1. No category

Medicina
• organizacija enot za zdravljenje kronične bolečine po drugih zdravstvenih ustanovah,
• javno osveščanje o bolečini in možnostih zdravljenja bolečine,
• programi za izvajanje protibolečinske dejavnosti, ki obsegajo finančne in kadrovske normative,
• programi za nadzor nad izvajanjem protibolečinske dejavnosti in sprotno posodabljanje.
Za izvajanje takšnega programa protibolečinske dejavnosti pričakujemo, da vlada RS podpre naše pobude, poskrbi za infrastrukturo in pripomočke, omogoči dobavo potrebnih zdravil, omogoči izobraževanje in praktično urjenje in prepozna zdravljenje
bolečine kot specialistično medicinsko vedo.
Za slovensko Deklaracijo za nacionalni načrt za obravnavo bolečine ima Slovensko združenje za zdravljenje bolečine podporo s
strani Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodnega združenja za preučevanje bolečine – IASP (International Association for
the Study of Pain) in pri Evropski federaciji nacionalnih združenj – EFIC (European Federation of IASP Chapters).
Skupščina SZZB, Ljubljana, 21. oktober 2011
Prebiotiki in probiotiki –
kupujemo učinek ali …?
Helena Turk
Slovensko tržišče postaja vse bolj preplavljeno z različnimi
pro- in prebiotičnimi izdelki. Informacije o njihovi učinkovitosti večinoma prihajajo s strani proizvajalca in so zato
(pre)pogosto komercialno naravnane. Ali probiotiki sploh
učinkujejo? In če, kateri? Kako naj se v poplavi pre- in probiotičnih izdelkov potrošnik sploh odloči? In navsezadnje,
kaj naj odgovorimo svojim bolnikom, ko nas povprašajo za
mnenje glede rabe pre- in probiotikov?
Z namenom poučiti slovensko strokovno javnost glede učinkovitosti in uporabe pre- in probiotikov, s katerimi se srečujemo na našem tržišču, je letos poleti na Pediatrični kliniki v
Ljubljani potekalo strokovno srečanje z naslovom: »Probiotiki
in prebiotiki – dejstva in dileme«. Srečanje v organizaciji
Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano je bilo razdeljeno
v dva vsebinska sklopa: prvi je bil namenjen štirim predavanjem
strokovnjakov z različnih področij, drugi pa je bil zastavljen
kot polemična razprava, kjer so besedo dobili proizvajalci (oz.
njihovi zastopniki) in imeli možnost »zagovarjati« svoj probiotični izdelek.
V prvem predavanju prof. Irene Rogelj iz Biotehniške fakultete
(»Kdaj lahko mikroorganizmu rečemo probiotični?«) smo se
vrnili v zgodovino – npr. že leta 1917 so bili znani pozitivni
učinki E. coli Nissle 1917 (zaradi katere – ker so bili njeni
gostitelji – so se posamezni vojaki v prvi svetovni vojni lahko
elegantno izognili okužbi črevesa z nekaterimi patogenimi
bakterijami), doba probiotikov pa se je pravzaprav začela še
nekoliko prej. Danes imamo jasno definirane pojme, kaj so probiotiki (mikroorganizmi, ki imajo, zaužiti v zadostnih količinah,
Z leve: dr. Igor Pravst, dr. Tanja Pajk Žontar, dr. Irena Rogelj in doc. dr. Rok Orel.
Revija ISIS - Januar 2012
81
Medicina
ugodne učinke na zdravje) in kaj prebiotiki (snovi, ki v črevesju
ustvarjajo primerno okolje za rast in razvoj koristnih črevesnih
bakterij). Prof. Rogljeva je nazorno razložila vse potrebne lastnosti probiotika in pomembno poudarila tudi, da je probiotik
(bakterija) definiran šele takrat, ko je označen ne samo z rodom,
ampak nujno tudi z vrsto in sevom, kar je na probiotičnih izdelkih, dostopnih pri nas, zaenkrat še razmeroma redka najdba.
