1. No category

ARHITEKTURE
MARIBOR
MARIBOR
ARHITEKTURE
HIŠA
HIŠA
HAM / RAZ:UM / UNI MB / FGMB /
PROGRAM ARHITEKTURA
AVTOR RAZSTAVE / MENTOR PROJEKTA:
Marko JAUŠOVEC, udia
PROGRAMSKA ZASNOVA PROJEKTA:
doc. Uroš LOBNIKA, udia
PREDMET
Arhitekturna vizualizacija
Nosilec predmeta:
Izred prof Vojko Pogačar akad sl
POMOČ PRI REALIZACIJI:
mag Zdenko ZORIČ
STROKOVNI SODELAVEC:
Aleš HANSEL, st
GRAFIČNA PODOBA:
Maj MEDEN
STATIČNO POROČILO:
Mitja PAPINUTI, gdi
PROGRAMSKI ODBOR HAM:
Uroš Lobnik, vodja HAM
Peter Šenk, koordinator programa in spletnih
strani
Marko Jaušovec, koordinator projektov
STROKOVNA ŽIRIJA:
doc. Uroš LOBNIK, udia., predsednik
red prof dr Miroslav PREMROV, udig, član
izr prof Vojko POGAČAR, akad. slikar, član
pred dr Peter ŠENK, udia, član
Marko JAUŠOVEC, udia, clan
DesignAVhod
AVTORJI ZMAGOVALNEGA PROJEKTA / IZDELAVA SKULPTURE:
Katja BEDIČ, Jerneja MURAUS, Ana SIMONIČ
SOAVTORJI / IZDELAVA SKULPTURE:
Marko SENEKOVIČ, Tomaž PAŽEK, Sergej PODGORŠEK, Mirzet SALENKOVIČ, Uros
POKERŽNIK, Sergej PODGORŠEK, Patrik ZORMAN
AVTORJI PROJEKTOV / ŠTUDENTI PROGRAMA ARHITEKTURA FG:
Zrinka Perić | Isidora Mandić | Iva Skok
Tomaž Pažek | Uroš Pokeržnik | Marko Senekovič
Tomaž Meznarič | Danijel Zorec
Alen Al Mahdawi | Katja Bunderla | Špela Pogorelčnik
Eva Bajec | Luka Laznik | Lea Podvratnik
Katarina Barlič | Anja Cimerman
Anže Podgornik, Domen Prevejšek, Matic Kašnik, Žiga Blazinšek
Rebeka Pinosa, Špela Cenc
Denis Črešnar | Aleš Germek | Patricija Kočar
Katarina Dajčman | Sadni Premrl | Božidar Plahuta
Filip Jakob Fras | Timi Drvarič | Anej Lukan
Filip Špiljak | Žan Silovšek | Jurica Radek | Blaž Flisar
Franci Gorjup | Janez Čretnik
Iva Pečnik | Tabita Jerant
Mirzet Salkanović | Patrik Zorman | Sergej Podgoršek
Amanda Soldo | Nina Šavc
Kaja Svetina | Aleksandra Štern
Katja Bedič | Ana Simonič | Jerneja Muraus
HIŠA ARHITEKTURE MARIBOR
je zamišljena kot prostor, ki bo deloval pod okriljem
Univerze v Mariboru. in bo v sodelovanju drugimi
združenji arhitektov v državi in širši regiji skrbela
za predstavitve in promocijo sodobne arhitekture.
Urbanistična ureditev in sama arhitektura je v
lokalnem merilu podvržena velikim pritiskom
kapitala in logiki globalne ekonomije in tu se
odpira vrsta tem in vprašanj. Po drugi strani so
referenčne informacije o razvoju ter standardi,
ki veljajo v sodobni arhitekturi po svetu, omejeni
na ozko specializirane publikacije ter na sicer
dostopna, vendar izrazito neprofilirana spletna
mesta. Lokalna in ostala mikro okolja zato nujno
potrebujejo mesta, kjer bo mogoče neposredno
srečevanje, izmenjava pogledov ter medsebojno
osveščanje
(med
projektanti,
načrtovalci,
teoretiki, investitorji in širšo javnostjo v lokalnem
in mednarodnem okviru).
