20. veËer dobrih ljudi - Rotary klub Ljubljana
Ustanovljen leta 1931 in ponovno leta 1990 Unionski Rotar Grand hotel Union / Srečanja so vsako sredo ob 19. 30 Časopis za prijatelje / Št. 2 / Leto 2013 V tej številki TRADICIJA Jubilejni 20. Miklavžev koncert Že 20. leto zapored Slovenija na Miklavževem koncertu zbira sredstva za slovenske otroke v finančni stiski. stran 4 INTERVJU Pogovor s Sandijem Čolnikom Tisti televizijec, ki ga cela Slovenija pozna po legendarnem žametnem glasu in tisti novinar, ki so mu gostje zaupali že marsikaj o sebi. stran 6 20. veËer dobrih ljudi Rotary klub Ljubljana že 20. leto zapored skupaj z glasbenimi umetniki in RTV Slovenija ponosno ustvarja Miklavžev koncert, na katerem cela Slovenija zbira sredstva za slovenske otroke v finančni stiski. Letos se bo svečana prireditev prvič odvijala v čudoviti dvorani SNG Opera in balet Ljubljana, prenos vrhunskega koncerta pa si lahko ogledate 1. decembra ob 20. uri na prvem programu TV Slovenija Letošnja svečana prireditev je jubilejna, zato smo pripravili še posebej bogat in vsestranski kulturno-umetniški program. Ker je koncert že več kot polnoleten in ker želimo, da v njem uživajo prav vsi okusi, dodajamo klasičnemu koncertu pridih sodobnosti. Prireditev bosta tako letos vodila Iva Krajnc in Janez Lotrič, na odru pa se bodo zvrstila zveneča imena priznanih umetniških ustvarjalcev, nastopili bodo Eroika, Nana Milčinski, Ana Soklič, Rosana Hribar in Gregor Luštek, Mojca Zlobko Vajgl, Helena Blagne, Bernarda Bobro in Martin Sušnik, Alenka Godec, Jure Godler in Tilen Artač, Simfonični orkester ter otroški pevski zbor RTV Slovenija. Letos smo se v sodelovanju z Rotary distriktom 1912 in številnimi Rotary klubi iz vse Slovenije odločili, da bomo vsa sredstva, ki jih bomo zbrali z Miklavževim koncertom, poklonili učencem iz osnovnih šol po Sloveniji. Namenjena so njihovemu izobraževanju, nakupu šolskih potrebščin, udeležbi v dejavnostih, na šolskih ekskurzijah ter šoli v naravi, del sred- Ko zapleše srce Ni vsak ples samo ples. Veliki rotarijski ples ni namenjen samo tistim, ki se radi zavrtijo ob prijetni glasbi, ampak vsem ljudem dobre volje in plemenitih namenov. TEMA Aktivni Rotaract Rotaract club Ljubljana sledi rotarijski ideji že od leta 1994. stran 8 Ni vsak ples samo ples, veliki rotarijski ples ima prav poseben namen. Vsako leto sredstva, ki jih zberemo s prodajo vstopnic, namenimo štipendijam nadarjenih dijakov in študentov, s čimer jih želimo spodbujati pri študiju v Ljubljani ali na priznanih visokošolskih ustanovah v tujini. Ponosni smo, da smo v 23 letih zbrali že več kot 350.000 evrov za več kot 50 štipendij, ki so pomagale mladim na poti k najvišjim strokovnim znanjem. Štipendij v skupni vrednosti 10.000 evrov sta se letos razveselili mladi Anja Bunderla, diplomantka primerjalne književnosti, sedaj pa študentka magistrskega študija filmskega scenarija na Univerzi Salford v Angliji in Anja Klančar, ki pa je svoj študij posvetila pogosto zamolčani temi, problemu samomora in življenja svojcev po samomoru bližnjega. Klančarjeva se je po diplomi vpisala na magistrski študij zakonskih in družinskih odnosov na ljubljanski teološki fakulteti. Več o prireditvi najdete na strani 8 Miklavžev koncert ima za sabo uspešno tradicijo dobrodelnosti. stev pa bomo poklonili Centru za sluh in govor Maribor. Več o prireditvi najdete na strani 4 Uvodnik Na zaËetku lepšega sveta Po majevskem koledarju se nam konec decembra obeta apokalipsa, konec sveta, konec obdobja, kot ga poznamo. Verjeli v to ali ne, pa je že zaradi bližajočega se konca leta pravi trenutek za pogled nazaj in obračun z delom našega kluba. Smo delali tisto, kar je prav? Smo vsakodnevno živeli svoja prepričanja in delovali v dobrobit skupnosti? Širili dobro voljo? Smo se odzvali klicem na pomoč? Mislim, da smo. Naredili smo kar nekaj drobnih korakov na poti, ki ji želimo slediti. Udeleževali smo se dobrodelnih dogodkov, prispevali zanje, se družili in učili od ljudi, ki dobro mislijo, dajali pobude za nove projekte, razmišljali o vrednotah in zmagovali majhne zmage. Naša dejanja se mogoče ne zdijo velika, vsekakor pa je velik rezultat vsakega od njih. Naj nam bodo ti rezultati navdih za dejanja tudi v naslednjem letu. Zgodovina Odmev zgodovine rotarijcev V nedeljo, 4. novembra, ste lahko ob 18.05 na tretjem programu Radia Slovenija ARS prisluhnili pomembnemu prispevku o zgodovini rotarijcev. V oddaji Spomini, pisma, potopisi je bil predstavljen go- vor velikega očeta Rotary kluba Ljubljana, dr. Viljema Krejčija iz leta 1935. Govor enega od začetnikov rotarijstva na Slovenskem z naslovom »Pod srečno zvezdo rojeni« je upodobil dramski igralec Brane Grubar. Še bolj navdihujoč pa je obračun zadnjih dvajsetih let. Pred nami je namreč že dvajseti Miklavžev koncert, eden od najpomembnejših projektov našega kluba in vseh slovenskih rotarijcev. V dveh desetletjih smo skupaj z RTV Slovenija gostili neverjetne umetnike, se pogovarjali s priznanimi strokovnjaki, uživali v več kot prijetnem druženju, predvsem pa uresničevali plemenit namen koncerta - pomagati. V teh letih smo zbrali za skoraj milijon evrov sredstev, s katerimi smo pomagali na stotine otrokom, ki so iz takšnega ali drugačnega razloga prikrajšani za marsikatero osnovno radost življenja. In jim tako omogočili najpomembnejše - da ostanejo otroci. Zato smo tokratni Unionski rotar v veliki meri posvetili Miklavževemu koncertu. S tem bi se radi na nek način tudi zahvalili vsem, ki nam ga že vrsto let pomagate ustvarjati: vsem nastopajočim, gostom, donatorjem, rotarijcem, partnerjem, šolnikom v osnovnih šolah, sodelujočim osnovnošolcem ter seveda vsem gledalcem, ki vsako leto z veliko mero sočutja in dobre volje prispevajo svoj del k lepšemu življenju otrok v stiski. Tudi letos bomo zbrana sredstva poklonili tistim osnovnošolcem, ki si zaradi slabega finančnega stanja ne morejo privoščiti stvari, ki se drugim zdijo samoumevne: šolskega izleta, interesnih dejavnosti, šolske malice in udeležbe v šoli v naravi. Ker bo jubilejni koncert še posebej zanimiv, sem prepričan, da bomo tudi tokrat spodbudili srčnost ljudi in zbrali vsaj toliko sredstev kot v prejšnjih letih. In če se vrnem na začetek: preprosto ne verjamem, da bo decembra konec sveta. Prepričan sem, da se bo zgodilo ravno obratno - da se bo začel lepši svet za mnogo slovenskih otrok. Portret Viljema Krejčija, avtor akademski slikar Božidar Jakac Karikatura Viljema Krejčija je delo Božidarja Jakca Dr. Viljem Krejči je bil soustanovitelj in prvi predsednik Rotary kluba Ljubljana v letih 1932/33 in 1937/38. V klubu je dajal pobude in vodil različna humanitarna prizadevanja, s svojim velikim posluhom za pomoč pa je bil tudi predan predsednik Rdečega križa. V letih 1934/35 je bil prvi Slovenec, ki je bil izbran za guvernerja rotarijskega distrikta, številne rotarijce pa je pritegnil s svojim pesniškim talentom, ki ga je uporabljal tudi v pismih in govorih. Za vse tiste, ki ste zamudili to zgodovinsko poslastico v radijskem prenosu, objavljamo na strani 3 prepis tega dovršenega govora izpred skoraj 80 let. Srčno vas pozdravljam. Franci Zavrl 2 Spominska plaketa iz arhiva dr. Viljema Krejčija Pod sreËno zvezdo rojeni O zgodovini rotarijcev 1935 Viljem KrejËi Res ne vem, kaj je mislil naš odbor za drugarstvo, ko je ravno meni naložil, da vam kaj povem iz zgodovine našega kluba, meni, ki sem revež težko bolan, ki skoraj ne slišim in ki sem imel v šoli iz naravoslovja vedno slabe rede. Menda se vsaka zgodovina začne z zvezdoslovjem. Včasih smo se učili, da so zvezde razne vrste, fiksne zvezde, zvezde repatice, polarne zvezde in najnovejša geografija je iznašla celo filmske zvezde; nikjer pa niso omenjene tiste zvezde, pod katerimi je bil eden ali drugi rojen in ki se zopet delijo v dve vrsti, v srečne in nesrečne zvezde, pod katerimi smo bili rojeni. No, ker je tudi naš klub bil enkrat rojen, moram povedati, da je bila njegova zvezda tista »Zvezda«, ki stoji