V drugem predavanju prof. Roka Orla s Pediatrične klinike
(»Kdaj lahko govorimo o dokazani učinkovitosti probiotika
ali prebiotika? Kaj bi moral vedeti zdravnik, farmacevt ali
nutricionist, da bi lahko pravilno svetoval bolniku?«) smo se
poučili zlasti o načinu, kako prepoznavati dobre raziskave, ki
obravnavajo področji pre- in probiotikov, in kako jih interpretirati. (Pre)pogosto se namreč zgodi, da se pozablja, da je učinek
probiotika odvisen od seva, in se tako ugodne lastnosti probiotiku priznajo kar na splošno. Stroki mora biti jasno, da npr.
probiotik, ki ugodno deluje proti zaprtju, ne more imeti hkrati
tudi ugodnega učinka pri potovalni driski.
Izjemno zanimivo in obenem povsem drugačno, kakor smo jih
sicer vajeni, je bilo predavanje dr. Igorja Pravsta z Inštituta za
nutricionistiko (»Predstavitev delovanja probiotikov na zdravje
človeka: regulatorne omejitve in kriteriji za znanstveno utemeljevanje«). Predstavil je trenutno stanje na področju zdravstvenih
trditev, ki so navedene na živilih in prehranskih dodatkih, ki je
daleč od optimalnega. Z napačnimi oz. neustreznimi zdravstvenimi trditvami na živilih proizvajalci namreč pogosto zavajajo kupce, ko jih želijo spodbuditi k nakupu svojega izdelka.
Pripravlja pa se uredba, po kateri bo dovoljena le uporaba
znanstveno dokazanih trditev na izdelkih, ki so zdravju koristni.
V zadnjem predavanju nam je dr. Tanja Pajk Žontar (»Probiotiki in prebiotiki na polici trgovin in lekarn: kako naj se
znajde potrošnik?«) iz Mednarodnega inštituta za potrošniške
raziskave predstavila stanje glede ponudbe pre- in probiotikov
na slovenskem trgu in zlasti nekaj rezultatov raziskav, ki so
bile napravljene na teh probiotikih. Ker potrošnik ne ve, ali je
v izbranem probiotičnem izdelku sploh ustrezni probiotik in
v ustrezni količini, so se na inštitutu lotili analize probiotičnih
izdelkov – nekateri preparati so se izkazali s točnostjo glede
količine in vrste probiotika, naleteli pa so tudi na take, ki probiotičnih kultur sploh niso vsebovali.
Sledila je živahna razprava, v kateri so imeli glavno besedo
farmacevtski predstavniki, ki so imeli možnost predstaviti svoje
izdelke in tudi zdravstvene trditve na svojih izdelkih. Izkazale
so se nekatere pomanjkljivosti (npr. nepopolno označevanje
probiotikov, preširok spekter indikacij za uporabo, ne povsem
točne zdravstvene trditve). Vendar namen razprave ni bil kazati
s prstom na te pomanjkljivosti, ampak zgolj opozoriti nanje in
hkrati z novimi spoznanji nakazati smer možnih izboljšav.
Dan smo končali s prijetnim druženjem ob dobri hrani in pijači; zgodba s pre- in probiotiki pa se s tem še ni končala …
Popravek
Pri pripravi za tisk je prišlo v članku Marjete Potočnik
Hemovigilanca v Sloveniji v letu 2010, ki je bil objavljen
v prejšnji številki Izide (Isis 12/2011, str. 49) do napake,
zaradi katere je slika 1 nečitljiva. Sliko zato objavljamo
ponovno.
Dispnea; 2
Hipotenzija; 2
TRALI; 0
Hemoliza; 4
GVHD; 0
Drugo; 4
Bakterijska okužba; 1
PTP; 0
Virusna okužba; 0
Preobremenitev; 12
NHV; 70
Avtorici in bralcem se opravičujemo in prosimo za razumevanje.
Alergija; 74
Uredništvo
Anafilakt. reakcija; 1
82
Revija ISIS - Januar 2012
Hemoliza
Alergija
Virusna okužba
GVHD
Anafilakt. reakcija
Hipotenzija
TRALI
NHV
Dispnea
Preobremenitev
Bakterijska okužba
Drugo
PTP
Virusna okužba