1. No category

FEBRUAR 2013
2
KAZALO
UVODNI DEL .................................................................................................................... 5
PROSTORSKI POGOJI – investicijska vlaganja ........................................................ 7
OPREMA.......................................................................................................................... 8
KADRI ................................................................................................................................. 8
UPORABNIKI .................................................................................................................. 10
INSTITUCIONALNO VARSTVO – STORITVE CELODNEVNEGA
PROGRAMA .................................................................................................................... 14
VODENJE, VARSTVO IN ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI –
STORITVE DNEVNEGA PROGRAMA ..................................................................... 19
I. SKUPINA ................................................................................................................... 31
II. SKUPINA .................................................................................................................. 35
III. SKUPINA ................................................................................................................. 40
SPLOŠNO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNE VSEBINE ............................................ 43
LIKOVNO PEDAGOŠKE VSEBINE .......................................................................... 50
ZDRAVSTVENE STORITVE ........................................................................................ 55
ZDRAVSTVENA NEGA ............................................................................................. 57
DELOVNA TERAPIJA, FIZIOTERAPIJA ................................................................. 61
SPECIALNA PEDAGOGIKA ..................................................................................... 71
IZOBRAŽEVANJE .......................................................................................................... 76
SEJE, SKLICI, drugo ....................................................................................................... 77
DOKUMENTACIJA ........................................................................................................ 79
PREDVIDENE NABAVE V LETU 2013 ...................................................................... 81
3
4
UVODNI DEL
Prehajamo v dvanajsto leto delovanja samostojnega Varstveno delovnega centra Tolmin,
saj smo 8.8.2001 s sklepom Vlade RS postali javni socialnovarstveni zavod.
Tudi v tem letu bomo sledili naši viziji, ki se ni v primerjavi s preteklim letom nič kaj
bistveno spremenila. Pomembno nam je ohranjati in razvijati vlogo kakovostnega,
inovativnega in prepoznavnega varstveno delovnega centra. Naše poslanstvo pa je
uporabnikom in njihovim svojcem zagotavljati varnost v najširšem pomenu besede,
socializacijo in pomoč pri vključevanju v realno socialno okolje. Prav tako nam je
pomembna skrb za zadovoljstvo zaposlenih in odgovorno ravnanje s proračunskimi in
ostalimi sredstvi.
SOCIALNOVARSTVENE IN ZDRAVSTVENE STORITVE, KI JIH BOMO IZVAJALI
V LETU 2013
Dnevni program :
vodenje
varstvo
zaposlitev pod posebnimi pogoji
Celodnevni program:
osnovna oskrba
socialna oskrba
Zdravstvene storitve
v dnevnem in celodnevnem programu. Priznane imamo storitve iz Zdravstvene
nege II.
Vse navedene socialnovarstvene storitve so zabeležene v Pravilniku o standardih in
normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 45/2010), zdravstvene storitve pa v
Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za obdobje 2011 – 2015.
V Poročilu o delu za leto 2012 smo posebej poudarjali, kako zelo se naši uporabniki starajo
in kakšne starostne težave se vse pogosteje pojavljajo. Naša primarna skrb je kakovostno
poskrbeti za naše starostnike, saj potrebujejo iz dneva v dan več pomoči, zdravstvene
oskrbe in nege. Iz leta v leto se kaže, da so utečeni programi za starostnike prezahtevni,
saj ti potrebujejo diferenciran program dela. In z vzpostavitvijo dnevnega varstva za naše
starejše uporabnike, bi bila diferenciacija programa zagotovljena.