Hiše arhitekture Maribor bo tako postala prostor
in institucija za: razstave / odprtje z družabnim
srečanjem in predstavitvijo / predavanja pred
odprtji razstav / izdaje katalogov / ekskurzije /
delavnice – vključevanje širše javnosti / spletno
mesto - razstave v celoti dostopne tudi na
medmrežju.
DesignAVhod
Natečajna naloga je želela idejo, ki bi pri ljudeh
zbudila zanimanje in veselje do spoznavanja
arhitekturnih novosti in do prostora samega.
Zavedamo se namreč, da se v vsakdanjem življenju
govori premalo o arhitekturi, zato je pomembno,
da jo naredimo privlačno za širšo javnost. Hiša
arhitekture tako že z imenom razkrije dobršen
del svoje funkcije, saj bosta njeni prvinski nalogi
predstavitev in promocija moderne arhitekture.
Zaradi specifične arhitekturne sfere informacije
s tega področja niso dostopne prav na vsakem
koraku, zato je mesto, kot je Hiša arhitekture,
še toliko bolj pomembno, saj bo prav tukaj možen
dostop do številnih informacij, standardov in
ostalih dejstev, ki veljajo v sodobni svetovni
arhitekturi. Prav tako bo ta hiša omogočala
medsebojno osveščanje projektantov, načrtovalcev,
teoretikov in investitorjev na eni strani ter širše
javnosti na drugi strani. In prav javnost moramo
predramiti, da bo postala nekoliko bolj dovzetna
za arhitekturne spremembe, ki so navsezadnje
opazne tudi na sprehodu skozi mesto.
Ljudje se namreč morajo seznaniti z arhitekturo
vsaj v tolikšni meri, da bosta dialog in kritika
možna na zadovoljivi kulturni ravni. Želja je bila
zasnovati instalacijo, ki bi poudarila vhod v Hišo
arhitekture, obenem pa razbila monotonost sive
ulice. Iskali smo fluidno formo, ki bi povdarila
vhod in ugrabila poglede mimoidočih ter usmerjala
ljudi v hišo. Palična struktura, ki jo sestavljajo
lesene deske dimenzij 24/48mm, naredijo vhod
atraktiven in vabljiv. Pri mimoidočih na ulici
želimo spodbuditi radovednost in željo, da bi Hišo
arhitekture tudi obiskali.
Katja Bedič | Ana Simonič | Jerneja Muraus
zmagovalna
Vsak arhitekt ima veliko idej kako bi izpeljal določen projekt. Vse te ideje imajo ključno vlogo pri končni
rešitvi, saj lahko samo s pomočjo različnih, raznovrstnih in zanimivih idej prideš do nečesa novega, zanimivega in fascinantnega. In za pred Hišo arhitekture Maribor smo si zamislile predstaviti pot vsakega
arhitekta do končne rešitve.
Ideje so se razvijale postopoma in premišljeno. Pred končno rešitvijo smo izdelale tri primere, iz katerih
smo nato črpale kjučne elemente. Kvadrati, iz katerih je sestavljena konstrukcija se v vsakem nivoju
nekoliko zavrtijo. Kvadrati se postopoma pribljižujejo, dokler se na koncu skulpture na zarijejo v steno.
To predstavlja pot ideje do končne rešitve, ki je kompleksen skupek vseh idej. Dva kraka skulpture, ki
predstavljata več idej, nad vhodom spremenita smer in se nato združita. Ideje se na koncnu združijo pred
tem pa lahko tudi spremenijo ‘’pot’’ oziroma pogled.
Pomembno vlogo pri izoblikovanju ideje in koncepta je imel citat Dana Ricea: “There are three forms of
visual art: Painting is art to look at, sculpture is art you can walk around, and architecture is art you
can walk through”.
Vse tri umetnosti se lahko prenesejo v paličje, v nekoliko prenesenem pomenu. Paličje privablja poglede in
popestri severno fasado stavbe, deluje kot skulptura, mimo katere se sprehodiš, saj meji na pločnik Mladinske ulice in je arhitektura, skozi katero lahko greš. Skulptura je oblikovana iz palic, ki se postopoma
prepletajo, to vpliva na padanje senc, ki se čez dan spreminjajo in naredijo igro svetlobe, kar da paličju še
dodaten efekt.