na Kongresnem trgu. Tamkaj smo se namreč pričeli shajati na vrtu, ko nas je dne 24. julija 1930 takratni tajnik zagrebškega kluba brat inž. Alaupovič seznanil, pokojnega Sašo Kneza, Alfonza Lorgerja, Mirka Poliča in mene. Tedaj smo se pričeli shajati in je mojo današnjo vlogo morda pripisovati dejstvu, da sem si od tedaj naprej pa do danes vodil beležke, ki predstavljajo verno sliko o vseh dogodkih našega kluba in so obenem objektivna arbitraža pri presoji vprašanja, če in kateri član je na tem ali onem sestanku manjkal. Počasi so pričeli kapati novi člani, eden za drugim, veliko se jih je takrat branilo vstopiti v našo sredo, nemara kar zaradi tega, ker niso doumeli, za kaj gre, pa jim je zato kasneje postalo zelo žal; mnogo jih je bilo, o katerih smo rekli, da bomo tudi brez njih lahko shajali. Tako smo se sestajali nekaj časa na vrtu »Zvezde«, ko pa so postali večeri hladni, smo se preselili v Union. Nekaj časa smo imeli svoje omizje med drugimi gosti, pa smo morali zato govoriti bolj na tiho. Nato smo se pričeli shajati v tako imenovani umetniški sobi, kjer so se poleg velike dvorane preoblačile umetnice, ki so prepevale in igrale v veliki dvorani, no pa ne takrat, ko smo se mi shajali. Umetniška soba je postala pretesna. Preselili smo se v katakombe Emone. Stisnjeni v ozki sobi pod stopniščem smo opravljali svoje začetno delo. Ustanovni občni zbor smo imeli dne 11. februarja 1931, svojo inavguracijo pa 14. marca 1931. Takrat je prišel v Ljubljano iz Züricha evropski sekretar rotar dr. Potter, naš ameriški brat Saša in so kumovali naši ustanovitvi mnogoštevilni prijatelji iz naše domovine in tudi iz soseščine; veliko jih je bilo, ki so na prišli takrat počastit, mi mali rotarski šolarčki pa nismo še umeli, koliko nam prinašajo ljubezni, koliko prijateljstva, koliko privesnosti in koliko spoznanja – nismo tedaj še uvideli, kako nam na stežaj odpirajo vrata v široki, veliki svet. Dobrega pol leta nato smo delali, kakor smo najbolje vedeli in znali. V našem vrhovnem vodstvu pa so odločili, da nam izročijo dokumente, ki pričajo o našem sprejemu v Rotary International, ob priliki sestanka delegatov jugoslovenskih klubov v Sarajevu v dneh 18. in 19. oktobra 1931, ko se je vršila ustanovitev jugoslovenskega distrikta. Toda ta naša charterslava se je vršila pod strašno žalostnimi okoliščinami. V delegaciji, ki sem jo vodil takrat v Sarajevo, da bi tamkaj praznovali naš največji praznik, se je nahajal tudi naš Saša Knez. Na 31. našem sestanku z dne 14. oktobra 1931 je bil še navzoč, sedem dni pozneje pa smo po njem opravili že žalni miting. Naš 50. sestanek se je vršil dne 2. marca 1932, slovesno smo ga pa praznovali dne 16. marca 1932 z damskim večerom. Ali se spominjate, kako si je takrat prizadeval, da bi nam nudil čim več razvedrila, koliko nam je doprinašal prijateljstva in ljubezni – naš Marij Dobrila. Stoti sestanek smo z njim še praznovali dne 21. februarja 1933, zadnjič je bil v naši sredi na 124. sestanku, dne 16. avgusta 1933. Takrat je še imel svoj referat, šest tednov kasneje pa je dne 27. septembra 1933 že naš brat dr. Slokar imel za njim posmrtni govor. Dva težka udarca in še nekaj bridkih kapelj v čašo našega prijateljstva – so pač to temni oblaki, ki so morali tudi preko vedrega neba, raz katero je našemu klubu redno sijalo žarko solnce veselja in zadovoljstva. Od naše ustanovitve pa do danes je bilo v celem klubu sprejetih 47 članov in ga je prostovoljno zapustilo zvečine vsled preselitve 10 članov. Po svoji geografski legi se naš klub razteza od remize električne cestne železnice do Kolmanove vile pod Rožnikom, nato teče meja proti Lepemu potu in Groharjevi ulici na Mirju, od tod pa v raznih krivuljah preko mesta do Mišičeve ceste in do Vrhovčeve ulice, na kar se zavije v ravni do lekarne nasproti sv. Krištofa, kjer se zopet v topem kotu obrne v Zgornjo Šiško. V tem območju živi narod, ki sestavlja ljubljanski Rotary Club. Včasih so mu meje segale celo do Ribnice na Dolenjskem. Po načinu svojega življenja spada ta narod v skupino Nomadov, preseljuje se namreč – kakor so pač letne in prehranjevalne prilike – od severnih obronkov šišenskega pogorja, kjer leži hotel Bellevue, do obrežja reke Ljubljanice, kjer se vzpenja ponosni Union. Nar- je nikake take pozornosti napram našim damam. Za njegovega vladanje je narod zelo veliko trpel, osobito vsled tako imenovanih idejnih govorov. Narod je dolgo časa ugibal, kako ime naj mu da. V tej zadregi mu je pomagal Rotary Club Maribor, ki ga je uvrstil na zadnjem svojem sestanku med tako imenovane »ideologe«. Ker še ni čisto jasno, če ni ta pridevek morda žaljiv, se narod še ni mogel odločiti, ali naj se ta vladar imenuje »Krejči ideolog« ali »Krejči sitni«. Del originalnega zapisa predavanja Viljema Krejčija ob jubilejnem 200. sestanku RC Ljubljana odu ljubljanskih rotarjev je doslej vladalo četvero prezidentov. Prvi je nastopil svojo vlado na ustanovnem občnem zboru dne 11. februarja 1931 ljudomili prezident Žirovnik. Vladal je vse do 11. maja 1932. Čas njegove vlade zaznamuje ustanovitev našega kluba in jako lep razmah; od borih štirih ustanoviteljev je spravil svojo armado na trideset vojščakov. Prvemu svojemu prezidentu je narod pridejal prislovico »dobri«. Dne 5. junija 1933 je zasedel s primernim globoko zasnovanim nastopnim govorom prestol prezident Slokar. Čas njegovega vladanja se prišteva k najmiroljubnejši dobi našega življenja. O prezidentu Slokarju pripoveduje zgodovina, da je bil rojen v Mostaru in so mu zato nekateri dali ime »Slokar Turčin«, drugi so pa o njem govorili, da je prišel na svet s cigaro v ustih. Narod se ga spominja z globoko hvaležnostjo. Vsled zarote, ki jo imenujemo sicer tudi občni zbor, je zasedel za njim prestol dne 11. maja 1932 prezident Krejči, ki je vladal prav do 5. julija 1933, ko ga je treščil s prestola njegov naslednik Slokar. Prezident Krejči je pomnožil svojo armado za osem glav, bil pa je napram svojemu narodu zelo oduren, posebno pa je še sovražil ženski svet. Za časa vladanja ostalih prezidentov so se vršili v narodu običajni damski večeri, le kronika njegovega vladanja ne izkazu- Mimogrede: z leti se nam je posrečilo srečno spraviti v zakonski jarem troje svojih tovarišev, da bi jim bila sreča mila, mi jim nismo prigovarjali, sami so hoteli, kar jih je zadelo. Šest pa imamo še fantov med seboj in čuvamo njihovo mladeniško čast in poštenje kakor punčico svojega očesa; prav od srca želimo, da bi ostali naši, čisto naši in to že vnaprej povemo, da bi se jih katera hotela lotiti, kar zlepa in brez odkupnine ne bo šlo. Z malo revolu- cijo, poimenovano uvedba avtokratskega sistema, je nasledil miroljubnega vladarja Slokarja na prestolu njegov krvoločni naslednik Kavčič. Nekateri ga imenujejo »Kavčič grozni«, drugi »Kavčiča avtokrata«, a tretji, ki so mu naklonjeni, pa so v veliki manjšini, mu pravijo »Juš«. Narod, ki silno trpi pod tlačanstvom trde njegove roke in pod jarmom njegovega avtokratskega sistema, pripravlja revolucijo, v narodu vre, razpisane so že nove volitve in ni dvoma, da se bo tudi ta nasilni despot moral umakniti s svojega prestola. Za nasledstvo se potegujejo skoraj vsi člani kluba. Da je pri tem podkupovanje za glasove in vzajemno plačevanje »volilnih golažev« na dnevnem redu, je dobro znano vsakemu državljanu našega kluba, posebno pa še gostilničarju Lauterju, po domače imenovanemu Činkoletu. Tako se je zgodilo, da danes – na pepelnično sredo praznuje naš klub svoj 200. sestanek. Dvesto večerov resnega in stvarnega dela, dvesto večerov iskrenega prijateljstva, dvesto večerov prizadevanja za mir in sporazum! Ni vse delo to, kar so ga naši člani opravili na sestankih, pretežen del našega udejstvovanja se vrši v našem poklicu, v našem javnem, pa tudi v našem zasebnem življenju. Vemo med seboj toliko primerov, ki bi se povsem drugače končali, če si ne bi stali nasproti rotarijci, zvesti prijatelji in tovariši. Blagohotnost, uvidevnost in upoštevanje obojestranskih