih srečanj in osebnimi pogovori, podpiramo študij stroke, razvijamo poklicno etiko in moralo računovodij na osnovi sprejetih kodeksov etike, kar pomeni določeno integriteto računovodskih delavcev. Na družabnem področju pa prirejamo enodnevne in večdnevne ekskurzije doma in v tujini, prirejamo tečaje in seminarje udeležujemo se redno srečanj pobratenih društev severovzhodne Slovenije. Letos je bilo organizator srečanja društvo iz Slovenj Gradca. Zaradi splošne krize, ki je zajela tudi našo dolino, vse težje organiziramo seminarje s področja naše stroke, ker je organizatorjev seminarjev čedalje več. Zato pozivamo naše člane, da se udeležujejo seminarjev in predavanja našega društva, saj nam vedno predavajo o novostih na področju računovodske stroke priznani strokovnjaki iz Zveze računovodij iz Ljubljane. Vsem našim aktivnim članom in poverjenikom se zahvaljujem za prostovoljno delo v društvu v l. 2009. Darja Dobovičnik PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE Planinstvo v krvi vsakega Mozirjana V planinskem društvu Mozirje smo v preteklem letu uspeli izvesti večino aktivnosti, ki smo si jih zadali. Kot pomembnejšo lahko označimo pridobitev novega najemnika na Mozirski koči, s katerim smo dosegli odločno izboljšanje gostinske ponudbe na Mozirski planini. Ob odhodu prejšnjega najemnika je bilo potrebno kočo in okolico koče očistiti in opraviti manjša vzdrževalna dela. Ob tem je bila opravljena menjava poda v zgornjem nadstropju koče. Zaradi dotrajanosti je v naslednjem letu načrtovana še menjava strešne kritine ter celotna obnova sanitarnih prostorov. Za izvedbo investicij bo društvo črpalo sredstva z naslova najemnin, prihrankov in s strani donatorjev, katerim velja še posebna zahvala. Letos je društvo organiziralo štiri izlete, na Slavnik, Dobrač, Mangart in Čemšeniško planino. Odzivi udeležencev so vzpodbuda organizatorjem in hkrati vabilo novim udeležencem. V okviru društva pomembno vlogo zavzema tudi športno-plezalna sekcija, ki je z odlično organizacijo tekmovanja v športnem plezanju za otroke vzhodne Slovenije pridobila svoj ugled tudi izven naše regije. Poleg tega so rezultati dela sekcije vidni tudi v nadpovprečno dobrih udeležbah njenih članov na tekmovanjih. Prizadevamo si, da bi planinstvo približali Mozirski planinci na Slavniku otrokom. Planinski krožek poteka v vrtcu Mozirje in v Osnovni šoli Mozirje. V tem kontekstu bodo organizirani tudi otroški planinski pohodi. Seznam aktivnosti v letu 2009 je trenutno v pripravi. Med drugim bo ta zajemal izlete in pohode za različne starostne in zahtevnostne skupine. Prizadevamo si, da bodo na razpolago tudi družinski izleti. Poleg aktivnosti na Mozirski koči že potekajo dogovori o izdelavi društvene spletne strani, kjer bomo ažurno objavljali obvestila in poročila o dejavnosti društva. Ugodnost za člane društva se smatra tudi obveščanje o dogodkih preko SMS sporočil. Upravni odbor, ki je vodenje društva prevzel v lanskem letu, si s svojo dejavnostjo prizadeva, da članom ponudi čim več. Z raznoliko ponudbo dejavnosti in s sodobnim podajanjem informacij poskušamo privabiti čim več novih članov. S planinstvom naredite nekaj zase in za naš kraj. Zala Acman in Jože Bizjak NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Dobri rezultati potrjujejo dobro delo z mladimi Februarski turnir v Športni dvorani Mozirje je postregel z dobrimi igrami in izkupičkom domačih nogometašev V okviru ligaških tekmovanj, ki jih organizira Medobčinska nogometna zveza Celje, uspešno nastopajo vse selekcije mozirskega nogometnega društva. Konec oktobra se je zaključil jesenski del ligaških tekmovanj. Mozirski kadeti (U-16) že drugo leto nastopajo v 2. kadetski ligi v konkurenci štirih klubov, ki tekmujejo v šest krožnem tekmovalnem sistemu. Po devetih odigranih tekmah zasedajo 2. mesto s šestimi zmagami in tremi porazi. Starejši dečki (U14) nastopajo v 1. ligi in brez poraza trdno držijo prvo mesto. Podobno uspešna je selekcija U-12, ki nastopa v 3. ligi in je zabeležila samo en poraz. Za prihodnost omenjenih selekcij se ni potrebno bati, saj v društvu delujeta še dve selekciji otrok do deset let. Po besedah Matjaža Purnata, predsednika društva, leti z enako mero zavzetosti sledijo starejšim selekcijam. Izjemni rezultati so odraz dobrega dela trenerjev in zagnanosti igralcev. Z novembrom so se treningi vseh selekcij preselili v Športno dvorano Mozirje. Tu se mladi nogometaši pripravljajo na turinrje, ki se jih bodo udeleževali tekom zimskega obdobja. V svoje vrste društvo vabi vse nogometa željne otroke iz celotne Zgornjesavinjske doline. Roman Mežnar 23 GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE MOZIRJE Povezovati gasilce na različnih področjih delovanja Zveza s sedežem v Mozirju opravlja skupne naloge za vseh 15 prostovoljnih gasilskih društev z območja Zgornje Savinjske doline. Zveza se financira s finančnimi sredstvi, ki jih z medsebojno pogodbo zagotavlja vseh sedem občin v naši dolini. Za leto 2010 imamo zagotovila županje in županov, da se bodo ta sredstva zvišala, s tem pa bomo tudi po finančni plati lažje opravili vse naloge, ki si jih bomo zastavili. Pri povezovanju navzgor v Svet Savinjsko-Šaleške regije ter naprej v Gasilsko zvezo Slovenije smo se udeleževali prav vseh sestankov in posvetov na teh nivojih. Udeležili smo se slovesnosti ob 140- Utrinek z letošnjega tekmovanja letnici organiziranega gasilstva v Sloveniji, ki je bila v Metliki. Na področju izobraževanja ter usklajevanja dela gasilcev ob večjih intervencijah smo bili v tem letu uspešni. Neurja in večje naravne nesreče so nas letos k sreči obšle, na področju izobraževanja pa je bilo postorjenega veliko. Bili smo organizatorji tekmovanja na nivoju zveze za vse starostne skupine gasilk in gasilcev ter mladine in nato še regijskega. Naše desetine so dosegle lepe rezultate. Izveden je bil kviz gasilske mladine prav tako na nivoju naše GZ kot regije. Za uspešni izvedbi gre vsa