Tomaž Pažek | Uroš Pokeržnik | Marko Senekovič
priznanje
Odločili smo se za idejo, ki bi pri ljudeh zbudila zanimanje in veselje do spoznavanja arhitekturnih novosti.
Zavedamo se namreč, da se v vsakdanjem življenju govori premalo o arhitekturi, zato je pomembno, da
jo naredimo privlačno za širšo javnost. Hiša arhitekture tako že z imenom razkrije dobršen del svoje
funkcije, saj bosta njeni prvinski nalogi predstavitev in promocija moderne arhitekture. Zaradi specifične
arhitekturne sfere informacije s tega področja niso dostopne prav na vsakem koraku, zato je mesto,
kot je Hiša arhitekture, še toliko bolj pomembno, saj bo prav tukaj možen dostop do številnih informacij,
standardov in ostalih dejstev, ki veljajo v sodobni svetovni arhitekturi. Prav tako bo ta hiša omogočala
medsebojno osveščanje projektantov, načrtovalcev, teoretikov in investitorjev na eni strani ter širše
javnosti na drugi strani. In prav javnost moramo predramiti, da bo postala nekoliko bolj dovzetna za
arhitekturne spremembe, ki so navsezadnje opazne tudi na sprehodu skozi mesto. Ljudje se namreč morajo
seznaniti z arhitekturo vsaj v tolikšni meri, da bosta dialog in kritika možna na zadovoljivi kulturni ravni.
Želeli smo zasnovati instalacijo, ki bi poudarila vhod v Hišo arhitekture, obenem pa razbila monotonost
sive ulice. Zato smo se odločili za fluidno formo, ki se v širokem snopu vzpenja od tal ter nato potuje nad
vhodom na drugo stran, kjer se v ravni liniji zlije nazaj v tla. Palična struktura, ki jo sestavlja natančno
100 palic, naredi vhod atraktiven in vabljiv. Pri mimoidočih na ulici želimo spodbuditi radovednost in željo,
da bi Hišo arhitekture tudi obiskali.
Tomaž Meznarič | Danijel Zorec
priznanje
Predlagana inštalacija pred Hišo arhitekture s svojo nenavadno formo različno vpliva na človekova
dojemanja, zato vzbudi zanimanje in ljudi z radovednostjo vabi v notranje prostore.
Skulptura začne rasti iz vznožja podesta, nakar se začne zvijati ter se navidezno nadaljuje tudi v nebo.
Vsekakor vredno omembe je tudi dejstvo, da pogledi na skulpturo niso nikoli enaki, sence ji ob različnih
trenutkih dodajo četrto dimenzijo.
Vse to še zdaleč ni le kup nametanih in spojenih palic, ampak simbol Evropske prestolnice kulture, nov
nivo arhitekture v mestu, provokator in kritike zaželena konstrukcija, ki bi s svojo vizualno ekspresivno
dekonstruvistično formo postala nov urban simbol tega mesta. Elementarna gmota palic še tako
preprost in zbadajoč vhod spremeni v popolno markantnega in omembe vrednega.
Katarina Dajčman | Sandi Premrl | Božidar Plahuta
priznanje
priznanje
Zasnova instalacije se v veliki meri navezuje na elemente bližnje okolice, saj združuje idejo lahkotnosti
in organskosti naravnih form dreves, mreženja štirikotnikov kot odgovor na rastre sosednjih fasad.
Kompleksnost instalacije in statična drznost strukture razbijeta strogost fasadnih linij v ozadju, zaradi
česar skulptura v prostoru deluje reprezentativno, vendar ne nasprotujoče si z okolico. Navkljub
kompozicijski teži v prostoru ki jo ima, instalacija še vedno deluje lahkotno, zračno, saj površina zaradi
palic ostaja transparentna in tako na eleganten način povdari sicer preprosto fasado v ozadju. Igra
svetlobe in linearni elementi strukture rišejo zanimive grafične vzorce, ki še dodatno razbijajo
monotonost vhodnega podesta v Hišo arhitekture Maribor. Prostorsko je instalacija umeščena na vogal
vhodnega podesta, od koder sega preko vetrolova glavnega vhoda v zgradbo in se poravna z linijo fasade
že obstoječega objekta.