Z vzpostavitvijo dnevnega varstva za starostnike bi hkrati dosegli dva pomembna cilja:
 izvajanje kakovostnejših storitev, ker bi bili starejši uporabniki združeni v
homogeni skupini, s katero bi strokovni delavec in starostniki skupaj soustvarjali
diferenciran program dela. S tem bi zagotovili stalno participacijo starejših z
različnimi oblikami aktivnosti.
 sprostitev kapacitet za vključitev novih uporabnikov, ki so že na čakalni listi. Tudi
ocene zanimanja za vključitev mlajših upravičencev kažejo, da se bodo le ti po
5
zaključku usposabljanja v Podružnični šoli za izobraževanje in usposabljanje oseb
s posebnimi potrebami v Tolminu, vključili v VDC Tolmin.
Z vzpostavitvijo dnevnega varstva za starostnike z motnjo v duševnem razvoju bi:
 zagotovili večjo homogenost posameznih skupin
 razbremenili obstoječe delovne skupine
 zagotovili primerne vsebine dela, prilagojene starostnikom – diferenciacija
programa
 prilagodili urnik dela v zavodu
 zagotovili dostopno okolje s čim manj hrupa in ostalih motečih dejavnikov
 s prerazporeditvijo obstoječih zaposlenih, ne bi potrebovali dodatnega kadra
Z vzpostavitvijo dnevnega varstva za starostnike bi uporabnikom ponudili:
 ohranjanje psihofizičnih sposobnosti z aktivnostmi, primernimi za starejše z
motnjo v duševnem razvoju
 povečanje kakovosti življenja starostnika z motnjo v duševnem razvoju
 ohranjanje bivanja starostnikov v njim znanem okolju
 umik v mirno okolje ob različnih stresnih situacijah
 primerne prostorske pogoje (delavnica, soba za sprostitev, za telesno aktivnost, za
počitek) za dostojno staranje
 ustrezno strokovno podporo, zdravstveno oskrbo ipd.
Skozi program, opisan v nadaljevanju, bo konkretno razvidno, s katerimi projekti bomo
poskušali ljudem približati našo dejavnost in kako jih bomo lahko pritegnili v našo
sredino, k vzajemnemu sodelovanju. Svoje moči in resurse bomo usmerjali v aktivno in
učinkovito sodelovanje z okoljem, posameznimi vzgojno izobraževalnimi ustanovami, kot
so šole, vrtci, gimnazija, dom upokojencev, dnevni center za starejše Tolmin, Posoški
razvojni center, pa tudi fakultetami, ki izobražujejo študente v poklicih pomoči, ki so
iskane v socialno varstvenih zavodih.
Vse storitve, ki jih bomo izvajali, bomo izvajali ali individualno ali skupinsko. Še naprej
bomo kakovostno in učinkovito izvajali različne vsebine izobraževalnega programa,
športno rekreativne in kulturne vsebine, vsebine vseživljenjskega učenja, vsebine
vsakodnevnih aktivnosti v konkretnem bivanjskem okolju, vključevali se bomo v lokalno
skupnost in širše ipd.
Še posebej se bomo trudili iskati ugodne tržne niše za izdelke lastnega programa.
Pohvalimo se lahko, da bomo v tem letu pričeli prodajati izdelke tudi v večjem trgovskem
centru v Ljubljani in v Mariboru in sicer v sklopu Skupnosti VDC Slovenije, kjer aktivno
sodelujemo.
Zelo se bomo trudili, da bomo storitve izvajali kakovostno in hkrati čim bolj ekonomično,
saj finančna sredstva iz leta v leto zelo upadajo. Zelo racionalni in razumevajoči bomo
morali biti, da bomo smotrno uskladili lastne želje s finančnimi zmožnostmi. To bo
zagotovo za nas najtežja naloga.
6
Javnost bomo obveščali in ozaveščali z raznimi akcijami, preko TV oddaj, radijskih
intervjujev, s pisanjem in objavljanjem člankov v raznih revijah in časopisih, kot so
Epicenter, Goriška, lokalna televizija KA-TV Tolmin (TV Tmin), TV Primorka, ipd. Da
bomo uporabnikom lahko nudili čim bolj pester in kvaliteten program, bomo sledili tudi
razpisom na občinskih, državni in evropski ravni in kandidirali z različnimi programi,
kjer bomo seveda izpolnjevali pogoje.