pohvala PGD Šmartno ob Dreti in PGD Nazarje, ki sta vzorno pripravili obe zahtevni tekmovanji. Izjemno so nas razveselili mladinci PGD Rečica ob Savinji, ki so na gasilski olimpiadi v Ostravi zasedli odlično 4. mesto. Uspešno smo sodelovali z drugimi subjekti na področju zaščite in reševanja. Pomagali smo organizirati prvo srečanje občin, ki mejijo na Kamniško-Savinjske Alpe, na temo medsebojne pomoči ob večjih naravnih in drugih nesrečah. Vse aktivnosti vodimo in usklajujemo preko našega upravnega odbora, sveta predsednikov, poveljstva ter komisij. Gasilstvo pridobiva na ugledu v naši družbi. Veliko je bilo vloženega v nabavo sodobne opreme in izobraževanje, rezultat teh vlaganj pa je učinkovitost gasilskih enot na vseh vrstah intervencij. Dobro delo z mladino v društvih je predpogoj za še bolj uspešno delo v prihodnje. Zahvaljujemo se vsem prostovoljnim gasilskim društvom, občinskim gasilskim poveljstvom ter občinam za razumevanje in pomoč. Janko Žuntar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Delo gasilcev vse zahtevnejše in odgovornejše Dan gasilca v občini Mozirje, ki ga skupaj z občino Mozirje organiziramo že nekaj let, je za mozirske gasilce zelo pomemben dan. Na ta dan župan občine Mozirje izroči društvu v uporabo osebno in skupno zaščitno opremo ter opremo za gašenje in reševanje, ki se letno nabavlja po med občino in društvom sprejetim pet letnim načrtom opremljanja. Na letošnjem Dnevu gasilca, ki je bil 7. novembra, nam je bila izročena osebna zaščitna oprema, dopolnilna oprema za reševanje z vrvno tehniko, ter mobilni rov za izvajanje mladinske vaje z ovirami za mladinske enote, ki bo zagotavljal polno varnost pri izvajanju vaje. Ker pa se v društvu aktivno pripravljamo na prevzem opravljanja še dodatnih nalog na področju zaščite in reševanja, pa smo prejeli tudi osebno zaščitno opremo za reševanje na vodi ter opremo za nudenje prve medicinske pomoči. Letos smo prevzeli v uporabo tudi kvalitetno in za uspešnost požarnih intervencij pomembno napravo imenovano termovizijska kamera. Z njo bo omogočen zelo kvaliteten pregled prostorov, ki so zadimljeni in prizadeti z ognjem. S pomočjo te kamere lahko prostore, v katerih je tolikšna prisotnost dima, da nam z prostim očesom ni možno videti prav ničesar, uspešno pregledamo ter najdemo v prostoru nahajajočo osebo in mesta kjer gori. Naprava sprotno meri in na ekranu izpisuje trenutno temperaturo v prostoru, ter spremlja druga dogajanja in konstrukcijske spremembe, ki lahko ogrozijo varnost gasilcev med gašenjem in reševanjem. Obveznosti in odgovornosti do opravljanja javne gasilske službe se iz leta v leto povečujejo. Tega se v našem društvu še kako zavedamo, zato ne prepuščamo stvari naključju, ampak aktivno skrbimo za izobraževanje operativnega članstva. Poleg tega skrbimo za opremljanje s sodobno opremo, kar omogoča varna, strokovna in uspešna posredovanja. Vrednost opreme, ki smo jo prevzeli ob letošnjem dne24 vu gasilca je znašala dobrih 14.000 evrov. Finančna sredstva za nakup termovizijske kamere v višini 8.502 evra je v celoti zagotovilo društvo iz dvoletnih prihrankov zbranih ob novoletnih obiskih gospodinjstev ter zaslužka opravljanja različnih del, ki so jih opravili naši člani. Finančna sredstva za ostalo opremo je v višini 80 odstotkov zagotovila občina, 20 pa društvo. Spoštovane občanke in občani, ob izteku leta se vam mozirski gasilci iskreno zahvaljujemo za vso vašo pomoč, ki nam jo nudite, da lahko uspešno delujemo. Jože Zlatinšek Uporaba nove termovizijske kamere CIVILNA ZAŠČITA OBČINE MOZIRJE Dimniški požari Pri dimniških požarih, kjer zagorijo saje, nastajajo visoke temperature, ki segrevajo stene dimnika. Tako lahko vžgejo bližnje predmete, posebno lesene konstrukcije, ki so v bližini dimnika. Plini, ki nastajajo pri izgorevanju, imajo manjšo specifično težo od zraka. Že pri 200°C so za 25 odstotkov lažji od zraka, kar v dimniku ustvarja velik vlek in s tem dotok svežega zraka oz. kisika, ki vzpodbuja intenzivno gorenje. Saje, ki v dimniku intenzivno gorijo, lahko dosežejo temperaturo do 1300 °C, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeka ali dimne tuljave, zaradi česar lahko pride do razširitve požara. Prav je, da po vsakem dimniškem požaru dimnik pregledamo in odpravimo morebitne poškodbe sten in vrat. Ko gorijo smolnate dimniške saje je prav, da zgorijo do konca, vendar kontrolirano. Če v dimniku gori tako močno, da preti nevarnost razširitve požara, moramo pričeti gasiti. Gašenje dimnikov izvajamo s sredstvi za suho gašenje, to sta gasilni prah ali ogljikov dioksid. Pri gašenju je potrebno gasilno sredstvo usmeriti skozi dimniška vratca navzgor. Za gašenje uporabimo vratca ki so pod mestom gorenja v dimniku. DIMNIŠKIH POŽAROV NE SMEMO GASITI Z VODO, KER SE VODA OB RAZBELJENIH STENAH DIMNIKA UPARI IN POVEČA SVOJO PROSTORNINO, ZARADI ČESAR LAHKO DIMNIK EKSPLODIRA. O vsakem dimniškem požaru obvestimo gasilce, ki naj gorenje nadzorujejo in po potrebi tudi zaustavijo. Pravilna izgradnja in vzdrževanje ter čiščenje dimnikov so aktivnosti, ki so najboljša preventiva in zagotavljajo varnost pred dimniškimi požari. Jože Zlatinšek KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Uspešni organizatorji odmevnih dogodkov Udeleženci tabora reševalnih psov Delo v našem društvu je razdeljeno na osnovno izobraževanje lastnikov in njihovih psov, izobraževanje za delo z reševalnimi psi in organizacijo različnih kinoloških prireditev. Spomladanskega in jesenskega tečaja šolanja, se je udeležilo 31 lastnikov psov. V mesecu juniju smo imeli društvene izpite in vseh osem kandidatov je bilo uspešnih. Letnega tabor reševalnih psov, se je udeležilo 125 vodnikov iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Usposabljanje je potekalo štiri dni na različnih lokacijah po dolini. To je bil že 16. letni tabor , od tega že osmi v naši organizaciji, namenjen pa je usposabljanju in druženju ter izmenjavi načina dela z reševalnimi