pravic, vse to je dovajalo do mnogih posrečenih zaključkov. Naše vzajemno zanimanje za delo, ki ga opravlja klubski tovariš, vpogled v njegovo delavnico, pa toliko aktualnih razgovorov, povzročenih po dnevnih dogodkih, nam je prineslo s seboj izdatno razširjenje našega umstvenega horizonta. Neprecenljiva pridobitev pa je naše prijateljstvo. Ob težkih časih, ki jih preživljamo, ob številnih skrbeh, ki nas tarejo dan za dnem, je prijateljski razgovor prava uteha, odpočitek po težkem opravljenem delu in bodrilo ter lajšanje nadaljnjih naporov. Zaključujem z iskreno željo, da bi tudi še v bodoče naše jubileje praznovali vsi skupaj v najlepšem sporazumu in prijateljstvu – pa tudi v družbi naših življenjskih tovarišic – naših dam. 3 Miklavžev koncert 20. veËer dobrih ljudi Rotary klub Ljubljana že 20. leto zapored skupaj z glasbenimi umetniki in RTV Slovenija ponosno ustvarja Miklavžev koncert, na katerem cela Slovenija zbira sredstva za slovenske otroke v finančni stiski. Letos se bo svečana prireditev prvič odvijala v čudoviti dvorani SNG Opera in balet Ljubljana, prenos vrhunskega koncerta pa si lahko ogledate 1. decembra ob 20. uri na prvem programu TV Slovenija. Voditelja koncerta igralka Iva Krajnc in tenorist Janez Lotrič, foto: RTV, Stane Sršen Prižigamo zvezdice v otroških očeh Pojav božičnih okraskov v trgovinah nas vsako leto spomni tudi na tiste otroke, ki praznikov ne pričakujejo s takšno vznemirjenostjo in radostjo kot njihovi vrstniki. Takšnih otrok, ki so zaradi finančne stiske v družini za marsikaj prikrajšani v primerjavi s svojimi vrstniki, je na žalost vsako leto več, zato srčno upamo, da bo tudi letošnji, že 20. Miklavžev koncert omehčal srca ljudi in da bomo lahko čim več otrokom polepšali praznične dni ter jim omogočili pot v lepšo prihodnost z vsemi možnostmi za izobraževanje in razvoj. Naj bo Miklavžev koncert spet vrhunski večer v družbi talentiranih umetnikov s plemenitim namenom. Večer dobrih ljudi. Že 20 v dobri družbi Letošnji Miklavžev koncert je res nekaj posebnega. Malo je dobrodelnih prireditev v Sloveniji, ki bi imele za sabo tako dol- Organizatorji 4 go in uspešno tradicijo. Čeprav se je program prireditve v vseh teh letih v marsičem spremenil in razvil, pa njegovo poslanstvo ostaja enako: pomagati. Prvi Miklavžev večer, ki je nastal pod taktirko Rotary kluba Ljubljana, se je zgodil »daljnega« leta 1993. Že tistega je prenašala TV Slovenija, kar je ostala ena od stalnic tega projekta. Častna gosta prvega koncerta sta bila najstarejši olimpionik in rotarijec Leon Štukelj ter takratni najstarejši član Rotary kluba Ljubljana Tomo Knez, prireditev pa je dosegla neverjetno dolžino: družili smo se kar 3 ure in 27 minut. Prvi koncert in tudi nekaj naslednjih je več kot odlično vodil Sandi Čolnik, v dvajsetih letih pa so svoje vrhunske nastope dobrodelno prispevali številni priznani instrumentalisti in vokalisti. Na odru Miklavževega koncerta so med drugimi stali že Irena Grafenauer, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Marjana Lipovšek, Janez Lotrič, Simfonični orkester RTV Slovenija, Big bend in Oto Pestner, prireditev pa se je odvijala že v Cankarjevem domu, Postojnski jami, v studiu RTV Slovenija, Plečnikovi cerkvi v Črni vasi, Grand hotelu Union in še kje. Ker je koncert vsakič izjemen in ker v predprazničnih časih združuje dobromisleče ljudi, je gledanost prenosa na TV Slovenija vsako leto rekordna, glasen pa je tudi odmev koncerta v medijih. Najbolj pa nas veseli, da z izkupičkom, ki ga vsako leto zberemo skupaj z gledalci, donatorji in oglaševalci, lahko polepšamo življenje več sto otrokom, ki živijo v ranljivih okoljih. Zbrana sredstva so namenjena skupinam ali posameznikom v stiski, ki jih izberemo v sodelovanju z Rotary klubi po vsej Sloveniji. Na odru dobrote Letošnja svečana prireditev je jubilejna, zato smo pripravili še posebej bogat in vsestranski kulturno-umetniški program, ki se bo tokrat prvič odvijal v prenovljeni dvorani SNG Opera in balet Ljubljana. Ker je koncert že več kot polnoleten in ker želimo, da v njem uživajo prav vsi okusi, dodajamo klasičnemu koncertu pridih sodobnosti. Prireditev bosta tako letos vodila Iva Krajnc in Janez Lotrič, na odru pa se bodo zvrstila zveneča imena priznanih umetniških ustvarjalcev, nastopili bodo Eroika, Nana Milčinski, Ana Soklič, Rosana Hribar in Gregor Luštek, Mojca Zlobko Vajgl, Helena Blagne, Bernarda Bobro in Martin Sušnik, Alenka Godec, Jure Godler in Tilen Artač, Simfonični orkester ter otroški pevski zbor RTV Slovenija. To so samo nekateri od nastopajočih, ki so se z dobrim namenom odrekli honorarju in tako omogočili, da bo celoten izkupiček koncerta namenjen izključno otrokom. Program je tudi letos v rokah predanega organizatorja Jake Puciharja in je nastal v sodelovanju z že utečeno ekipo RTV Slovenija. Kot je že tradicija, pa bo tudi tokrat Miklavžev koncert predvajala TV Slovenija, in sicer 1. decembra ob 20. uri na prvem programu. In zdaj najpomembnejše … Prepričani smo, da bo koncert prava poslastica za vse gledalce in poslušalce, seveda pa je najpomembnejši njegov plemeniti namen. Letos smo se v sodelovanju z Rotary distriktom 1912 in številnimi Rotary klubi iz vse Slovenije odločili, da bomo vsa sredstva, ki jih bomo zbrali z Miklavževim koncertom, poklonili učencem iz osnovnih šol po Sloveniji, ki prihajajo iz socialno šibkih družin. Namenjena so njihovemu izobraževanju, nakupu šolskih potrebščin, udeležbi v plačljivih obšolskih dejavnostih, na šolskih ekskurzijah ter šoli v naravi, del sredstev pa bomo poklonili Centru za sluh in govor Maribor. V okviru 19. Miklavževega koncerta se je za dodelitev finančne pomoči prijavilo 28 šol iz cele Slovenije, ki so predla- Sredstva, zbrana z Miklavževim koncertom, poklonijo učencem iz osnovnih šol po Sloveniji, ki prihajajo iz socialno šibkih družin, foto: RTV, Stane Sršen Osnovne šole, ki so prejele sredstva v okviru 19. koncerta gale učence, ki so najbolj potrebovali finančno pomoč. Upamo, da bomo tudi letos lahko z zbranimi sredstvi pomagali vsaj toliko otrokom kot v preteklem letu. Vsak prispevek je dobrodošel Več ko nas bo stopilo skupaj, bolj bomo uspešni. Zato smo poskrbeli za več načinov zbiranja sredstev, da bodo imeli re- snično vsi možnost sodelovati in tako pomagati slovenskim osnovnošolcem. Med televizijskim prenosom koncerta bosta odprta dva klicna centra za zbiranje donacij v živo, prav tako ob ponovitvi koncerta na TV Slovenija 2, ki bo v torek, 4. decembra, ob 17. uri na 2. programu TV Slovenija. Letos pa smo prvič omogočili doniranje tudi prek sporo- čil SMS. Z vsakim poslanim sporočilom na številko 1919 s ključno besedo MIKLAVZ5 boste do konca decembra otrokom darovali 5 evrov. Svojo donacijo pa lahko nakažete tudi na klubski tekoči račun. Ponosni in veseli smo, da se je Miklavžev koncert, eden od prvih in največjih projektov Rotary kluba Ljubljana, neizbrisno zapisal na koledar pomembnih dobrodelnih dogodkov ter tako odigral pomembno vlogo pri promociji rotarijstva v Sloveniji. Podpora, ki so jo Miklavževim koncertom namenili Rotary distrikt 1912 ter vsi Rotary klubi po Sloveniji, še dodatno potrjuje, da smo skupaj ustvarili dogodek posebnega pomena. Najbolj pa smo veseli, da lahko z njegovo pomočjo prižgemo vsaj nekaj zvezdic v otroških očeh. Donatorji: Prozvok, Hurikan, Vivo catering, Jeruzalem Ormož, Event lighting, Žito, Nova KBM, VTV Studio, Adriamedia, Dnevnik, Europlakat, Delo, Krater Media, Finance, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav Miklavžev koncert v letih in številkah V vseh letih doslej smo z Miklavževim koncertom skupaj zbrali že skoraj 1 milijon evrov, ki smo jih namenili reševanju tistih problemov, ki jim družba iz različnih razlogov ne posveča dovolj pozornosti oziroma jih je prek uradnih institucij nemogoče doseči. 1993: Zbrali smo 22 milijonov SIT, s katerimi smo kupili konja, kombi, računalnike, prenosne telefone, računalniško opremo za gluhe, knjige in igrače za telesno, senzorno in intelektualno prizadete otroke. 