PROSTORSKI POGOJI – investicijska vlaganja
V letu 2013 bomo delovali v vseh treh stavbah na Rutarjevi ulici 18 in v Zalogu 7 v
Tolminu. Storitve dnevnega programa bomo našim uporabnikom nudili na Rutarjevi ulici
18. Storitve celodnevnega programa pa bomo izvajali v dveh bivalnih enotah, in sicer ena
na Rutarjevi ulici, druga pa v Zalogu.
Najemno razmerje, ki je sklenjeno v Najemni pogodbi z dne 28.1.2008 bo še naprej
vzpostavljeno z Občino Tolmin in sicer za 509 m2 v delu stavbe, ki je last Občine Tolmin.
Lahko rečemo, da ima VDC Tolmin ustrezne prostorske in kadrovske pogoje za uspešno
delovanje. Velika zahvala za dokaj visok standard gre Ministrstvu za delo, družino in
socialne zadeve, ki je v preteklih letih kar precej sredstev vložilo tako v opremo
prostorov, kot tudi v investicijska vlaganja.
Že več let pa se kaže velika potreba po temeljiti adaptaciji razdelilne kuhinje, ki je
predmet najemne pogodbe z Občino Tolmin. Razdelilnica je v zelo dotrajanem stanju, na
kar je dodatno opozorila sanitarna inšpekcija že v letu 2011. Dejansko je razdelilnica
prirejena iz pred leti delujoče kuhinje. Prostori kuhinje so ostali kakršni so bili pred 36 leti.
V letu 2012 smo temeljito pripravili celotno dokumentacijo, načrte strojne in
elektroinštalacije, finančne predračune za obnovitvena dela ipd. Izbrali smo tudi
najugodnejšega ponudnika za pomično opremo in izbiro posredovali na Ministrstvo za
delo, družino in socialne zadeve.
V začetku leta 2013 bomo izbrali najugodnejšega ponudnika za obnovitvena dela in tudi
realizirali prenovo razdelilne kuhinje. O tem smo že obvestili Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve, ki se z nujno obnovo prostora v celoti strinja.
Financer adaptacije bo Občina Tolmin kot lastnik prostorov (izvajanje Dogovora o načinu
izpolnjevanja obveznosti iz najemne pogodbe o plačevanju najemnine in o namenski rabi
sredstev najemnin z dne 28.01.2008, ki sta ga podpisala Občina Tolmin in Varstveno
delovni center Tolmin), pomična oprema v razdelilni kuhinji pa se bo financirala iz
sredstev preteklih let in tekočega leta, ki smo jih razporedili kot nerazporejena sredstva.
Vse večje demografske spremembe (staranje) uporabnikov v VDC, pomenijo med drugim
tudi spremembe potreb, pristopov, metod dela ipd. za zagotavljanje kvalitetnih obravnav
starejšim uporabnikom. Zavoljo dejanskih potreb starejših uporabnikov po kvalitetni
obravnavi in zavoljo naših želja po zagotavljanju kakovostnih storitev, bo potrebno zelo
kmalu diferencirati obstoječi dnevni program dela in ga izvajati v homogeni varstveni
7
skupini v arhitektonsko bolj primernih prostorih. Ena od možnosti in hkrati najbolj
optimalna varianta zagotovitve prostorov je v spodnji etaži stavbe 3 na Rutarjevi ulici 18.
Tako bo nova – varstvena skupina uporabnikov lahko zaživela in tudi nemoteno delovala.