Struktura statično funkcionira kot gradbeni žerjav, saj izhaja iz ožjega, skoraj točkovnega vpetja v teren,
ki se pri vrhu razširi v dolgo konzolo, uravnoteženo z zatego preko osrednje podpore do protiuteži in
nazaj v temelj.
Barvno je instalacija nevpadljiva, saj ohranjamo naravno barvo lesa, ki čez čas pridobi starinsko patino.
S tem pa prepustimo vso reprezentativnost inovativni formi.
Filip Špiljak | Žan Silovšek | Jurica Radek | Blaž Flisar
izbor
Ideja projekta se je pričela razvijati na sami lokaciji ob razvidni ugotovitvi, da mora biti vstopni prostor
privlačnega videza. S tem bi pritegnili pozornost obiskovalcev in spehajalcev. Produkt mora dajati tudi
širšemu okolju nekakšno estetiko oziroma zanimivo arhitekturo, ki bo izstopala.
Začeli smo z idejnimi skicami in nadaljevali z lepljenjem lesenih palic istih dolžin in iz njih sestavili maketo.
Z abstraktnimi linijami in obliko smo hoteli ustvariti skulpturo, ki spominja na žival in nas vabi k ogledu
ter daje občutek mogočnosti. Produkt smo hoteli približati veličastim, davno izumrlim dinozavrom, kateri
s svojo konstrukcijo in zunanjim izgledom izžarevajo moč in občudovanje, ki ga želimo prikazati z našo
drzno arhitekturo.
Anže Podgornik |
Domen Prevejšek |
Matic Kašnik | Žiga Blazinšek
Naše paličje je zasnovano na trikotni obliki. Sence,
ki jih naše paličje meče so zanimive. Sploh zanimv je
prehod iz nekega skupka senc v raztegnjene sence.
Paličje spominja na portal, s tem vhod poveča in
naredi veliko bolj zanimivega zaradi razgibanosti.
Je nevsakdanje, zato se tudi hitro opazi. stranska
“stebra” paličja so trikotniki, ki se vrtijo za
36°dokler ne doseže zgornji obrat za 180°. To
naredi zelo zanimiv pogled od zgoraj. Forma, ki smo
jo hoteli doseči je bila enostavna ter preprosto
geometrijska. A urejena, kljub temu, da sprva daje
vtis neurejenosti.
Avtorji: Denis Črešnar |
Aleš Germek | Patricija Kočar
Naša naloga je bila z čim nižjimi sredstvi poživiti
sam vhod v objekt BiroStroja, ki predstavlja Hišo
Arhitekture v Mariboru. Pri zasnovi same skulpture
oziroma dodatka k vhodu smo upoštevali tri osnovna
načela estetike, trdnosti in ekonomičnosti. Za samo
osnovo smo si izbrali kvader, katerega smo od tal
in vse do fasade objekta BiroStroja sistematično
rotirali in proti koncu tudi nekoliko manjšali. S tem
smo dobili povezavo med tlemi in objektom. Sam
preplet pa impresira mimoidočega, ter vzbuja še
posebaj kvalitetne občutke, ko smo pod njim. S samo
skulpturo smo tako dokazali, da je tudi z minimalnimi
sredstvi mogoče ustvariti izjemne kvalitete.
Eva Bajec | Luka Laznik |
Lea Podvratnik
Rebeka Pinosa, Špela Cenc
izbor
Idejna zasnova izhaja iz pogleda na zimsko ivje. Paličje je pred vhodom postavljeno v različnih kotih, ki
spominjajo na razporeditev iglic zimske idile. Ob prvem opazovanju se paličje ponaša kot nerešljiv izziv, ki
nima prehoda. Vendar se kmalu izkaže, da ima, kot v vsaki življenjski situaciji, tudi ta izziv svojo rešitev,
ki se ob cilju še podvoji in nas preko dveh poti popelje do vhoda. Le zakaj bi na življenske izzive gledali
kot na trnje, če smemo kot na zimsko ivje?