psi. V mesecu septembru je bila že tradicionalna razstava psov pasme šar pej. Skozi vse leto pa so bili zelo aktivni člani enote reševalnih psov. Pridno so trenirali in trije so uspešno opravili tudi izpite. Udeležili so se več kot 20 različnih usposabljanj ter resničnih iskalnih akcij pogrešanih ljudi. Za vse to so žrtvovali svoj prosti čas in ne nazadnje tudi svoja finančna sredstva. Kot vsako hišo, je potrebno tudi društveno vzdrževati, zato smo morali zamenjati strešno kritino, ki je bila dotrajana. Za vse našteto je bilo potrebno veliko truda in samoodrekanja nekaterih naših članov. Vendar nam je v veliko zadovoljstvo pohvala vseh sodelujočih za odlično organizacijo, za urejenost vadišča, ki je med najlepšimi v Sloveniji in njihova obljuba, da se k nam še zagotovo vrnejo. Duška Hrovat KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA Vadijo za novo igro Leto je naokoli, dolgi večeri so tu in s tem tudi čas, ko zavihamo rokave in pričnemo z novimi projekti. Kot vsako leto, bomo tudi letos priredili Veseli december. Naši mladi upi (tisti že odkriti, pa tudi še tisti čisto “tanovi”) se vam bodo predstavili v malo daljšem skeču. Poleg pa seveda ne bo manjkalo dobre glasbe naših pevskih talentov, kot se za veseli december spodobi. Pričenjamo tudi z novo gledališko igro z naslovom Strogo zaupno. Zagreto vadimo, tako da lahko pričakujete premiero v bližnji prihodnosti. V načrtu imamo tudi že skoraj tradicionalno prireditev za materinski dan. Za vse mamice združimo moči z leponjivskimi otroki in jim skušamo polepšati dan. Nadja Maze Leponjivski kulturniki na domačem odru 25 GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Aktivni skozi celo leto Klub združuje iz leta v leto več članov, ljubiteljev smučanja in ostalih športov, ki veliko svojega prostega časa namenimo delu z mladimi, ohranjamo tradicijo starodobnega smučanja, strokovnemu izobraževanju, organizaciji smučarskih tekmovanj, smučarskega sejma, udeležujemo se rekreativnih športnih tekmovanj in prireditev po vsej Sloveniji. V svojih vrstah združujemo vse generacije športnikov - naš najmlajši član je star dve, najstarejši pa šestinsedemdeset let. Delo GSK Mozirje temelji na vzgoji mladih smučarjev, tako v rekreativnem smislu kot tudi na zahtevnem tekmovalnem nivoju. V klubu delujejo tri selekcije otrok iz celotne Zgornje Savinjske doline in tudi okolice. A tekmovalna selekcija šteje 12 otrok. Nuša Suhoveršnik, Urban Jurkovnik (oba sta FIS tekmovalca, kar je letos prvič v zgodovini kluba), Luka Šinkovec, Domen Lipnik, Urška Ostervuh, Sara Plaskan, Jan Napotnik, Urša Marolt, Anja Drev, Julija Verbuč, Nejc Naraločnik in Klemen Hriberšek. B tekmovalna selekcija šteje 5 otrok. Job Slemenšek, Mark Pavlin, Andraž Rosenstein, Tina Pečnik Škrubej in Nace Kovač. 3. selekcija najmlajših združuje 44 otrok. Suhe treninge, ki potekajo v Športni dvorani Mozirje bomo nadaljevali v začetnih in nadaljevalnih tečajih smučanja ter v obliki organizirane zimske vadbe na Golteh. Zelo aktivno je delo sekcije ljubiteljev smučanja po starem Veseli Savinjčani. Skupina šteje 37 članov, ki so tudi sicer dobri smučarji, kot starodobniki pa se trudijo predvsem ohranjati etnološko, kulturno in športno dediščino našega območja. Druščina se skozi zimsko sezono udeležuje slovenskih srečanj ljubiteljev smučanja po starem po vsej Sloveniji, 14. marca letos pa smo odlično izpeljali 3. vseslovensko srečanje ljubiteljev smučanja po starem v Mozirju in na Golteh. Srečanja se je udeležilo kar 108 starodobnikov iz vse Slovenije. V sodelovanju s smučarskim centrom Golte smo v pretekli zimski sezoni uspešno izvedli dve tekmovanji v veleslalomu in eno v smuku. Bili smo tudi organizatorji regijskega tekmovanja mlajših selekcij v superveleslalomu. Svoje zimske aktivnosti smo v letošnjem letu razširili še v poletne mesece, saj imamo v svojih vrstah novo sekcijo tekačev, ki barve kluba zastopajo na tekaških prireditvah po Sloveniji in sekcijo odbojkašev, ki s športnim druženjem ob torkih zvečer skrbijo za zdrav duh v zdravem telesu. Tudi tradicionalni smučarski sejem nove in rabljene opreme konec novembra je kot vsa leta doslej lepo uspel in dosegel svoj namen. Člani GSK Mozirje se zahvaljujemo številnim donatorjem in sponzorjem, ki podpirajo naše delo in nam pomagajo pri skrbi za popularizacijo smučanja v Zgornji Savinjski dolini. Damjana Paulič Najmlajši člani s svojimi vaditelji ŠPORTNO DRUŠTVO LEPA NJIVA Najbolj so izstopali nogometaši Kot veliko let poprej je bilo tudi letošnjo leto za športno društvo zelo pomembno in predvsem polno pomembnih dogodkov. Že peto leto zapored smo v mesecu juniju organizirali pohod po mejah Lepe Njive, katerega se je udeležilo dobrih petdeset pohodnikov. Letos Nogometaši so med najbolj aktivnimi člani društva 26 je pot udeležence vodila po SZ delu meje, ob krajih Bele Vode in Florjan. Poleg pohoda smo organizirali še turnirja v nogometu in odbojki, ki sta bila zastopana z lepim številom ekip, predvsem pa odlično organizirana, kar je zasluga vseh članov, ki z veseljem in pridnostjo skrbijo, da društvo ne bi šlo v pozabo. Vsako leto v sodelovanju s kulturnim društvom izvedemo tudi čistilno akcijo in tako Lepo Njivo naredili še lepšo, vendar pa ob druženju in skupnem čiščenju ugotovili, da je odpadkov vse več in da glavni krivci za takšno stanje sploh niso prisotni oz. jim je vseeno. Izmed vseh ekip, ki so naše društvo dostojno zastopale na raznih tekmovanjih, pa je najbolj izstopala zgolj ena – moška nogometna ekipa. Njihova stalnica je vsakoletno izjemno zastopanje društva na raznih turnirjih, ampak letos so se najbolj izkazali kot ponovni prvaki v Štoflc ligi, ki jo organizira Športno društvo Žekovec ter z osvojitvijo odličnega drugega mesta v Tolkec ligi, za katero je značilna močna konkurenca in veliko število kvalitetnih in predvsem izenačenih ekip. Poleg dosežkov, ki jih je vsako leto kar nekaj, pa so za nas pomembno predvsem druženje, gibanje in