1994: Zbrali smo 11, 5 milijona SIT, s katerimi smo kupili glasbila za kulturno udejstvovanje prizadetih otrok. 1995: Zbrali smo 11 milijonov SIT, s katerimi smo dogradili bivalno skupnost ljudi z duševnimi motnjami Barka v Zbiljah. 1996: Zbrali smo 10, 5 milijonov SIT za izgradnjo dvigala za invalide v SNG Drama in za študijske štipendije otrok, ki živijo v rejniških družinah. 1997: Zbrali smo 12 038 298 SIT, ki so bili namenjeni otrokom žrtvam nasilja v družini, socialno ogroženim otrokom, otrokom s poškodbo možganov ter duševno prizadetim otrokom Varstvenega zavoda Dolfke Boštjančič. Kupili smo zobozdravstveno opremo za zavod, omogočili letovanje 120 otrokom, posamezniki pa so med koncertom poklonili še letovanja za cele družine, knjige, opremo, diagnostične aparate ter umetniška dela za avkcijo. 1998: Zbrali smo 18, 5 milijonov SIT za na- kup najzahtevnejše programske opreme za Pediatrično kliniko Kliničnega centra Ljubljana. 1999: Zbrali smo 6 335 318 SIT, ki so bili namenjeni zavodom za prizadete otroke, paraplegikom in zavodom, kjer se zdravijo otroci s poškodbami glave. Podarili smo jim še izlet z muzejskim vlakom, letovanje za otroke s poškodbami glave in vzpostavili center za študij na daljavo Inštituta za rehabilitacijo. 2000: Zbrali smo 9, 5 milijonov SIT, ki smo jih namenili otrokom s poškodbami možganov, otrokom, ki se ne morejo šolati, ustanavljanju bivalnih skupnosti za otroke s posebnimi potrebami in pomoči družinam v stiski. Podarili smo še izlet z muzejskim vlakom, otrokom s poškodbami možganov pa letovanje in hipoterapijo. Mladinskemu domu Nove Jarše smo kupili računalniško opremo, sredstva pa smo poklonili tudi humanitarnemu društvu Sožitje. posebnimi potrebami, pomagali pa smo tudi družinam v finančni stiski. 2004: Zbrali smo 8, 8 milijona SIT za nakup opreme za varovano stanovanje za Krizni center za ženske in otroke žrtve nasilja v družini ter za letovanje 56 otrok iz socialno šibkih družin. 2005: Zbrali smo 6 782 000 SIT, namenili pa smo jih štipendiranju štirih otrok iz velikih družin, letovanju 60 otrok in pomoči pri izgradnji vodovoda v vasi Štatenberk pri Trebelnem. 2006: Zbrali smo 7 980 872 SIT za nakup ultrazvočnega aparata za prikazovanje globokih žil, ki po- maga pri zdravljenju kritično bolnih otrok in dojenčkov v Kliničnem centru Ljubljana. Omogočili smo tudi letovanje 36 otrok iz socialno šibkih družin. 2007: Zbrali smo 42 200 EUR, s katerimi smo kupili defibrilator, infuzijsko črpalko, parenteralne črpalke, naprsni senzor in specialne bolniške postelje za dojenčke v Centru za zdravljenje bolezni otrok. 2008: Zbrali smo 41 521 EUR, ki smo jih namenili otrokom iz socialno šibkih družin za pomoč pri šolanju in plačljivih interesnih dejavnosti ter Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. 2009: Zbrali smo 35 000 EUR, ki smo jih namenili otrokom iz socialno šibkih družin za pomoč pri šolanju in plačljive interesne dejavnosti ter Centru za zdravljenje bolezni otrok. 2010: Zbrali smo 55 000 EUR, s katerimi smo omogočili udeležbo v šoli v naravi in na ekskurzijah, nakup šolskih potrebščin ter kritje stroškov kosila za več kot 500 otrok iz socialno šibkih družin. 2011: Zbrali smo več kot 52 000 EUR, s katerimi smo omogočili udeležbo v šoli v naravi in na ekskurzijah, nakup šolskih potrebščin ter kritje stroškov kosila za več kot 400 otrok. 2001: Zbrali smo 8, 5 milijonov SIT, z njimi pa smo omogočili letovanje 141 otrokom iz družin s slabimi finančnimi zmožnostmi. 250 otrok pa smo peljali na izlet z muzejskim vlakom. 2002: Zbrali smo 9, 5 milijonov SIT, s katerimi smo 210 otrok peljali na izlet z muzejskim vlakom in pogostitev, 76 otrok na letovanje, omogočili pa smo tudi šolanje psa vodnika za slepe. 2003: Zbrali smo 5, 6 milijona SIT za letovanje otrok v Zambratiji in Kranjski Gori, za izlet 240 otrok s Srčno ste vabljeni k ogledu koncerta ter k doniranju sredstev za otroke iz socialno šibkih družin. Sredstva lahko nakažete na naš TRR pri NLB SI56-0201-0009-2221-746, SKLIC SI00 20125, pa tudi preko SMS sporočila MIKLAVZ5 na 1919, s katerim donirate 5 evrov. SMS donacije bodo mogoče le med 1. novembrom 2012 in 31. decembrom 2012. Prispevajo lahko uporabniki Mobitela, Simobila ter Tušmobila. Vsi operaterji se odpovedujejo vsem prihodkom iz naslova tako poslanih SMS-sporočil. 5 Novi predsednik Predsedniško leto za Francija Zavrla V sredo, 13. junija, smo se članice in člani Rotary kluba Ljubljana, kluba Inner Wheel ter kluba Rotaract Ljubljana zbrali v Modrem salonu Grand hotela Union na tradicionalnem srečanju ob izteku rotarijskega leta. Srečanje je potekalo predvsem v znamenju slavnostne primopredaje predsedniške funkcije. Prejšnji predsednik Franci Mugerle je vlogo predsednika kluba predal Franciju Zavrlu, ki bo klub vodil do junija 2013. Franci Zavrl, dolgoletni član RC Ljubljana, je ob tej priložnosti z nami delil načrte za klub in projekte v letu 2012/13. S tem pa praznovanja še ni bilo konec. Na večerji smo namreč podelili tudi rotarijsko priznanje Paul Harris Fellow za najzaslužnejše člane. Priznanje so tokrat prejeli Aleksander Čolnik ter organizaciji Rotaract klub Ljubljana in Inner Wheel Klub Ljubljana. Intervju »Vsakdo bi se mora ali dela prav.« Pogovor s Sandijem »olnikom Tisti televizijec, ki ga cela Slovenija pozna po legendarnem žametnem glasu. Tisti pro koncerta. Tisti rotarijec, ki je letos prejel priznanje Paul Harris Fellow za zaslužnega no do vseh udeležencev? Ali bo spodbujalo prijateljstvo in dobro voljo? Ali bo v prid foto: RTV, Stane Sršen Obisk Celovca Dolgoletno prijateljstvo 23. april 2012 je bil izjemno zanimiv ponedeljek, saj smo bili na obisku v RC Celovec - Vrbsko Jezero, kjer sta člana RC Ljubljana Črtomir Remec in Edvard Škodič priredila predavanje z naslovom »RC Ljubljana - naš klub, naše mesto, naša dežela«. Predavanje nas vrača v rotarijsko zgodovino in govori o dolgoletnem sodelovanju obeh klubov, ki sega kar v leto 1937. Edvard Škodič je ob tej priložnosti za vse udeležence pripravil zgodovinski zbornik »81 let prijateljstva med RC Ljubljana in RC Celovec – Vrbsko jezero«, ki temelji na članku z naslovom »Intercitiy meeting of RC Klagenfurt, RC Villach, RC Ljubljana, RC Kranj and RC Trieste«. Prispevek je bil objavljen pred 81 leti v mednarodni reviji The Rotarian. 6 Sandi Čolnik Sandi Čolnik je eden od prve petindvajseterice ustanovnih članov Rotary kluba Ljubljana. Ob 20-letnici Miklavževega koncerta, pri katerem je dolga leta aktivno sodeloval, se spominja svoje rotarijske poti in prve, legendarne Miklavževe dobrodelne prireditve. »Ko me je prijatelj Jaka Pucihar leta 1990 poklical in povabil k sodelovanju pri ustanavljanju ljubljanskega Rotary kluba, najprej nisem vedel, kako naj se odzovem. Vse, kar smo takrat vedeli o rotarijcih, smo prebrali v tujih časopisih. To je bila zame zgodba »bogatih stricev« tam nekje v Ameriki. Zdelo se mi je, da vse skupaj ne paše v naš prostor. Moja prva misel je bila: Poslušaj, kaj pa naj jaz počnem tu zraven? Niti bogat nisem … Ko pa so mi prijatelji povedali malo več, pa me je pritegnila močna ideja in sem se jim pridružil. In v vseh teh letih mi ni bilo niti za trenutek žal. V klubu je bilo vedno lepo, združili smo se ljudje, ki enako mislimo in čutimo, tam je bila vedno dobra »štimunga«. Kljub temu da nismo imeli jaht, vikendov in najboljših avtomobilov, smo z dobro voljo in energijo speljali mnogo lepih projek- tov. Spočetka smo pravi format svojih dobrodelnih prireditev še iskali in darila nabirali iz različnih virov.