Roke so glavno orodje arhitekta. Kot že sama
nepojasnjena skrivnost razvoja človeka, najdemo
skrivnost tudi v odtisih dlani. V teh odtisih so
prisotne črte, ki že od nekdaj burijo skrivnosti, čemu
so namenjene. Zaradi zanimive razporeditve črt na
dlani, smo se odločili za izpeljavo ideje paličja iz le
teh. Sama podobnost med črtami na dlani in našo
skulpturo se kaže predvsem v naključni postavitvi
palic. Oblikovali smo prostostoječo skulpturo, ki je
prislonjena na glavni trikotni vhod. Z obliko nismo poudarili le glavne fasade ob cesti, temveč tudi stranski
del objekta. Tam naša skulptura izhaja iz tal, se nadaljuje do fasade in prehaja skozi njo, dokler se na glavni
fasadi ne razpre v dva velika kraka, ki objemata sam vhod Birostroja. Pomembno se nam zdi, da skulptura
sega vse do pločnika in
s tem še bolj pritegne obiskovalca. Na prvi pogled deluje kot nekakšen nadstrešek, ki z igro senc in svetlobe
ustvarja eksakten prostor. Paličje je sestavljeno iz lesenih palic, ki so razporejene popolnoma neenakomerno
in so med seboj križane v vseh smereh, kar daje skulpturi edinstven značaj.
Iva Pečnik | Tabita Jerant
Katarina Barlič |
Anja Cimerman
Filip Jakob Fras |
Timi Drvarič | Anej Lukan
Instalacija paličja je umeščena pred vhod v Hišo
Arhitekture na Mladinski ulici 3 v Mariboru. Namen
instalacije je bil učinek poudarjenega vhoda,
privabljanja obiskovalcev in spodbuda k razmišljanju
o arhitekturi. Kompozicija vhoda v Birostroj je
sestavljena iz dveh tlorisno enakih paličij, ki sta
zrcalna, drug proti drugemu. Osnovna oblika paličja
je krogla, ki je razpolovljena. Vsaka polovica je
postavljena na svojo stran vhoda.
Paličje predstavlja svet arhitekture, ki se odpira in
se kaže vsem, ki jo želijo dojeti. Notranjost krogle
je razgibana, kar ponazarja, da vse ni le lupina in
da se bistvo skriva v notranjosti. Instalacijo lahko
dojemamo različno, predstavlja lahko le kompozicijo,
ki poudarja vhod, lahko smo pozorni le na sence,
lahko se ozremo v notranjost krogle; kako so palice
med seboj povezane, kam vodijo kaj predstavljajo…
V enem paličju je uporabljenih 36 palic dolžine 1m,
torej skupno 72 palic. Na tlorisu je prikazan en del
paličja, drugi del je enak.
Hiša arhitekture Maribor se nahaja na Mladinski ulici.
Vhod v sam objekt je trikotne oblike in se nahaja
na rahlo dvignjeni ploščadi. Menimo, da sedanji vhod
oblikovno ni primeren za nov program te stavbe, zato
smo se odločili, da ga z našo instalacijo poudarimo in
naredimo zanimivega. Zaradi smeri vstopa, ki zaradi
vhoda ni pravokotno na objekt, smo se odločili
oblikovati strukturo, ki osmisli stransko vstopanje.
Struktura, ki smo jo oblikovali, je povezana z
objektom tako, da se nanj naslanja nad vhodom
in v loku, pravokotnem na fasado zgradbe, pada
na plato. Osnovni elementi paličja so trikotniki, ki
oblikujejo prostor telesa
in se proti vrhu širijo, ter navidezno vstopajo v
zgradbo. Med seboj so prečno povezani s palicami,
kar jim daje dovoljšnjo statično stabilnost. Palic
nismo krajšali, kar na stikih povzroči zanimiv
vizualen efekt. Struktura je oblikovana tako, da je
vstopanje v stavbo čim bolj nemoteno, a da je
forma vseeno dovolj opazna, da privablja obiskovalce.
Franci Gorjup | Janez Čretnik
Ideja za dekonstruktivisticno formo skulpture pred
vhodom v Hišo arhitekture Maribor je povzeta po
kovinskih križnih barierah, ki so bile predvsem v
I. in II. svetovni vojni, uporabljene kot ovire za
motorizirana oklepna in amfibijska vozila.
Tudi skulptura sama bi zaradi svoje ekspresionisticne
vizualne podobe delovala kot nek “stopper”, ki bi
nase usmerjala pozornost in poglede mimoidocih in
tako poudaril vhod v HAM.