dobra volja. Upamo, da bomo v naslednjem letu uspeli privabiti še večje število aktivnih članov ter tako leto 2010 narediti še bolj uspešno. Primož Vajdl DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Mozirski upokojenci in naše aktivnosti Članice nove sekcije zeliščarjev Eno najštevilčnejših društev v občini je prav gotovo društvo upokojencev. Združujemo preko 700 občanov v njihovem tretjem življenjskem obdobju, kar je skoraj 20 odstotkov celotnega prebivalstva občine. Društvo deluje v lepo urejenih društvenih prostorih, ki si jih je uredilo v nekdanjem upokojenskem klubu. Žal smo po spletu neugodnih okoliščin prostore izgubili in so sedaj last Stanovanjskega sklada pri SPIZ . Z ugodno najemno pogodbo pa smo nekdanji klub za nedoločen čas pridobili in uredili. Prostore uporabljamo štiri društva, ki združujejo pretežno starejšo populacijo. Delimo si jih z Medobčinsko zvezo invalidov, Zvezo borcev in Medobčinskim društvom diabetikov, pa stranka Desus ima tu svoj kotiček. Mirno lahko trdimo, da je doga- janje na Praprotnikovi 7 v Mozirju center društvenih aktivnosti starostnikov. Lahko se pohvalimo z dobro organiziranim in delujočim mešenim pevskim zborom, kateri je trenutno edini v kraju. Redno nastopajo na revijah upokojenskih in tudi invalidskih zborov in dosegajo zavidljive rezultate. Letošnje leto so se celo uvrstili na državno revijo v Cankarjevem domu, kjer so poželi enega najbolj bučnih aplavzov. Zahvala gre prizadevnemu zborovodji Antonu Petku. Mozirski upokojenci smo uspešni tudi na šahovskem področju. Sekcija šahistov je lani pripravila v Mozirju že četrto regijsko tekmovanje. V premikanju črno-belih figur smo uspešni, saj že nekaj let ne zasedamo zadnjega mesta. V naši večnamenski dvoranici se urimo tudi v metanju puščic v pikado. Sekcija je dokaz želje po druženju in to jim tudi uspeva. V naših prostorih ima prostor kar pet različnih ročnodelskih krožkov, kjer ženska vezejo, klekljajo, šivajo rešilje in podobne umetnine, ki jih na razstavah tudi pokažejo. Omembe vredni so tudi pohodniki, ki vsake štirinajst dni hodijo organizirano po bližnji in daljni okolici domačega kraja. Novost v letošnjem delovanju je sekcija zeliščarjev. Pridni člani nabirajo in sušijo zelišča, novembra pa so že pripravili tudi prvo razstavo. Prav je, da povemo, da smo se letos vključili tudi v akcijo starejši za starejše. V društvu organiziramo tudi jezikovne tečaje, kot so angleščina in nemščina, dobro obiskani pa so tudi tečaji računalniškega opismenjevanja, Da pa ne bi bilo delo omejeno le na redne aktivnosti, smo letos organizirali spomladanski izlet, jesenskega pa že pripravljamo. Spomladi smo se podali na raftanje po reki Kolpi, jeseni pa na Notranjsko. Z gotovostjo lahko zaključim, da je društvo upokojencev tisto, kateremu je skrb za člane prvenstvena in najpomembnejša. V naših vrstah so dobrodošli vsi starostniki. Stane Podsedenšek ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE IN ŠMIHEL Kruh za življenje Za nami je mesec november, v katerem še posebej zaživijo karitativne dejavnosti. Letos je že 6. leto zapored potekal dobrodelni koncert, pod geslom Kruh za Življenje. Na nedeljo Karitas, ki je hkrati tudi prva adventna nedelja, poizkušamo posredovati sporočilo tedna Karitas vsem ljudem odprtih src. Ljudi v stiski pa je v sedanjem kriznem času vse več. Evharistija je tudi priložnost za nas sodelavce Karitas, da si naberemo novih moči, da smo živi studenec za žejne in kruh življenja za lačne, človeška bližina za osamljene in topel dom za odrinjene. Skozi vse leto je veliko priložnosti, da svoje poslanstvo Karitas na vsakem koraku in v vsakem trenutku tudi udejanjamo. Veliko pozornost smo namenjali obiskovanju ostarelih in osamljenih, po domovih za ostarele smo obiskali vse župljane Mozirja. Vsak mesec smo poiskali in obdarili družino, ki je bila v tistem trenutku najbolj potrebna pomoči. Veliko hrane za pomoč iz evropske skupnosti smo razdelili že v začetku leta, posebej pa še v mesecu oktobru, kjer je bilo teh prejemnikov čez 100 družin ali posameznikov. Naše delo pa ni povezano samo z ostarelimi in osamljenimi, veliko smo se ukvarjali tudi z našimi najmlajšimi, še posebej v počitniških dneh, kjer smo cel teden v sožitju vseh generacij oblikovali vez edinosti. Počitniške delavnice in zadovoljstvo otrok, kot njihovih babic in dedkov, nam vedno da novega elana in poleta za nove projekte in akcije. V mesecu oktobru smo poromali na obisk k župnijski Karitas Mežica, obiskali pa smo tudi varovance Centra za usposabljanje dela in varstva Črna. Izmenjava idej in pogovor z ljudmi, ki opravljajo enako poslanstvo, vendar na drugem koncu Slovenije, nam vedno širi obzorje in kvaliteto. Za nekaj ur prestopiti prag takšnega centra, kot je Črna na Člani na izletu v rudniku Mežica Koroškem, in od blizu spoznati utrip življenja varovancev, se rokovati in objemati z njimi, poizkušati vsaj za nekaj trenutkov pobegniti iz našega hrupnega vsakdana in vstopiti v njihov svet preprostosti in odkritosrčnosti, je bila milost za vse nas sodelavce Karitas. Šele takrat smo spoznali, kaj v resnici pomeni biti Božji otrok, tako nebogljen in ubog, pa vendar ljubljen in sprejet. Na petkovih srečanjih, kjer se nas zbira okrog 20 rednih članov, ob večjih akcijah pa tudi do 30, načrtujemo naše delo za prihodnost, pogledamo storjeno za nazaj, se duhovno bogatimo ob Božji besedi in ob tem dobivamo novo energijo za nadaljnje aktivnosti. Alenka Brezovnik 27 AVTO MOTO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Za več varnosti na zgornjesavinjskih cestah Na pobudo skupine občanov je prišlo do odločitve, da se, predvsem zaradi možnosti vplivanja na povečanje prometne varnosti občanov in državljanov, kot pomoč in dopolnitev preventivnih aktivnosti, ustanovi novo društvo, AMD Zgornje Savinjske doline. Kot je ob nastajanju društva povedal osrednji pobudnik za to, podpredsednik Avto moto zveze Slovenije in načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik, ne gre za podvajanje dejavnosti že delujočih društev in ustanov, temveč za koordinacijo aktivnosti med institucijami in društvi, ki se s prometno preventivo, prometno tehnično varnostjo, prometno vzgojo in nadzorom cestnega prometa, ukvarjajo že sedaj. Delovanje društva AMD Zgornje Savinjske doline pa bi naj bilo tudi nudenje možnosti ostalim občanom ter predvsem voznikom motornih vozil, da bi bili vključeni v velik slovenski sistem, Avto moto zvezo Slovenije, ki je v letošnjem letu obeležila 100-letnico tradicije in uspešnega delovanja. Predsednik novega AMD Zgornje Savinjske Doline (ustanovitev je potekala spomladi letos v Mozirju) je postal Vinko Poličnik, upravni Ena osrednjih aktivnosti AMD ZSD je bila izvedba dneva prometne mobilnosti v Mozirju odbor in komisije pa so sestavili po teritorialnem kriteriju in strokovnosti tako, da je zagotovljeno pokrivanje v vseh občinah ZSD. Takoj po ustanovitvi so člani in vodstvo pričeli z uresničevanjem smelo zastavljenega programa dela. Organizirana je bila strokovna ekskurzija za člane v Center varne vožnje AMZS na Vransko, jeseni pa odmevna prireditev Dan prometne mobilnosti s preventivnimi vsebinami, okroglo mizo na tematiko prometne varnosti na področju delovanja Policijske postaje Mozirje ter Dan prometen mobilnosti z družinsko učno uro pred upravnim središčem v Mozirju. Vsebinsko bogata akcija, kot »družinska učna ura varnosti v prometu«, ki je vključila člane občinskih SPV-jev, policijo, gasilce PGD Nazarje, Avto šolo Antlej, skupino članov ZŠAM ZSD, strokovnjake s področja cestnega prometa iz širšega okolja, medije, osnovne šole ter sodelovanje nekaterih uslužbencev Upravne enote Mozirje, A.M. Miklavc d.o.o., člane Društva starodobnikov ZSD, Zavod TKŠ Mozirje ter celotno vodstvo AMD ZSD, je bila »ponudba« občanom, da izkoristijo možnosti ogleda, informiranje in ozaveščanje o pomenu cestno prometne preventive in varnosti. Vsaj deloma je bil namen akcije dosežen, saj so organizatorji pritegnili družine, starše z otroki, šolsko mladino in različne druge udeležencev v cestnem prometu. Strokovna podpora dogodku je bila zagotovljena s strani prometne policije, gasilcev PGD Nazarje, komunalno cestnih služb, strokovnjakov s področja prometne preventive ter medijev. Poleg teh, izvedenih aktivnosti, je društvo sprejelo nov statut, aktiviralo potrebne komisije ter pričelo z aktivnostmi vključevanja v AMD in tako tudi v AMZS. Sedež društva je v Nizki 21, v prostorih centra tehničnih pregledov A.M. Miklavc, kjer so za potrebe članstva in druge, nabavili novo vlečno vozilo. Na tem naslovu (in tudi v avtopralnici v Mozirju) je možno včlanjevanje novih članov in s tem koriščenje številnih ugodnosti članstva ter sodelovanja v aktivnostih na področju vse Zgornje Savinjske doline in širše. Jože Miklavc ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Prisotni na skoraj vseh prireditvah Člani in članice ZŠAM na letnem občnem zboru predlagajo obširen letni plan in ga tudi izpolnijo. Njihovo delo se nanaša predvsem na nacionalni program o Varnosti cestnega prometa, logistike in aktivnosti. Ena od poglavitnih točk prometne varnosti vključuje šolarje in dijake. Strokovno usposobljeni člani prometne vzgoje varujejo v prvih šolskih dneh otroke, šolarje in dijake na izpostavljenih, nevarnih delih križišč in cestišč, jih opozarjajo pred nevarnostim, pred vsem pa tudi opozarjajo voznike na pravilni, varni odziv med vožnjo. Zadnji mesec pred počitnicami je na programu poučevanje vožnje s kolesom za izpit. Dobra teoretična priprava, izpravno kolo in čelada, ter praktična učna vožnja je pogoj za praktični del izpita in izkaznico z željo, za premišljeno, srečno in varno vožnjo. Prisotnost na območnih kulturnih turističnih prireditvah je obvezno za člane ZŠAM, ki urejajo promet in skrbijo za varnost udeležencev in njihovih konjičkov pri parkiranju, pred vsem ob razstavah cvetja v Mozirskem gaju, srečanju upokojencev in invalidov iz vse Slovenije, političnih manifestacijah, shod novinarjev na Golteh, Pust Mozirski, cerkvena zborovanja in prireditve in zavoda TKŠM. Seveda so vedno na uslugo vsem ostalim institucijam, ki jih potrebujejo. Veliko sodelujejo na občnih zborih devetih društev Celjsko Zasavske regije in uresničujejo človekoljubno geslo Življenje je predragoceno, da bi ga izpostavljali v prometnem režimu z napačno reakcijo med vožnjo. 28 Člani skrbijo za urejanje prometa na različnih prireditvah V jeseni je bilo že tretje srečanje poveljnikov in praporščakov na terenu logističnega centra Zveze Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Poročila iz dvainpetdesetih društev so bila zelo pozitivna, sprejeta so bila nova navodila glede nošenja uniform, formiranja ešalonov in usposabljanje novih, mladih članov in članic. Rozalija Tkavc Policijska postaja Mozirje Policisti Policijske postaje Mozirje smo na območju policijske postaje v letu 2009 do meseca decembra obravnavali 285 (302 podatek za preteklo leto) kaznivih dejanj. Od tega samo v Občini Mozirje 80 (91) kaznivih dejanj. Večinoma smo obravnavali kazniva dejanja s področja odtujitve premoženja (vlomi in tatvine) in sicer 31 (47), obravnavali pa smo tudi 11 (17) različnih nasilnih kaznivih dejanj in nobenega (4) kaznivega dejanja povezana s prepovedanimi drogami. Policisti opažamo, da so se v letu 2009 pogosteje izvrševala kazniva dejanja vlomov v vikend hišice in druge objekte v samem naselju Mozirja, prav tako pa je bilo storjenih več priložnostnih tatvin, predvsem zaradi slabega samozaščitnega ravnanja občanov. Značilen za leto 2009 na področju deviantnih dejanj v Občini Mozirje je bil pojav vandalizma. Za razliko od preteklih let, ko so se dejanja vandalov pojavljala v začetku leta, so se v letu 2009 pojavljala skozi vse leto, predvsem v naselju Mozirje. Največkrat so vandali poškodovali javne objekte (osnovna šola, avtobusna postaja, objekti v sejmišču, prometna signalizacija, klopi