Predvidevam, da bodo s starostjo in težjimi obolenji, uporabniki primorani uporabljati
tudi invalidske vozičke, hojce, bergle ipd. Tudi zato je najbolj optimalen prostor za
ureditev dnevnega varstva v spodnji etaži, kjer ni arhitektonskih ovir, ni stopnic in ker je
možno z vozičkom vstopati iz dvorišča. Prenoviti bi bilo potrebno notranje stene
prostorov in sicer namesto zidanih sten bi namestili steklene stene in vrata iz prostora v
prostor. S tem bi zagotovili starostnikom občutek varnosti in bližine drugega, čeprav se ta
nahaja v drugem prostoru. Prav tako bi bil lažji pregled nad vsemi starostniki.
Še vedno in zagotovo z leti še toliko bolj, bodo potrebe s strani uporabnikov po ureditvi in
opremljanju bolniške sobe ter montaži dvigala za uporabnike bivalne enote ob stavbi na
Rutarjevi ulici 18.
OPREMA
Z zadovoljstvom lahko rečemo, da smo s sredstvi Ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve pa tudi s sredstvi Najemne pogodbe uspeli na novo opremiti celoten zavod.
Ustanova odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju je tako postala ugledna in moderno
urejena ustanova v lokalni skupnosti in širše. Za vse to se lepo zahvaljujemo uspešnemu
sodelovanju z resornim ministrstvom in občino.
Če pa sledimo viziji našega dela, ki je med drugim zadovoljevanje potreb tudi starejših
uporabnikov, se je potrebno vzporedno z razvojem dejavnosti tudi ustrezno opremljati. V
okviru vzpostavitve dnevnega varstva za starostnike bo tako smotrno po adaptaciji
prostorov, prostore tudi ustrezno opremiti in tako urediti delavnico, sobo za počitek, za
sprostitev, kotiček za druženje, srečanje s sorodniki ipd.
V letošnjem letu načrtujemo obnovo razdelilne kuhinje, zato bo potrebno nabaviti tudi
kompletno pomično opremo, to je izdajni pult, vhodna miza, pomivalni stroj, izhodna
miza, pult za čisto posodo, hladilnik in štedilnik.
Zaradi gospodarnega ravnanja s proračunskimi sredstvi v letošnjem letu ne načrtujemo
dodatnih nabav.
KADRI
V letu 2013 predvidevamo tri nove zaposlitve na račun upokojitve enega varuha, ene
gospodinje oskrbovalke in ene računovodje VI, kar pomeni, da bo šlo za nadomestne
zaposlitve. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je že izdalo soglasje za
zaposlitev računovodje VI, vendar načrtujemo zaposlitev šele v mesecu maju in sicer
zaradi racionalnega ravnanja s proračunskimi sredstvi (nemogoče uvajanje nove
računovodje v najzahtevnejšem obdobju, ko se zaključuje poslovno leto in pripravlja
finančne načrte ipd.). O tem sem tudi obvestila resorno ministrstvo. Zaradi racionalizacije
stroškov začasno ne bomo izvedli nadomestne zaposlitve varuha in gospodinje
8
oskrbovalke, zato bo začasno odprta le bivalna enota na Rutarjevi ulici, bivalna enota
Zalog pa bo začasno zaprta.
Z MDDSZ imamo v letošnjem letu sklenjeno le polletno Pogodbo o financiranju izvajanja
socialno varstvene storitve za leto 2013, po kateri je financiranih 11 delavcev vključno z
direktorjem. Iz sredstev občin se bo pokrivalo 7 zaposlenih, 3 delavci pa so financirani iz
sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V zavodu načrtujemo stalno
zaposlenih 21 delavcev. Osemnajst delavcev ima delovno razmerje sklenjeno za
nedoločen čas in za polni delovni čas (od teh je ena delavka invalid in je polovica njene
plače refundirane iz ZPIZ), trije delavci bodo zaposleni za določen čas (ko jih bomo
zaposlili). V mesecu aprilu bomo ponovno kandidirali na razpisu Socialne zbornice
Slovenije za delovno mesto pripravnika ESS.