« Ustanovitev se je dogajala v precej »vroči« politični situaciji. Nove ideje so bile sprejete kot neke vrste uporništvo, notranja organiziranost rotarijcev pa je mnoge spominjala celo na prostozidarstvo. »Dejstvo, da je bilo rotarijstvo nekaj tujega, nezaželenega, ponekod celo prepovedanega, me je celo še bolj pritegnilo. Moram reči, da še danes spoštujem pogumno idejo pobudnikov ustanovitve kluba. To je bila takrat kar zahtevna stvar. Živeli smo še v Jugoslaviji, ustanovitev samostojne Slovenije pa je bila tako rekoč pred vrati. In v tej situaciji se je ustanavljal prvi Rotary klub v Jugoslaviji in tretji po padcu berlinskega zidu na vzhodu, takoj za Budimpešto in Moskvo! Nekateri od prvotnih rotarijcev so bili del establišmenta in so se kasneje iz kluba umaknili. Spomnim se, da smo nekoliko užalili tudi predstavnice nežnejšega spola, ki so se želele pridružiti klubu, a to ni bilo mogoče, saj smo bili pač moški klub (čeprav bi jih jaz osebno z veseljem sprejel …). Zato smo še precej časa poslušali o moškem šovinizmu.« Potem pa se je leta 1993 zgodil prvi Miklavžev koncert. Ta večer je bil prelomnica za Rotary klub Ljubljana. Z neposrednim prenosom na TV Slovenija in s plemenitim dobrodelnim namenom se je slovenski javnosti končno odprl pravi pogled na njegovo delovanje. To je bil prvi velik korak, ki je omogočil ustanavljanje novih klubov in podporo slovenske javnosti. »Miklavžev koncert, ki se je prva leta pravzaprav imenoval Miklavžev večer, se je kar nekaj let dogajal na večer 5. decembra, potem pa so ga na televiziji začeli programsko premikati. Najprej se nam je zdelo, da bo že ime koncerta marsikomu stopilo na žulj. Miklavž je pač krščanski lik in v socialističnem režimu je hodil med ljudi bolj na skrivaj, več ali manj le na podeželju. Vendar pa se je potem izkazalo, da naš pomislek ni imel nobene osnove. Miklavža so ljudje sprejeli z navdušenjem, člani njegovega spremstva, parkeljni, pa so bili v zaodrju celo tako živahni, da smo jih morali napoditi.« al večkrat na dan vprašati, m odorni novinar, ki so mu gostje večernih pogovorov zaupali že marsikaj o sebi. Tisti voditelj, ki je kar 15-krat stal na odru Miklavževega a člana. In tisti človek, ki je vsakodnevno impresioniran nad veličino vseh štirih vprašanj rotarijskega delovanja: Ali je prav? Ali je pošted vseh ljudi? Sandi Čolnik je kot že znani in priznani televizijski voditelj z veseljem sodeloval pri nastanku koncerta, seveda pa je bil tudi logična izbira za vodenje te rekordno dolge prireditve. »Prvi Miklavžev večer je bil epski. Mnogo slovenskih umetnikov je želelo nastopiti na njegovem odru. Program in scenarij prireditve smo pripravljali kar nekaj tednov. jimi gosti. To so bili največkrat zdravniki in drugi strokovnjaki, ki so se ukvarjali s takšnimi in drugačnimi težavami otrok. »Na vsaki prireditvi je bilo kar nekaj izredno čustvenih trenutkov, tako za gledalce kot zame in za goste v studiu. Včasih je bilo resnično težko zadrževati solze, predvsem ob ogledu kratkih dokumentarnih filmčkov o bolnih otrocih.« Večkrat smo se dobesedno zaprli v sobo, razmišljali in delali. Pa se je splačalo. Oddaja je bila rekordna, dolga kar 3 ure in 27 minut, zbrali pa smo za takratne razmere veliko denarja za prizadete otroke. Vsi so z veliko dobre volje in z veseljem pomagali. Žene članov so pomagale pri administraciji, otroci članov pa so prišli dvigovat telefone v zaodrju.« Vendar pa so bili organizatorji Miklavževega koncerta ob pogledu na znesek, ki se je nabral med prireditvijo, vedno dobre volje. »Mislim, da je naš Rotary klub z Miklavževimi koncerti dobil svojo nosilno temo. To so vsekakor otroci, tisti, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov živijo težje od svojih vrstnikov. Bolni, prizadeti ali v finančni stiski.« Vsak Miklavžev koncert je imel svojo temo, ki jo je Sandi Čolnik na odru obdelal s svo- Otroci so tudi zanj prvi, za katere mora poskrbeti družba, če že država ne. Poskrbeti pa bi mo- rali še za študente, diplomante, ki po večletnem pridnem študiju neumorno iščejo službo, a je ne dobijo. Po njegovem mnenju se sicer stanje dobrodelnosti v Sloveniji iz leta v leto zvišuje. Ustanavljajo se vedno nove organizacije, tudi mnoga podjetja rada pomagajo. Seveda marsikdaj tudi iz skritega razloga, zaradi promocije in medijske odmevnosti, a ga to sploh ne moti. »Pomemben je končni rezultat, ne pa pot do njega. Marsikdo še vedno daruje v popolni anonimnosti, iz srčne potrebe, me pa tudi ne moti, če se kdo s tem pohvali. Dobro delo je, četudi si zanj nagrajen ali pohvaljen, še vedno dobro delo.« Zato je rad rotarijec. V dobri družbi, s prijatelji, s katerimi delijo dobro voljo, dobro misel in dobro energijo. Tako je povsod po svetu, kjer obstaja rotarijsko gibanje. »Pred leti sem obiskal sorodnike v Kaliforniji. V časopisu sem prebral, da se bo zgodil sestanek lokalnega Rotary kluba. Ena od obvez rotarijca je tudi ta, da se udeležuješ lokalnih sestankov, ko si v drugi deželi. Presenečen sem bil, saj je bilo na prvi pogled vse precej drugače kot pri nas, nekateri so prišli naravnost iz službe, nekateri pa v trenirkah z jogginga … Vendar pa je bilo bistvo popolnoma enako. Takrat sem spoznal nekaj lepega: če si rotarijec, nisi nikoli sam, ne glede na to, na katerem koncu sveta si.« Še ena izjemna stvar rotarijstva je zanj preizkus omenjenih štirih vprašanj. Neke vrste strahospoštovanje čuti predvsem do prvega od njih. »Ali je prav … Mogočno vprašanje z ogromno vsebine. Beseda »prav« je bila včasih mnogo bolj živa med Slovenci kot danes. Večkrat je bilo slišati »Tega pa niso prav storili« ali »Ni prav, da se to dogaja«. Ta beseda zajema bistveno večjo vsebino kot beseda »dovoljeno«. Dovoljeno je tisto, česar zakon ne prepoveduje. Ni pa rečeno, da je vse, kar zakon dovoljuje, tudi prav.« V tem vprašanju vidi veliko modrost. In po njegovem mnenju je to velik in pomemben del rotarijskega poslanstva, poskušati vrniti besedi »prav« njeno mesto med ljudmi. »Če bi se vsak Slovenec vsaj trikrat na dan vprašal, ali je to, kar počne, vedno prav, bi bil svet mnogo lepši. Narediti moramo vse, kar je mogoče, da kot narod ne izgubimo moči te besede.« Zato je po njegovem mnenju tudi prav, da imamo Slovenci močno rotarijsko gibanje. »To je nekakšen znak, da je družba zdrava. Seveda tudi Rotary ne bo pozdravil vseh ran v družbi, lahko pa pripomore k temu, da se bomo teh ran zavedali. Naj nas torej Rotary s svojim zgledom in vsebino neprestano nagovarja k razmišljanju o pomenu tega pojma: prav.« Barkovljanka Mirno morje Barcolane 2012 RC Trst - Sever, RC Celovec – Vrbsko jezero in RC Ljubljana. Srečanje, ki se ga je udeležilo 17 članov ljubljanskega kluba, je na svojem domu pod Costeiro pri Trstu gostil rotarijec Robert Valte. Prijetno druženje s prečudovitim razgledom na 14. oktobra se je v Tržaškem zalivu odvila že 44. Barcolana, ena od največjih mednarodnih jadralnih regat na svetu. Regata, na kateri vsako leto sodeluje okoli 2000 jadrnic, je poimenovana po vasi Barkovlje in že od leta 1969 poteka v organizaciji Società Velica di Barcola e Grignano iz Trsta. Na letošnji Barcolani je kljub slabim vetrovom in celo občasnem brezvetrju že tretje leto zapored zmagala jadrnica Esimit Europa 2 z Vasilijem Žbogarjem na čelu, v toplem in mirnem vremenu pa je uživalo več kot 300.000 gledalcev na obali. Med njimi smo bili tudi mi, saj Barcolana ni le tekma, ampak tudi vsakoletno srečanje klubov Barcolano pa je imelo tudi dobrodelen namen, zato smo se vsi udeleženi z veseljem odzvali na srečelov, ki ga je priredil RC Trieste Nord, in na koncu zbrali 600 evrov za fundacijo Rotary. Gostitelj Roberto Valta, predsednik RC Trieste-Nord Roberto Magris in podpredsednik RC Ljubljana Igor Grossman ob pozdravnem nagovoru 7 Veliki rotarijski ples Ko zapleše srce V soboto, 11. februarja 2012, se je odvil že 23. Veliki rotarijski ples, ki ga za vse slovenske rotarijce in njihove prijatelje vsako leto prireja Rotary klub Ljubljana. Seveda smo tudi tokrat plesali z dobrim namenom. magali, in poudarili dejstvo, da je potrebno verjeti, da se dobro vrača z dobrim. Prav zato smo z nagradnima štipendijama tudi letos nagradili izjemni mladi posameznici in ju tako podprli na njuni poti do znanja in uspešne prihodnosti,« je v uvodnem nagovoru izpostavil takrat aktualni predsednik Rotary kluba Ljubljana Franci Mugerle. Popotnica za uspešno prihodnost XXX Ni vsak