Sestavljena in dvainšestdesetih skupaj vijacenih
lesenih palic, prereza 3x5 cm, bi struktura delovala
zelo moderno in rahlo agresivno - celo nekako
provokativno, ker bi pri opazovalcu vzpodbudila
mašane obcutke od radovednosti do zacudenja.
Organska skulptura je projektirana z namenom
poudariti javni prostor, prebuditi zanimanje za
objekt. Gre za HAM, s točno določenim kulturnim
pomenom, namenom in vsebino. Na mimoidoče bi
naj skulptura delovala tako, da bi opozorila nase
tiste, ki jo iščejo ter prav tako zvabila bližje
naključne mimoidoče.
Skulptura je izdelana iz lesenih palic različnih
dolžin. Na hitro daje vtis gibajočega se kolesja,
ki se od stopnišča počasi vrti proti stavbi, kjer
se zgosti in ustvari volumen pahljačastih spiral s težiščem nad glavnim vhodom. Tu se gibanje zaključi. Začuti se
kje je vhod in v katero smer teče gibanje – od stopnic proti stavbi.
Občutek stabilnosti in trdne umeščenosti vhoda v objekt je poudarjen z masivnim prepletom palic v goste spirale
točno nad vhodom, ki ªštrli´ iz stavbe kot simetrični stekleni trikotnik.
Z obliko in razporeditvijo palic organska forma ustvarja dinamiko, ki spominja na neprestano gibanje mestnega
vrveža, na vrtenje koles različnih prevoznih sredstev, na gibanje vetrnice, zamikanje palic v spiralno pa daje
vtis vrtinca, ki ªvleče vase´.
Z ustvarjenim lokom iz pahljačastih spiral se vhod impozantno razširi v portal, ki sega vse od stopnic do vhodnih vrat in s tem ustvari homogeno celoto objekta - stavba in stopnišče pred stavbo sta s formo povezana v
celoto. Popolnoma simetrična stavba, prav tako s simetrično oblikovanim steklenim vhodom, se z nasprotujočo
asimetrično organsko formo odpira navzven in ravno z nasprotjem med materialom in relacijami opozarja nase.
Sama forma kot organska oblika se poigrava tudi z elementi narave: ob močnem deževju se voda zbira in odteka
v različnih smereh, z različno hitrostjo in v različnih količinah, s snegom dobijo dimenzije palic razporejenih v
kolesja in spirale mehko zaobljene volumenske oblike, v sončnem vremenu pa sence palic dodatno razgibajo in
razdelijo prostor pred stavbo.
Mirzet Salkanović |
Patrik Zorman |
Sergej Podgoršek
Vhod v prostor je eden izmed najpomembnejših
elementov arhitekture. Biti mora oblikovan tako,
da ga obiskovalec hitro opazi in da ga zapelje v
notranjost.
Naša osnovna ideja je ta, da bi s postavitvijo
takšne abstraktne konstrukcije, naredili privlačen
vhod za obiskovalce Hiše arhitekture Maribor, ob
tem pa želeli pritegniti pozornost in zanimanje
mimoidočih nad takšno formo. Konstrukcija, ki je na videz zelo zapletena, je sestavljena iz načrtno postavljenih
pravokotnih lesenih palic, dolžine enega metra, katere so dve ali več med seboj povezane. Skupek palic tako
tvori zanimivo in unikatno formo, katera omogoča različna občutenja ob uporabi le-te.
Poleg statično zanimive postavitve konstrukcije, je še ta posebej privlačna zaradi celodnevnega menjavanja
vpadne svetlobe, ki tako ustvari živahno spreminjanje in padanje senc, ki niti na enem mestu niso enake.
Forma lesena konstrukcije bi tako poživila ta del območja, ga nadgradila in naredila prepoznavnega v širši
okolici.
Kaja Svetina |
Aleksandra Štern
Alen Al Mahdawi |
Katja Bunderla |
Špela Pogorelčnik
Vhod v Birostroj – hišo arhitekture ni ravno
OPAZEN, zato sva se odločili, da ga z novim
dodatkom POPESTRIVA in ga narediva bolj
ATRAKTIVNEGA.
Iz danega materiala (lesenih palic) sva ustvarili
skulpturo, ki objekt POVEZUJE z okolico in privlači
radovedneže. Skulptura je visoka ca. 3, 80m in od
objekta odmaknjena ca. 50m. Na objekt je naslonjena
le na nekaterih točkah, tako ne poškoduje fasade.