Na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka je oz. bo po do sedaj
znanih podatkih ena delavka. Vrnila naj bi se na delo predvidoma spomladi 2013.
Podjemnih in avtorskih pogodb v tem letu ne nameravamo sklepati.
Od leta 2002 imamo sklenjeno podjemno pogodbo s specialno pedagoginjo, ki je
financirana po Pogodbi z ZZZS.
Preko študentskega servisa bodo študentje lahko v pomoč varuhu v celodnevnem
programu, ko se bo za to izkazala potreba.
Letos bomo prvič ponudili opravljanje pripravništva bolničarjem negovalcem, ki bodo po
tem opravili tudi strokovni izpit. Ta bo v celoti financiran iz sredstev Združenja
zdravstvenih zavodov.
V letu 2013 bodo vsi delavci ocenjeni do 15. marca 2013 za leto 2012.
Na podlagi Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (UL RS, št.
51/2008), Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12, UL RS, št.
110/2011) in Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF – UL RS, št. 40/2012), bomo letos
v skladu z veljavno zakonodajo preverili izpolnjevanje pogojev – izvedli postopek
ocenjevanja javnih uslužbencev, do 15. marca in delavca seznaniti s pisno oceno in z
utemeljitvijo. Za tiste delavce, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje pa bomo izpolnili
tudi evidenčni list, v katerem bomo tudi zapisali opombo oziroma uradni zaznamek, da v
skladu z ZUJF v letu 2013 ni napredovanja v plačne razrede. Isti zakon določa tudi, da v
letu 2013 ni napredovanja niti v nazive.
V skladu z določbo 105. člena Zakona o javnih uslužbencih bo vsem zaposlenim
omogočen letni pogovor. V letnem pogovoru bomo obdelali naslednja področja:
 pregled nalog in rezultatov dela za preteklo leto
 vodenje in sodelovanje
 dogovor glede delovnih nalog v naslednjem obdobju
 merila za oceno rezultatov dela
 razvojne naloge.
Tudi v letu 2013 bomo pomembna učna baza, saj bomo študentom različnih fakultet (npr.
Fakulteta za socialno delo, Zdravstvena fakulteta, Pedagoška fakulteta v Ljubljani in v
Kopru, Filozofska fakulteta, Upravna fakulteta ipd.) ponudili možnost opravljanja
9
obvezne učne prakse, pripravništva ipd. Le to bodo pri nas lahko opravljale tudi dijakinje
srednje zdravstvene šole.
UPORABNIKI
Na podlagi sklenjene Pogodbe o financiranju izvajanja socialno varstvene storitve za
prvih šest mesecev leta 2013, sklenjene med MDDSZ in VDC Tolmin imamo priznano
število uporabnikov 40, ena uporabnica pa je vključena nad pogodbo, saj imamo dejansko
vključenih 41 uporabnikov.
Uporabniki prihajajo iz občin Tolmin (22) , Kobarid (8), Bovec (4), Kanal ob Soči (4), Nova
Gorica (3), kar je razvidno v Tabeli 1.
Tabela 1: Tabelarični prikaz uporabnikov VDC Tolmin glede na občine stalnega bivališča
občina
Bovec
Kanal
Kobarid
Nova Gorica
Tolmin
Skupaj
moški
2
1
5
0
12
20
ženske
2
3
3
3
10
21
skupaj
4
4
8
3
22
41
Uporabniki VDC Tolmin glede na občine stalnega bivališča
4
4
BOVEC
KANAL
22
8
3
KOBARID
NOVA GORICA
TOLMIN
10
V dnevnem programu bo v storitve varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji
vključenih 41 uporabnikov, s povprečno starostjo 43,71 let.
Tabela 2: Starost vseh uporabnikov dnevnega programa VDC Tolmin
Starost uporabnikov dnevnega programa VDC Tolmin
0
8
do 21
10
22-29
30-39
6
40-49
7
50-59
10
60 in več
V institucionalni program, ki ga bomo začasno izvajali v eni bivalni enoti pa bo vključenih
15 uporabnikov, s povprečno starostjo 52,27 let.