v parkih …). Pri preiskovanju teh dejanj smo policisti ugotovili, da so bila dejanja vandalov povezana s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač mladoletnikov, ki so brez nadzora staršev pohajkovali po naselju Mozirje, predvsem v času vikendov v nočnem času. Vandalizem je lahko tudi kaznivo dejanje in ne samo prekršek, predvsem pa škodljivo vpliva na vsakdanje življenje, medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in dobro počutje v okolju. Vsega ne moremo odpraviti s kaznijo. Kazen je izhod, s katero preprečujemo nevarno ravnanje, dolgoročna rešitev pa je vsekakor ustvarjanje takšnih razmer, da vandalizma ne bo več. Zato poskrbimo, da kot starši posvetimo več časa otrokom in mladini, jim omogočimo ustvarjalno sproščanje napetosti v športu ali kakšni drugi dejavnosti, kjer najdejo svoje zadovoljstvo. Resda se proti vandalizmu ni vedno lahko boriti, vendar je vredno poskusiti. Ob zaznavah takšnega početja lahko kot prijavitelj ostanete tudi anonimni in pokličete na anonimno telefonsko številko 080 1200. Pri preprečevanju takšnega vedenja mora sodelovati predvsem družba oziroma okolje, v katerem takšni mladostniki živijo. Mladostnikom je treba na primeren način povedati, da takšno vedenje ni sprejemljivo in jim razložiti, da so stvari, ki jih uničujejo, med drugim namenjene tudi njim. Na področju javnega reda in miru smo na območju policijske postaje obravnavali 106 (81) različnih kršitev javnega reda in miru, od tega samo v Občini Mozirje 30 (22). Večino kršitev smo obravnavali v zasebnih prostorih in gostinskih lokalih. Še vedno je posredni ali pa celo neposredni vzrok vseh kršitev povezan s prekomernim uživanjem alkohola. Obravnavali smo tudi 12 (12) kršitev povezanih s prepovedano posestjo drog, pri tem 3 (6) v Občini Mozirje. Droga je prisotna predvsem med mladimi, zaskrbljujoče pa je, da policisti beležimo pojav trših oz. hujših drog. Obravnavali smo tudi 31 (22) različnih dogodkov (samomori, nenadne smrti, gorske nesreče, delovne nesreče in druge nesreče, požari …), od tega 8 (2) dogodkov na območju Občine Mozirje. dejansko, temu pa sledi slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasnejše reakcije, zožen zorni kot itd. V prometu to pomeni izzivanje nevarnosti; prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spreminjanje vožnje, ne vklopljeni smerni kazalci, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo ipd. Glede na še posebej izstopajočo problematiko alkohola v cestnem prometu bomo na PP Mozirje v času med 1. in 31. decembrom izvedli preventivno represivno akcijo ALKOHOL Na področju prometne varnosti smo na območju PP Mozirje v času med 1. 1. 2009 in 30. 11. 2009 skupaj obravnavali 51 prometnih nesreč, od tega sta se zgodili 2 prometni nesreči s smrtnim izidom, 28 prometnih nesreč telesno poškodbo in 21 z materialno škodo. Od tega se je na območju Občine Mozirje zgodilo 18 prometnih nesreč, in sicer 3 prometne nesreče s hudo telesno poškodbo, 5 prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo in 10 prometnih nesrečah z materialno škodo. Glavni vzrok prometnih nesreč je neprilagojena hitrost, saj se je kar 6 prometnih nesreč zgodilo zaradi tega vzroka. Sledita vzroka neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran/smer vožnje, zaradi katerih so se zgodile 3 prometne nesreče, po 2 prometni nesreči sta se zgodili zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča in prekratke varnostne razdalje, po ena prometna nesreča pa se je zgodila zaradi nepravilnega premika z vozilom in neupoštevanja prometnega znaka. Zaskrbljujoč je podatek o vinjenih povzročiteljih prometnih nesreč za območje občine Mozirje, saj smo v omenjenem času obravnavali tri prometne nesreče, ki so jih povzročili vinjeni vozniki, dva povzročitelja prometnih nesreč, ki sta kazala znake alkoholiziranosti, pa sta preizkus alkoholiziranosti odklonila. Policisti opozarjamo, da alkohol oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, tako, da ste prepričani, da vozite bolje kot UBIJA NAJVEČKRAT NEDOLŽNE. V tem času bodo policisti pogosteje nadzirali psihofizično stanje voznikov, prav tako pa bodo nadzirali točenje alkohola s strani gostincev mladoletnim, ki so potencialne žrtve prometnih nesreč kot pešci, kolesarji ali vozniki motornih vozil ter vinjenim osebam. Zavedamo se, da delo policije ni samo izrekanje glob in izvajanje represivnih ukrepov, zato smo veliko število delovnih ur posvetili preventivnemu delovanju v obliki raznih nasvetov občanom, učencem, starejšim, pravnim in drugim osebam. Sodelujemo v več preventivnih projektih policije, ki potekajo skozi vse leto, trenutno pa so zaradi prihajajočih praznikov aktualne preventivne aktivnosti policije povezane s problematiko varnosti v cestnem prometu, uporabe pirotehničnih izdelkov in varnostjo na smučiščih. Spoštovani občani, policisti PP Mozirje se zavedamo, da je merilo naše uspešnosti zadovoljstvo strank z našimi storitvami, zato naj zapišem, da bomo tudi v prihajajočem letu naše delo usmerili predvsem na negativne deviantne pojave in iskanje tistih, ki jim je varnost in spoštovanje predpisov v cestnem prometu tuje. Na koncu naj vsem občanom v prihajajočem letu 2010 želim veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva, predvsem pa, da bi bilo leto 2010 za nas vse varno in mirno. Vili Bezjak, komandir policijske postaje Mozirje POLICIJSKI INŠPEKTOR I 29 ŽUPNIJA MOZIRJE V različnih skupinah vse več mladih Leto je spet naokrog. Kako živ je še spomin na lansko silvestersko sveto mašo, ki jo vsako leto obhajamo na silvesterski večer uro pred polnočjo na mozirskem Rožniku, spet je tukaj konec leta. Prav je, da se spomnimo, kako smo Gospodovo leto 2009 preživeli in da stopimo z Božjo pomočjo naprej. V mesecu februarju smo izvedeli, da prvi celjski škof dr. Anton Stres odhaja v Maribor, kjer bo po upokojitvi nadškofa Krambergerja postal novi nadškof. Nadškof koadjutor ali pomočnik, kot v