ples samo ples. Veliki rotarijski ples ni namenjen samo tistim, ki se radi zavrtijo ob prijetni glasbi, ampak vsem ljudem dobre volje in plemenitih namenov. Vsako leto sredstva, ki jih zberemo s prodajo vstopnic, namenimo štipendijam nadarjenih dijakov in študentov, s čimer jih želimo spodbujati pri študiju v Ljubljani ali na priznanih visokošolskih ustanovah v tujini. Ponosni smo, da smo v 23 letih zbrali že več kot 350.000 evrov za več kot 50 štipendij, ki so po- 8 magale mladim na poti k najvišjim strokovnim znanjem. Dobro rojeva dobro Letos smo v Grand hotelu Union slavili misel, da se dobro vedno vrača z dobrim. Da je kljub vsesplošni krizi – ali celo zaradi nje - mnogo prostora za plemenita dejanja in za vero, da se bo vse dobro povrnilo. Prav zato so tokrat v kulturno-umetniškem programu nastopili nekdanji štipendisti, ki so danes priznani umetniki in znanstveniki, med njimi tudi violinist Peter Ugrin in sopranistka Nina Kompare Volasko. V preddverju unionske dvorane pa se je istočasno odvijala dražba umetnin, na katero sta svoji deli postavila tudi slikarja Ištvan Huzjan in Mojca Borko, prav tako nekdanja štipendista Rotary kluba Ljubljana. »Letošnji ples je prav poseben, saj smo se ozrli nazaj in se spomnili, koliko dobrega smo že naredili, koliko mladim talentom smo že po- Štipendij v skupni vrednosti 10.000 evrov sta se letos neizmerno razveselili mladi Anja Bunderla in Anja Klančar. »Že 23. leto se trudimo pomagati nadarjenim mladim in jim v časih, ko prihodnost ni tako svetla, omogočiti lažji začetek na njihovi poti. Pri izbiri štipendistov s štipendijami nagrajujemo predvsem tiste posameznike, ki bi sicer težko pridobili finančna sredstva za izkoristek svojega potenciala,« je ob tem dejal dr. Jurij Franc Tasič, predsednik letošnje ocenjevalne komisije, ki je poskrbela za to, da sta šli štipendiji zagotovo v prave roke. Anja Bunderla je v Ljubljani diplomirala iz primerjalne književnosti in se takoj zatem vpisala na magistrski študij filmskega scenarija na Univerzi Salford v Angliji. Ves čas študija pa je zelo dejavna tudi s pisanjem strokovnih člankov na temo filma in gledališča. Anja Klančar pa je svoj študij posvetila pogosto zamolčani temi, problemu samomora in življenja svojcev po samomoru bližnjega, po diplomi pa se je vpisala na magistrski študij zakonskih in družinskih odnosov na ljubljanski teološki fakulteti. Poglobila se je predvsem v študij preventivnega dela in svetovanja za zakonsko in družinsko življenje. Obema dekletoma želimo mnogo uspehov na njuni strokovni poti. Dobra družba in dobra misel Veliki rotarijski ples ima zaradi kakovostnega programa, zabavne družbe in plemenitega namena prav poseben žar. Tudi letos je bilo na plesu poleg rotarijcev iz vseh slovenskih Rotary klubov videti mnogo znanih obrazov in glamuroznih toalet predstavnikov slovenskega gospodarskega in estradnega sveta. Po tem, ko nas je skozi kulturno obarvan večer pod taktirko režiserja Mateja Filipčiča spretno vodila simpatična voditeljica Eva Longyka, smo se ob nadvse prijetni glasbeni spremljavi Nine Strnad in Šok orchestra vrteli še dolgo v noč. Naj bo tako tudi naslednje leto! Guverner na obisku Zlata jadralna ekipa 3. oktobra nas je na rednem srečanju RC Ljubljana v Grand hotelu Union s svojim obiskom počastil dr.Otmar Zorn, guverner distrikta 1912. Guverner nam je predstavil dogajanje v distriktu in v Rotary International. Med drugim je nekaj besed namenil filozofiji novega predsednika Rotary International Sakuja Tanake, katerega moto je »vsakodnevno pomagati z drobnimi dejanji povsod tam, kjer lahko.« Po tem načelu se v vsakdanjem življenju in pri svojem delu poskuša ravnati tudi dr.Otmar Zorn. Omenil je še, da je v zadnjem času kar milijon ljudi po svetu zapustilo rotarijstvo, vendar je dobra novica ta, da se je gibanju približno toliko ljudi tudi pridružilo. Po njegovem je takšen trend dober, ker spremembe kadrov omogočajo porajanje vedno novih in svežih idej. Ena od idej, ki se je pojavila ta Od 12. do 15. septembra je v zadarskem arhipelagu potekala 14. Rotary regata, ki jo je organiziral Rotary klub Zadar in z izkupičkom katere so pomagali dejavnostim na otokih zadarskega okrožja. Regata od Preka do Salija je bila v znamenju ekipe Rotary kluba Ljubljana, saj so Miha Dobrin, Boris Simončič, Igor Grossman, Jure Remškar in Franci Mugerle tako rekoč pometli s konkurenco in osvojili prvo mesto tako v kategoriji kot v skupnem seštevku. večer, je bila tudi guvernerjeva pobuda, da bi pri organizaciji Velikega rotarijskega plesa letos sodelovali vsi slovenski rotarijski klubi, ki si tega že več let tudi sami želijo. Zato bomo letos stopili vsi skupaj in pripravili še lepši in uspešnejši plesni večer. »Štartali smo kot tretji, a smo se kmalu prebili na prvo mesto, potem smo bili nekaj časa na drugem mestu, nato pa smo pospešili, pridobili kar precej prednosti in na koncu odločno zmagali,« so povedali člani zlate ekipe. Izjemno hitri so bili predvsem na regati od Lavdare do vrha Ugljana, saj so v burji z močjo 20 do 30 vozlov za trinajst milj porabili le uro in 40 minut, kar pomeni, da so jadrali s povprečjem malo nad osem vozlov. Iskrene čestitke neulovljivi ljubljanski ekipi! Zmagovalna ekipa RC Ljubljana - Boris Simončič, Igor Grossman, Franci Mugerle, Jure Remškar in Miha Dobrin Zgodba o uspehu Rotaryjeve štipendistke ©tudij kot v filmu Anji Bunderla, prejemnici štipendije na letošnjem rotarijskem plesu, se je lani, ko je postala ena od izbranih študentov magistrskega študija filmskega scenarija v Angliji, uresničila velika želja. »Ko sem prejela obvestilo, da sem sprejeta, se mi je pošteno pospešil srčni utrip, malo zaradi tega, ker bo treba kmalu diplomirati, malo pa tudi zaradi skrbi, kako to željo, ki se je na trenutke zdela čisto nemogoča, tudi finančno uresničiti.« Vendar pa je kljub skrbem suvereno zakorakala v prvo leto študija. »Že prvi mesec smo napisali kratek desetminutni film, čigar končna verzija nosi naslov »In a Memory« (»V spomin«) in postopoma razkriva skrivnostno osebnost klovna, ki se skozi formo nastopanja sooča s tragično preteklostjo. Naslednji projekt prvega semestra je bil tridesetminutni film »Josephine's Days« (»Ivanini dnevi«), v katerem sem se ukvarjala s socialno problematiko uspešne študentke samohranilke. Pisali smo intenzivno, debatirali in se s svetlobno hitrostjo učili, kako je biti pisatelj, filmski scenarist.« stantnem lovu za dobrimi pisci. V Sloveniji pa sem se septembra na festivalu v Portorožu udeležila delavnice filmskega marketinga. V istem mesecu sem v Mariboru sodelovala na intenzivni delavnici dokumentarnega filma pod mentorstvom Borisa Petkoviča, ki je zemlja«). Gre za zgodovinsko tragedijo posameznika, ki iz potrebe po tem, da bi ga ljudje v domači vasi spoštovali, iz prestrašenega, naivnega mladeniča zraste v jeznega človeka, obsedenega z željo po vedno večjem lastništvu, kar ga na koncu stane vsega, tudi ljubezni. Dogajanje je postavljeno na slovensko podeželje. »Kar se tiče načrtov za prihodnost, želim seveda v prvi vrsti uspešno zaključiti študij, ob tem pa iskati priložnosti, kako priti do konkretne produkcije oziroma do producentov za zgoraj omenjene filmske zgodbe. Skratka, čim prej pisati ne Anja Bunderla Drugi semester so posvetili pisanju prvega celovečerca in konec junija je bila končana Anjina prva verzija tragikomedije, ki nosi naslov »All the Right Proportions« (Vse tiste prave proporcije). Govori o emocionalno otopelem junaku, ki se mu zaradi tinejdžerske nečakinje, ki je izgubila starše, začne podirati prej urejeni svet. S to nalogo je zaključila prvi letnik, končna ocena njene filmske predloge pa je v razredu dosegla najvišji rezultat. S scenarijem se je prijavila tudi na svetovanje za razvoj scenarija na letošnjem Festivalu slovenskega filma, in kljub temu da ni bil produkcijsko podprt, je prišel med deset končnih projektov. Kader za kadrom do uspeha V začetku poletja se je prijavila na razpis 50 Kisses v okviru festivala London Screenwriter's, kjer je njen scenarij »Johny's Lady« izmed skoraj tri tisoč prispelih prišel v drugi krog najboljših scenarijev. S kratkim scenarijem v slovenščini »Lubijana – Sreča v nesreči« pa je spomladi prišla v ožji krog natečaja Ljubljanske zgodbe. »Že v Angliji sem dodatno znanje iskala tudi izven izobraževalne institucije, in sicer na kreativnih predavanjih, ki jih je ponujal BBC-jev Writer's Room, tj. posebna sekcija televizijske in produkcijske hiše, ki je v kon- Prejemnici štipendij, Anja Klančar (levo) in Anja Bunderla v družbi prejšnega predsednika Francija Mugerleta potekala v času Revije slovenskega dokumentarnega filma. Tako je nastal kratek dokumentarni film na temo mariborskega pobiralca smeti, okoljskega aktivista Franca Jeseneka, ki si ga je mogoče ogledati tudi na Youtube (avtorici Anja Bunderla ter Zala Pia Lipičnik).