Tabela 3: Starost uporabnikov celodnevnega institucionalnega programa
Starost uporabnikov celodnevnega institucionalnega programa
0
1
5
1
do 21
22-29
4
30-39
40-49
50-59
4
60 in več
11
Vključenost po spolu pa izkazuje:
Tabela 4: Dnevni program: 21 uporabnic in 20 uporabnikov
Uporabniki VDC Tolmin po spolu - dnevni program
20
21
MOŠKI
ŽENSKE
Tabela 5: Institucionalni program: 7 uporabnic in 8 uporabnikov
Uporabniki VDC Tolmin po spolu - institucionalni program
7
8
MOŠKI
ŽENSKE
Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki bi se lahko pojavile pri posameznikih, predvsem iz
našega teritorialnega območja, načrtujemo interventne vključitve in sicer ena v dnevni
program in ena v celodnevni program. Na račun teh vključitev ni potrebna dodatna
kadrovska zasedba.
V tem letu smo vzpostavili prvič čakalno vrsto upravičencev, ker po navodilih resornega
ministrstva ne smemo vključevati upravičencev v dnevni program VDC.
12
Uporabniki, ki so že vključeni v naš dnevni program, pa se po potrebi lahko brez čakanja
vključijo v institucionalno varstvo. Prostih kapacitet tako v dnevnem kot celodnevnem
programu je še nekaj. Vendar pa je potrebno pred vsako vključitvijo opraviti in doseči
dogovore glede financiranja vključitve v program z občinami in MDDSZ.
Kot zavod smo zelo odzivni na dejanske potrebe ljudi iz našega okolja. Ker je VDC v naši
lokalni skupnosti edini zavod, ki sprejema odrasle osebe s posebnimi potrebami in
trenutno ni drugih podobnih ustanov, ki bi nudile tako dnevno kot celodnevno varstvo,
bomo tudi v prihodnje odprti za sprejemanje širšega kroga upravičencev, torej ne le oseb
z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ampak tudi tiste z lažjo, ki so socialno
izključeni. Ravno tako smo odprti za sprejem oseb po nezgodni poškodbi možganov, saj
imamo doslej le eno osebo vključeno in ta se je izkazala kot zelo prilagodljiva in vodljiva.
Letos prvič kaže zanimanje za vključitev v VDC oseba iz tujine, natančneje iz Italije. O tem
sem obvestila ministrstvo, ki meni, da bi morda nadaljevali s projektom mednarodnega
sodelovanja (podobno kot v Globasnici, ki sodeluje s CUDV Črna). Dlje od teh pogovorov
zaenkrat nismo šli, ostaja pa odprta možnost za sodelovanje v prihodnje.
Vse več pa je povpraševanja tudi za vključitev oseb s težko motnjo v duševnem razvoju, ki
pa zahteva dodaten kader. V bližnji prihodnosti sta predvideni vsaj dve takšni vključitvi,
vendar pa bomo morali imeti za to zagotovljen dodaten kader.
PREVOZI bodo organizirani v skladu s Poslovnikom o načinu organiziranja prevozov
uporabnikov v VDC Tolmin. Relacije prevozov se stalno spreminjajo, glede na dejanske
potrebe posameznikov. Relacije se bodo sproti usklajevale in pri tem usklajevanju bodo
spoštovane tudi dikcije Pravilnika o spremembah Pravilnika o standardih in normativih
socialno varstvenih storitev. Prevoze bomo izvajali s prevoznikom, ki smo ga izbrali v
postopku JNMV. Posluževali se bomo rednih avtobusnih linij, drugih prevozov s
kombijem, prevozi sorodnikov ipd. Vsak prevoz je potrebno individualno urediti in
uskladiti glede na potrebe in zmožnosti oz. sposobnosti posameznika.