Katoliški Cerkvi uradno imenujemo ta položaj, je ostal kot upravitelj naše škofije v Celju. Konec novembra pa nova odločitev: nadškof Stres bo z 24. januarjem 2010 sprejel najodgovornejše mesto v slovenski Cerkvi – ljubljansko nadškofijo in metropolijo. Hvaležni smo za prvega škofa Celjske škofije, želimo mu vse najboljše in v molitvi pričakujemo imenovanje novega celjskega škofa. Spominjamo se tudi mnogih dogodkov in slovesnosti, ki so zaznamovali gospodovo leto 2009. Letos smo obhajali Veliko noč 12. aprila, pred tem pa smo v postu poglabljali svojo vero in versko znanje z postnimi nagovori, kjer so nas letos obiskali nekateri naši škofje: škof Štumpf, sedaj že nadškof Turnšek in škof Smej, v februarju pa je ob priložnosti vseslovenskega smučarskega dne duhovnikov z nami obhajal sv. mašo tudi nadškof Stres. Ob letu mladih, ki smo ga obhajali v Cerkvi, pa sta predavala in nas nagovorila tudi duhovnika, ki se z mladimi veliko ukvarjata, Rafo Pinosa in Robi Friškovec. Obhajanje 1. sv. obhajila, sv. birme ter številnih porok in krstov nas vedno znova veseli. Srečali smo se s starejšimi, obhajali obletnice porok, prisluhnili kar nekaj predavanjem, z birmanci smo odšli na duhovne vaje ... Misijonska zavest je v župniji na visoki ravni. Misijonska skupina s svojimi aktivnostmi nenehno približuje svet misijonov našemu človeku. 18. aprila je bil med nami dr. Drago Ocvirk, profesor na teološki fakulteti in vodja misijonske pisarne, ki vsako leto nekaj mesecev deluje na Salomonovih otokih kot vzgojitelj bogoslovcev. Prisluhnili smo zanimivemu predavanju in predstavitvi misijonov. Naslednji dan, v nedeljo, 19. aprila, pa smo v športni dvorani Mozirje organizirali prireditev z naslovom »Bog in Batina«. Polna dvorana gledalcev je z navdušenjem spremljala nogometno tekmo med ekipo slovenskih duhovnikov in policisti celjske policijske uprave, v predtekmi pa smo lahko navijali ob igri med slovenskimi minoriti in mozirskimi orli, ekipo katoliškega športnega društva v Mozirju. Med prireditvijo se nam je neposredno javil 30 p. Miha Majetič iz Vietnama, aktivno pa je sodeloval tudi naš domačin, br. Toni Brinjovc, ki nas je ob skupni telovadbi razmigal. Br. Toni Brinjovc, minorit, je v nedeljo, 8. novembra na Ptuju prejel diakonsko posvečenje. S tem se je začel pripravljati na duhovništvo, ki ga bo prejel 29. junija 2010, novo mašo pa bomo obhajali v Mozirju 11. julija drugo leto. V pripravi na ta dogodek že molimo, načrtujemo pa tudi sv. misijon od 17. – 25. 4. 2010, ki nas bo v letu evharistije in duhovništva še bolj utrdil v veri, upanju in ljubezni. Župnijska Karitas Mozirje/Šmihel s svojim delom goji krščansko zavest ljubezni do bližnjega, ko po Jezusovem zgledu mnoge prostovoljke in prostovoljci nesebično darujejo svoj čas in sredstva za uboge, ob tem pa se še usposabljajo in pripravljajo za svoje dobrodelno udejstvovanje. Pomoč v hrani, denarju, šolskih potrebščinah in drugem je vsako leto bolj iskana, še bolj pa potreba po obisku, pogovoru, človeški bližini. Vsakoletni dobrodelni koncert Karitas, letos smo ga pripravili 22. novembra, je samo vidni vrh ledene gore v prizadevanju za bolj dostojno življenje vsakega posameznika. Številni dobrotniki Karitas pa samo dokazujejo, da smo dobri ljudje še tukaj doma. V župniji smo veseli ob številnih mladih, ki najdejo pot v naše skupine. Mladinska skupina, birmanski animatorji, pevska skupina Sinaj, sodelovanje pri bogoslužju, oratorijsko dogajanje s kar dvema poletnima oratorijema in skavti so tista področja, kjer lahko mladi aktivneje sodelujejo v župnijskem življenju. Veseli smo tudi zelo razvite kulturne in zborovske dejavnosti v naši župniji. Otroški zborček župnije Mozirje, pevska skupina Sinaj in predvsem Mešani cerkveni pevski zbor župnije sv. Jurija so tisti, ki nam vsako nedeljo s svojim petjem pomagajo globlje doživeti in obhajati nedeljsko srečanje z Bogom v sv. maši. Tudi mnoge kulturne prireditve v župnijski cerkvi ali dvorani, letos npr. Čušinov Pešec ter kar precejšnje število koncertov pričajo o življenju župnijske skupnosti. Z veseljem tudi omogočamo mnogim mladim glasbenikom, da brez plačila vadijo na orglah v župnijski cerkvi. Ob tem bi bilo potrebno omeniti in se zahvaliti kulturnemu društvo Jurij in Društvu katoliških pedagogov Mozirje, ki sta velikokrat pobudnika in izvajalca raznih kulturnih dejavnosti, predavanj in prireditev. Prav je, da omenimo na tem mestu tudi mnoge druge dejavnosti v naši župniji. Zahvaljujem se kar 7 katehistom in katehistinjam, s katerimi skrbimo za versko vzgojo preko 350 osnovnošolskih otrok, veroukarjev. Molivci v molitvenih skupinah podpirajo naše delo, Frančiškov svetni red mesečno zbira mnoge člane, ki tudi veliko molijo za vse potrebe. Zakonci se zbirajo v zakonski skupini, kar nekaj nas raziskuje Sveto pismo v biblični skupini. Odrasli skavti so vsako leto znova prepoznavni po velikem adventnem vencu pred župnijsko cerkvijo. Sodelavci pri bogoslužju, poleg pevcev in organistov še bralci, ministranti, delivci obhajil, ključarji in mnogi drugi bogatijo naša nedeljska in praznična zbiranja. Katoliško športno društvo Mozirski Orli deluje tri leta. Letos je pripravilo kar nekaj športnih dogodkov, kot so razni pohodi, kolesarjenja, redno vadbo v župnijski dvorani za hrbtenico, aerobiko, plesne vaje in pa rekreacijo v športni dvorani Mozirje, kot je nogomet. Društvo je letos aktivno sodelovalo pri pripravi prireditve »Bog in Batina«, lepo pa tudi skrbi za župnijsko igrišče za odbojko na mivki. Vse te dejavnosti koordinira župnijski pastoralni svet, ki na rednih sejah načrtuje delo v župniji, svetuje in opominja. Letos smo pripravili župnijski pastoralni načrt za naslednja tri leta, ki ga je škof potrdil in nam ga izročil v uresničevanje na slovesnosti 26. novembra letos v Celju. Svet ključarjev skupaj z župnikom skrbi za vse vidike župnijskega gospodarstva, vzdrževanje in obnovo sakralnih in drugih objektov, finančne zadeve, podporo