Del skulpture predstavlja podstavek sestavljen
iz lesenih desk, ki služi stabilnosti. Dodatno
STABILNOST dobimo z rahlim naslanjanjem na
objekt. MREŽA lesenih desk se razprostira do 2m
od levega vogala stavbe na glavni fasadi in do 1m
na stranski fasadi.
Glavno konstrukcijo predstavlja vertikalna os in
horizontalne osi. Na te osi so razvrščene palice
različnih dolžin, tako dobimo občutek mreže,
PREPLETANJA. Palice so razvrščene v vseh smereh,
tako dobimo večjo trodimenzionalnost skulpture.
Ta mreža meče na objekt čudovite, spreminjajoče se
SENCE, ki sva jih popestrili z dodatkom »flaksa«.
Tako dobimo sence različnih debelin, kar še bolj
POPESTRI samo skulpturo.
Ob sončnih žarkih in umetni svetlobi ustvarja
skulptura različne sence, v dežju pa se kapljice
»ujamejo« na »mrežo«, ki se nato še LESKETA.
Ideja je bila pridobiti cim lepse sence, ki smo jih
ustvarili z nakljucno postavljenimi palicami vertikalno, horizontalno in diagonalno. S tem smo
ustvarili tunel, ki se naslanja na trikotni vhod, ga
prekrije in usmerja pozornost nase. Mimoidocim pove,
da se tukaj nekaj dogaja in povzroci, da se ljudje z
vecjim zanimanjem vstopijo v Hiso Arhitekture.
The idea was to get more of those playful shadows,
which we created with randomly sorted sticks vertical, horizontal and diagonal. With such build
up, we managed to create a tunnel, which is leaning
against the triangonal entrance, covers it, meaning
that all attention was converted to the tunnel.
What is the most interesting above all, is that the
passers get an effect that something is happening
in that area. And with that attitude they are more
likely to enter the House of Architecture.
Zrinka Perić | Isidora Mandić |
Iva Skok
Pri tem projektu je naš cilj bil ustvariti lahko formo
iz lesenih palic, katera bo privlekla obiskovalca.
Naš paviljon je sestavljen iz 101 lesene palice
tako da sama forma izgleda nakljucno, vendar so
sticisca postavljena na pricke primereno dolocene
tocke, zaradi vecje staticke stabilnosti. Poleg tega,
postavitev palic ustvarja igro svetlobe katera
izboljša estetski obcutek v prostoru. Pomembno
nam je tudi bilo da del našega paviljona seže na
peš pot, ker smo želeli postavit umetnost katero
obiskovalci ne morejo ignorirati.
Cilj je bil privleci cimvec ljudi na ogled paviljona in
same galerije. Ideja paviljona je bila predvsem da
prikaže estetiko v naključju, da poudari da tudi iz
kaosa lahko nastane nekaj kar je lahko umetnost.
Konstrukcija iz lesa ustvarja igro svetlobe – s
časom in dnevno svetlobo se spreminjajo sence
in omogočajo vedno različni občutek prostora.
Pomembno nam je tudi bilo, da omogočimo
obiskovalcu, da z vsakim obiskom paviljona odkrije
novi mikroambijent v notranjosti forme.
Amanda Soldo | Nina Šavc
Paličje je postavljeno neposredno pred vhod HIŠE ARHITEKTURE. Ta sistem razporeditve ustvarja nov PREHOD
do vrat, s tem pa posledično ZAKRIVA originalni vhod.
Paličje je zasnovano kot višinsko razgibana konstrukcija, ki povzema geometrijo obstoječega vhoda. Le-tega
predstavlja tristrana prizma, katere osnovna ploskev je enakokraki trikotnik, plašč pa predstavljata dva
pravokotnika. Iz tega sledi, da je konstrukcija sestavljena iz pokončnih pravokotnih okvirjev, znotraj katerih se
pojavi trikotniški raster. Ker do vhoda vodijo tri stopnice, so posamezni paneli v treh različnih višinah. Kljub
vsemu temu paličje deluje preprosto. Ob sončni svetlobi ali umetni osvetlitvi konstrukcija se na tlaku in fasadi
ustvari IGRA SENC.