« Poleg udejstvovanja na področju filma je kot piska aktivna tudi na področju gledališča. Za Sigledal. org je pripravila kar nekaj intervjujev s slovenskimi ter tujimi gledališčniki, z dnevniškimi zapisi je pred kratkim pokrivala Festival Borštnikovo srečanje in pripravila portret v skiciranju Borštnikovega nagrajenca Igorja Samoborja. Kot prostovoljka je sodelovala tudi pri pisanju za festivalski bilten ter pri predstavitvi knjižnih publikacij. Po še več znanja Anja se zaradi študija kmalu vrača v Anglijo. Trenutno - kot je v načrtu drugega letnika magistrskega študija - piše drugi celovečerni film, ki nosi naslov »Barren Land« (»Gola le za predal, ampak tudi za film, televizijo in gledališče, pridobljeno znanje v čim večji meri in v najboljši kakovosti uporabljati ter deliti naprej … To je tisto, kar si najbolj želim.« Anja o Rotary klubu Anja je za rotarijsko finančno pomoč izjemno hvaležna, saj se z njo lahko popolnoma posveti študiju, kar prav gotovo omogoča tudi boljše rezultate. »Rotary klubu Ljubljana bi se rada srčno zahvalila za štipendijo, s katero sem uspela pokriti del šolnine, štipendija pa mi je olajšala tudi bivanje v Angliji, kjer sem se tako lahko bolj ali manj mirno posvetila študiju. Želela bi izpostaviti še to, da je rotarijska podpora v mojih mislih pogosto odzvanjala kot dejanje kroga ljudi, ki v časih, nenaklonjenim umetnosti in kulturi, verjame in spodbuja talent ter tudi čuti potrebo po tem, da se življenju skozi umetnost doda še neko dodano vrednost. Hvala vam za to, dragi Rotary klub Ljubljana.« Srčno ste vabljeni k ogledu koncerta ter k doniranju sredstev za otroke iz socialno šibkih družin. Sredstva lahko nakažete na naš TRR pri NLB SI56-0201-0009-2221-746, SKLIC SI00 20125, pa tudi preko SMS sporočila MIKLAVZ5 na 1919, s katerim donirate 5 evrov. SMS donacije bodo mogoče le med 1. novembrom 2012 in 31. decembrom 2012. Prispevajo lahko uporabniki Mobitela, Simobila ter Tušmobila. Vsi operaterji se odpovedujejo vsem prihodkom iz naslova tako poslanih SMS-sporočil. 9 Rotaract Aktivni Rotaract Rotaract deluje pod okriljem Rotary International in združuje mlade med 18. in 30. letom, ki želijo s svojimi dobrodelnimi akcijami pozitivno vplivati na okolje, v katerem živijo, z razvijanjem vrednot pomoči pa doseči tudi spoštovanje drugačnosti. Rotaract je prisoten po celem svetu, kjer se v okoli 8.400 klubih druži in pomaga preko 200.000 članov te organizacije. S projektom »Miklavževa košarica« si je Rotaract club Ljubljana leta 2010 v akciji Ljudje odprtih rok, ki jo vsako leto organizira revija Naša žena, prislužil tudi nominacijo za darovalca leta. Rotaract club Ljubljana sledi rotarijski ideji že od leta 1994 Rotaract club Ljubljana sledi rotarijski ideji že od leta 1994, ko se je združila nadobudna skupina mladih z mislijo o boljšem svetu z dobrimi ljudmi in postavila trdne temelje za klub, ki v vsem svojem zanosu obstaja in v svoji obliki deluje od leta 2000. Trenutno ga sestavlja enaindvajset aktivnih članov, ki vsako drugo sredo med debelimi zidovi Gradu Kodeljevo snujejo različne dobrodelne projekte in si izmenjujejo zanimive ideje, ki se večinoma dotikajo obču- tljive teme socialno ogroženih otrok. »Naša primarna ideja je, po najboljših močeh pomagati takšnim otrokom, kar nam z organizacijo že tradicionalnih akcij dobro uspeva. Tako so nekateri projekti postali naš prepoznavni znak, kljub temu pa se jih vsako leto trudimo še izboljšati,« pravi članica kluba Ana Rus. Rotaractovo rotarijsko leto se prične septembra, kaj kmalu pa že pričnejo s pripravami na decembrsko »Miklavževo košarico«. Cilj praznične akcije je zbiranje trajnih živil in življenjskih potrebščin za družine, ki jih pesti materialna stiska. »Na ta način družinam prinesemo praznični žarek in jim vsaj za trenutek pričaramo decembrsko vzdušje. Živila zbiramo v večjih nakupovalnih centrih v Ljubljani, kjer s sloganom »Iz moje v Miklavževo košarico« nagovarjamo ljudi, da del svojega nakupa namenijo družinam v stiski. Sledi priprava paketov, ki jih sami odnesemo pomoči potrebnim družinam.« Druga vidnejša akcija Rotaracta je »Velikonočna sreča«, ki je v preteklem letu potekala že enajstič. »S prostovoljci pobarvamo okoli tisoč pisanic, ki jih nato v zameno za denarne prispevke ponujamo obiskovalcem ljubljanske tržnice. Vsako leto akcija doživi velik uspeh in odobravanje mimoidočih, zbrane prispevke pa namenimo Stanovanjski skupini Črnuška gmajna, kjer bivajo otroci iz neurejenih družinskih razmer. Akcija ima poleg dobrodelne note tudi ustvarjalni pridih, saj svoje pisanice, ki so vsako leto izvirnejše, prispevajo tudi omenjeni otroci Črnuške gmajne.« sprejemajo donacije gledalcev, sodelovali pa so tudi pri zbiranju prispevkov za Fundacijo dr. Danila Türka, pod okriljem katere je potekal dobrodelni koncert »Pustimo jim sanje«. »Zavedamo se, da je za dobro delovanje kluba ključno medsebojno prijateljstvo in dobri odnosi, ki smo jih v letu 2012 krepili na motivacijskem vikendu, na sestankih pa vedno radi prisluhnemo zanimivim predavanjem naših članov,« je povedala Ana Rus. »Radi se udeležujemo mednarodnih konferenc in dogodkov Rotaract, vsekakor pa medse radi sprejmemo nove člane, ki spoštujejo in verjamejo v rotarijsko idejo in so z vložkom svoje energije in prostega časa pripravljeni aktivno sodelovati pri naših projektih.« Lansko leto je Rotaract club Ljubljana poleg svojih stalnih dobrodelnih projektov organiziral tudi prvo konferenco distrikta 1912, toplo in z veseljem so sprejeli udeležence »Slovenia trip 2012«, ki poteka v sodelovanju z ostalimi Rotaract klubi, radi pa se odzovejo tudi povabilu k projektom, ki potekajo pod okriljem botrskega kluba. Vsako leto pomagajo pri organizaciji Miklavževega koncerta, kjer preko telefonov Pobratenje Zagreb Novi stari prijatelji iz Zagreba 13. novembra smo z RC Zagreb v hotelu Esplanande podpisali sporazum o sodelovanju, po katerem sta postala RC Zagreb in RC Ljubljana pobratena kluba. Prijateljem iz Zagreba je predsednik Franci Zavrl predstavili aktualno delovanje našega kluba, tajnik Edvard Škodič pa zelo zanimivo zgodovinsko sodelovanje klubov v tridesetih letih prejšnjega stoletja. To, da smo povezani z zagrebškimi prijatelji, se ni zgodilo prvič v bogati zgodovini našega kluba. RC Zagreb je namreč botroval ustanovitvi RC Ljubljana leta 1931, na redno sodelovanje pa kažejo tudi nekateri izjemno zanimivi zgodovinski dokumenti in slike iz tistega časa. 10 Drugi del srečanja obeh klubov in podpisa sporazuma se je zgodil teden dni kasneje na rednem srečanju našega kluba v Grand hotelu Union v Ljubljani, kjer so nas obiskali predstavniki RC Zagreb in kjer smo po skupnem druženju in izmenjavi mnenj postavili temelje novega sodelovanja in prijateljstva. Obisk delegacije RC Ljubljana pri RC Zagreb v hotelu Esplanade, 13. novembra 2012 v Zagrebu De Bono Kreativno v prihodnost Septembra nas je na rednem srečanju RC Ljubljana obiskal dr. Edward de Bono, vodilna svetovna avtoriteta na področju kreativnega razmišljanja in neposrednega učenja metod razmišljanja. Skoraj 80-letni pionir drugačnega, lateralnega