bogoslužnim, pastoralnim, dobrodelnim, kulturnim, izobraževalnim, športnim in drugim aktivnostim … Predvsem je skrb za naše cerkve na prvem mestu. Letos na zunaj vidnih projektov sicer ni bilo, so pa bili veliki vložki v notranjo opremo župnijske cerkve v Mozirju, predvsem novo ozvočenje in videoprojekcijo besedil pesmi, nova je zakristijska omara in kmalu bo obnovljena stara spovednica v kapeli na moški strani. Je pa popolnoma prenovljena tudi župnijska pisarna in hodnik ter stopnišče v župnišču, zamenjanih je 8 oken, obnovili pa smo tudi notranjost župnišča v Šmihelu. Omeniti pa je potrebno tudi ozvočenje pokopališke kapele na Oljneku, pa veliko manjših popravil , nakup opreme ... Za drugo leto imamo velike načrte: zamenjava strehe župnišča v Šmihelu, obnova fasade na šmihelskem župnišču in marofu v Mozirju, torej na stavbi, v kateri so učilnice, dvorana, skavtska soba in klub, dokončati bo potrebno notranjo obnovo župnišč v Mozirju in Šmihelu, počasi pa se oziramo tudi proti obnovi ali celo zamenjavi dotrajanih orgel v župnijski cerkvi v Šmihelu ter obnovi strehe na mozirski kaplaniji. Seveda bo gotovo tudi veliko nenapovedanih izdatkov, zato se zahvaljujemo za vse vaše darove, z upanjem pa se oziramo tudi na obči- no, ki si gotovo, tudi zaradi razvoja turizma in pa lepote kraja želi obnovljene kulturne spomenike, za katere že desetletja skrbi Cerkev. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki čutite z župnijo, faranom, sodelavcem v bogoslužju, pastorali in dobrodelnosti, ključarjem in župnijskemu svetu in vsem, ki darujete za cerkvene potrebe. Rad bi se zahvalil Alfonzu Lampretu, duhovnemu pomočniku, in župni- jski gospodinji ter vsem, ki z župnijo sodelujete, občini Mozirje ter raznim društvom, med njimi naj še posebej omenim mozirske gasilce. Sandi Koren BRATOVŠČINA ODRASLIH KRŠČANSKIH SKAVTINJ IN SKAVTOV MOZIRJE Živeti po skavtskih načelih Tudi za odrasle je skavtstvo lahko način življenja v smislu sledenja načelom Baden Powella. Njegove ideje vzgoje so zelo aktualne v sedanjem času, ko postaja na primer služenje že redkost. S pomočjo našega duhovnega asistenta Aleksandra Korena smo na začetku skavtskega leta ponovno osvetlili cilje našega delovanja, kot so osebna rast, skrb za naravno okolje in druženje v naravi na skavtski način ter služenje. Iz tega sledi nekaj naših že tradicionalnih akcij v adventnem, božičnem ter postnem času. Iz spoštovanja in občudovanja naše sakralne dediščine smo na nedeljskih izhodih ter taboru začeli obiskovati, fotografirati in zbirati podatke o vseh kapelah in znamenjih v mozirski in šmihelski župniji. Ko bo to zbiranje končano, bomo gradivo predstavili in prosili za popolne podatke. Presenečeni nad lepoto in številom teh verskih znamenj in kapel. Naj bodo kot izziv tudi nam danes. Irena Blažič Lipnik Odrasli skavti se z družinami večkrat podajo v naravo SKAVTSKA SKUPINA – STEG MOZIRJE 1 V Mozirju je že preko 90 mladih skavtov Skavti radi poprimejo tudi za različne glasbene inštrumente Skavti smo v Sloveniji navzoči že od leta 1990, ko smo se kot eno prvih demokratičnih gibanj, prej prepovedanih, pojavili in se hitro razširili po naši domovini. Kot nevladne in neprofitne organizacije je naš namen predvsem pomagati staršem, šoli in drugim pri vzgoji otrok in mladih v zrele, odrasle, samostojne ljudi. Temeljne vrednote slovenskega skavtstva temeljijo na katoliških, domovinskih in skavtskih vrednotah, kot so spoštovanje življenja, svoje domovine, kulture in jezika, čut do narave ter posledično visoka ekološka zavest, ter čut do bližnjega in iz njega izhajajoče služenje pomoči potrebnim. Mozirski skavti, organizirani v Stegu Mozirje 1, delujemo že od leta 2001. V okviru Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov združujemo preko 90 otrok in mladih iz Mozirja in okolice med 8. in 21. letom starosti. Življenje v skavtski skupnosti mladim tudi omogoči tisto prepotrebno družbo mladih, ki mladega v najbolj občutljivih letih pubertete in adolescence vodi skozi razne pasti in skušnjave v zrelost in odgovornost. Zato se vsak teden redno srečujemo na srečanjih 3 skupin, najmlajših volčičev in voljkuljic, nekoliko starejših izvidnikov in vodnic ter najstarejših popotnikov in popotnic, ki jih usmerjamo voditelji, ki nas je letos 10. Jeseni, pozimi in pomladi se odpravimo na krajša taborjenja, poleti pa na poletni tabor v naravo, kjer se ustvarja skupnost ter se učimo spoštljivega odnosa do narave in bližjega. Ob obljubi dobimo rutko, ki je skupaj z oranžnim krojem najbolj prepoznaven zunanji izraz slovenskih skavtov. Prepoznate pa nas lahko tudi po mnogih akcijah, med njimi pa je najbolj znana Luč miru iz Betlehema, ki jo prav slovenski skavti prinašamo v slovenske domove kot znamenje Odrešenika, ki prihaja. Duhovna rast je v skavtstvu prav tako pomembna kot telesna, intelektualna ali čustvena, zato je krščanska duhovnost sestavni del življenja vsakega skavta in skavtinje. Omeniti pa moramo tudi, da vsako leto pospremimo sv. Miklavža v dom starejših v Gornjem Gradu in tako razveselimo naše dedke in babice. Življenje z in v naravi pa skavti izpričujemo tudi z mnogimi ekološkimi akcijami ob dnevu zemlje, pobiranjem starega papirja ... Vse to je samo odraz prepričanja, da nam je Bog podaril stvarstvo, da kot dobri gospodarji zanj skrbimo. Mozirski skavti radi sodelujemo tudi v raznih projektih na občinski in župnijski ravni, če smo le povabljeni. Čutimo se del kraja, kjer živimo. Sodelujemo z župnijsko Karitas Mozirje, pred župnijsko cerkvijo pripravljamo žive jaslice na sveti večer, se vključujemo v občinske čistilne akcije ... Kot svojo prvo in najpomembnejšo nalogo pa vidimo vzgojo mladih in to je naš največji prispevek za kraj in skupnost, kjer živimo. Ob koncu naj omenim velik dogodek za mozirske skavte, ko bomo 23.-24. oktobra 2010 gostili skavte iz celotne mariborske regije v Mozirju na dogodku z nazivom Jam 2010. Julija Remenik 31 32
© Copyright 2024