razmišljanja je napisal več kot 80 knjig, ki so prevedene v več kot 40 jezikov. Svetoval je največjim svetovnim korporacijam in vladam v več kot 50 državah, svoje tehnike razmišljanja pa uči tako direktorje podjetij in Nobelove nagrajence kot štiriletne otroke. Je eden od 50 največjih mislecev na svetu in na lestvici 250 ljudi, ki so najbolj pripomogli človeštvu. Na našem srečanju se je z njim pogovarjala ga. Marta Turk iz Rotary kluba Nike. V pogovoru o vsesplošni krizi vrednot je povedal, da je bila v srednjem veku Cerkev tista, ki je usmerjala ljudi in jim sugerirala, kaj je prav in kaj narobe, danes pa teh vrednot ni več, nihče več ne ve, kaj nje prav in kaj ne. Ljudje se sicer zavedamo, da so vrednote pomembne za človeštvo, vendar to ni dovolj. O njih moramo razmišljati in goS pionirjem lateralnega razmisljanja se je pogovarjala Marta Turk iz Rotary Kluba Nike Carniola Z vetrom v laseh Rotary klub Ljubljana Carniola je od 23. do 25. maja 2012 organiziral dobrodelno regato Portorož – Monfalcone – Portorož, katere izkupiček je bil namenjen otrokom iz socialno šibkih družin. Člana RC Ljubljana Črtomir Remec in Edvard Škodič sta se pridružila ekipi RC Portorož Ponosni smo, da sta bila tudi člana RC Ljubljana Črtomir Remec in Edvard Škodič, ki sta se pridružila ekipi RC Portorož, med najboljšimi udeleženci regate. S prijatelji iz portoroškega kluba (Gianni Lacovich, Dušan Čebohin, Jurij Kolbe in Vojko Starovič)so namreč svojo barko pripeljali na odlično drugo mesto. Čestitamo vsem udeležencem regate! voriti na nov, kreativen način. In seveda začutiti potrebo po spremembi. Predvsem Kitajska je v zadnjem času ugotovila, da za svojo prihodnost nujno potrebuje kreativnost, zato so v šolah že uvedli nove projekte, ki jo spodbujajo. Enako bomo morali narediti Slovenci. Dr. de Bono si želi pomagati prevsem mladim, zato je tudi že obiskal slovensko ministrstvo za šolstvo in šport, kjer so se dogovorili, da bodo nekatere njegove ideje vključili v šolski program. Dr. de Bono si želi pomagati predvsem mladim V spomin Prijatelj Stanko Ojnik V sredo, 18 julija, je po krajši, a hudi bolezni umrl prijatelj, akademik prof. ddr. Stanko Ojnik, član Rotary kluba Maribor in prvi predsednik slovenskega distrikta. Od njega smo se poslovili v petek, 20. julija, popoldne v cerkvi in na pokopališču pri Sv. Marjeti pod Ptujem. Pogreba se je udeležilo veliko njegovih prijateljev iz slovenskih Rotary klubov, tudi iz Rotary kluba Ljubljana. Prijatelj Stanko Ojnik se je rodil leta 1932. Otroštvo in mladost je preživel v Moškanjcih na Ptujskem polju, gimnazijo je obiskoval na Ptuju. Njegovo Ptujsko polje mu je dalo širino duha, veder pogled na svet in veliko življenjskega poguma. Odločil se je za študij teologije. Leta 1956 je diplomiral in bil posvečen v duhovnika. Doktorat iz teologije je opravil leta 1961 v Ljubljani, leta 1967 pa v Rimu še doktorat iz cerkvenega prava. Dolga leta je predaval na teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Na pravni fakulteti Univerze v Mariboru je predaval pravno zgodovino. Za svoje znanstveno delo je bil imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru in sprejet med redne člane Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Prijatelj Stanko Ojnik je bil dolgoletni član Rotary kluba Maribor, kjer je opravljal različne službe, si prizadeval za uresničevanje štirih pravil rotarijstva in skrbel za mednarodne stike. Postal je prvi predsednik novoustanovljenega slovenskega distrikta. Povezan je bil tudi z našim Rotary klubom Ljubljana. Pokojnega prijatelja Stanka sem poznal dolgo časa. Med nama so se spletle trdne prijateljske vezi. Že v času študija na teološki fakulteti, še bolj pa kasneje, ko sva skupaj sodelovala v različnih odborih in komisijah v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše, nazadnje pa tudi kot rotarijska prijatelja. S svojim optimizmom, prisrčnostjo in življenjsko vedrino je bil mnogim, tudi meni, zgled, spodbuda in opora. Naj v miru počiva v domači zemlji in Bog naj mu bo bogat plačnik! Janez Gril 11 SmuËanje Prijateljstvo na snegu Udeleženci smučanja treh klubov na Tromeji V soboto, 28. januarja, je bil čudovit dan. Udeležili smo se namreč petega skupnega družinskega smučanja treh klubov: RC Ljubljana, RC Celovec - Vrbsko jezero in RC Videm. Prijetno smučarsko druženje na Tromeji je tokrat organiziral RC Celovec - Vrbsko jezero. Kot vsako leto doslej se je srečanje začelo ob 8.30 z obilnim zajtrkom pri prijateljih Viktorju in Renati Oberlojer, nadaljevalo pa športno na belih strminah. Ob 11.30 smo si v restavraciji Bergstation »izmerili vmesni čas«, v »cilju« pa nas je ob 15.30 pričakala bogato obložena miza v restavraciji Wallner. Spletna stran Dobrodošli na novi strani! Junija je Rotary klub Ljubljana dobil povsem novo spletno stran. Ideja o tem se je porodila že decembra 2011 in po šestih mesecih trdega dela ter zbiranja prispevkov se je rodila lepa, bogata in pregledna spletna stran. Na njej boste našli vse o našem klubu, njegovi zgodovini, članih in projektih, o rotarijstvu, pobratenih klubih ter vedno aktualne novice. Na njej najdete celo časopis, ki ga trenutno držite v rokah! Zajtrk pri prijateljih Viktorju in Renati Oberlojer Vsebinskemu delu spletne strani so se posvetili Edvard Škodič, Jani Bavčer, Franci Zavrl, Aljoša Domjan ter strokovna sodelavca Manja Melnik in Aljoša Horvat, ekipi Pristopa in Renerspacea pa sta jo več kot vrhunsko izvedli. Vabimo vas, da obiščite spletno stran: www.rotary-klub-lj.si Srčno ste vabljeni k ogledu koncerta ter k doniranju sredstev za otroke iz socialno šibkih družin. Sredstva lahko nakažete na naš TRR pri NLB SI56-0201-0009-2221-746, SKLIC SI00 20125, pa tudi preko SMS sporočila MIKLAVZ5 na 1919, s katerim donirate 5 evrov. SMS donacije bodo mogoče le med 1. novembrom 2012 in 31. decembrom 2012. Prispevajo lahko uporabniki Mobitela, Simobila ter Tušmobila. Vsi operaterji se odpovedujejo vsem prihodkom iz naslova tako poslanih SMS-sporočil. UNIONSKI ROTAR Letnik 2/številka 2, november 2012 Uredniški odbor: Jani Bavčer, Franci Mugerle, Edvard Škodič, Fraci Zavrl, Janko Zrim Časopis Unionski Rotar je glasilo Rotary kluba Ljubljana. Izhaja enkrat letno in je namenjen vsem članom in prijateljem Rotary kluba Ljubljana. Uredila: Simona Kepic, Maruša Kaučič, Špela Batis Izdaja: Rotary klub Ljubljana Naslov: Grand hotel Union, Miklošičeva 1, 1000 Ljubljana e-pošta: [email protected] splet: www.rotary-klub-lj.si Oblikovanje in grafična priprava: Arsenal Design d.o.o., Ljubljana Srečanja kluba so vsako sredo ob 19.30 v Grand hotelu Union. Lektoriranje: Simona Kepic Rotary klub Ljubljana Ustanovitev kluba Charter: 17. 10. 1931 Ponovna ustanovitev kluba Charter: 29. 6. 1990 54 članov, 3 častni člani Tisk: Grafično podjetje Schwarz, d.o.o. Predsednik 2012/13: Franci Zavrl Prejšnji predsednik: Franci Mugerle Bodoči predsednik: Naklada: 1000 izvodov Pobrateni klubi: RC Trieste Nord / Trst Sever, distrikt 2060 RC Udine / Videm, distrikt 2060 RC Klagenfurt-Wörthersee / Celovec Vrbsko jezero, distrikt 1910 RC Zagreb, distrikt 1913 Člani: Aleksander Bassin, Jani Bavčer, Tomaž Bole, Peter Breznik, Marjan Cerar, Aleksander Čolnik, Miha Dobrin, Aljoša Domijan, Borut Geršak, Anton Glavan, Goce Gligorov, Marko Golob, Anton Gradišek, Janez Gril, Boris Grosman, Igor Grossman, Andrej Guček, Franc Hočevar, Aleš Jenčič, Tomaž Klemenc, Franc Košir, Kralj Božo, Karl Kuzman, Andrej Lazić, Ljubo Marion, Franci Mugerle, Marjan Ocvirk, Anton Papež, Fedor Pečak, Danijel Petrovič, Vladimir Pezdirc, Edo Pirkmajer, Janez Pirnat, Jaka Pucihar, Črtomir Remec, Filip Remškar, Jure Remškar, Janez Rogelj, Boris Simončič, Mitja Sonnenwald, Paul - Toussaint Stuller, Edvard Škodič, Branko Šutila, Jurij F. Tasič, Jurij Ule, Borut Uršič, Baldomir Zajc, Franci Zavrl, Janko Zrim, Aleš Žnidarič Častni člani: Ray Rajko Bukovec, RC St. Catharines, Kanada; Gerard Drese, RC Ljubljana; Edvard Svetlik, RC Idrija
© Copyright 2024