DELOVNI ČAS
V dnevnem varstvu se izvaja program ob delavnikih od 7. (oz. 6.) do 15. (oz. 14.) ure, ob
petkih in dan pred praznikom do 14. ure. V institucionalnem varstvu od 14. do 22. in od
22. do 6. ure zjutraj ter vse sobote, nedelje in praznike. Pri dnevni, tedenski in mesečni
razporeditvi delovnega časa se upošteva in spoštuje določila Zakona o delovnih razmerjih
in določila Kolektivne pogodbe zdravstva in socialnega varstva.
V času daljših praznikov in v času poletnih dopustov dežurajo vsi delavci zavoda. V
dežurstva se torej po potrebi vključujejo tako delavci iz dnevnega kot tudi zdravstvenega
programa. To je nujno zaradi možnosti koriščenja dopustov delavcev iz celodnevnega
programa.
V primeru potrebe po občasnem bivanju uporabnikov dnevnega varstva po 15. uri, se to
varstvo omogoči v bivalni enoti zavoda. Prav tako je prihod v VDC mogoč pred 7. uro
zjutraj.
Delo bo potekalo od januarja do decembra.
13
INSTITUCIONALNO VARSTVO – STORITVE CELODNEVNEGA PROGRAMA
Vesna Lapanja, univ. dipl. pedagoginja in prof. zgodovine – skupinski habilitator
I.
VODENJE
1. Strokovno delo v celodnevnem varstvu
V celodnevnem varstvu je viden močan upad fizičnih zmožnosti uporabnikov. Če smo
lahko še v lanskem letu vsi skupaj odšli na sprehod po mestu in do bližnjih vasi, sedaj to
ni več mogoče, saj je za nekaj uporabnikov to že prevelik napor in tega ne zmorejo več.
Med nami je tudi uporabnica z diagnozo demence, ki potrebuje neprestan nadzor in
veliko pomoči pri osebni higieni ter izražanju njenih misli. V celodnevnem varstvu bo
zato v letu 2013 prioriteta ohranjanja obstoječih znanj in vedenj uporabnikov ter skrb za
ohranjanje fizične kondicije. Predvsem pa se bomo v celodnevnem varstvu učili za
življenje, izhajali iz življenjskih in praktičnih potreb uporabnikov. Strokovno del bo
potekalo tako individualno kot skupinsko, in sicer:
Delo s posameznikom:
- individualno branje, pisanje, uporaba moderne tehnologije z uporabnikom:
Uporabnikom bomo nudili pomoč pri pisanju voščilnic, razglednic, pri izpopolnjevanju
uradnih obrazcev, pomoč uporabnikov bomo zagotavljali tudi pri uporabi računalnika, epošte, mobilnega telefona in fotoaparata, aktivno pa bodo uporabniki sodelovali tudi pri
oblikovanju plakatov.
- individualni razgovori z uporabniki v smislu reševanja osebnih stisk in težav:
Uporabniki v institucionalnem varstvu se velikokrat srečujejo z različnimi osebnimi
stiskami, včasih pa pride tudi do medosebnih konfliktov. Za razrešitev medosebnih težav
ali osebnih stisk je večinoma dovolj le odkrit pogovor.
- spremstvo uporabnika na banko, v trgovino, na pošto, v lekarno, k frizerju…
- individualne glasbene ure (samostojno petje, bobnanje)
- med vikendi z dvema uporabnicama individualno kuhamo kosilo, pečemo pecivo,
kruh… Pri tem delu ni pomembna le pomoč zaposlenemu pri kuhanju kosila, pač pa
predajanje kuharskega znanja uporabnicama, skrb za dvig samozavesti pri uspešnem
opravljanju nalog in občutek samostojnosti.
Delo s skupino:
- spremljanje in razreševanje problematike v skupini uporabnikov. V bivalni enoti živi 15
(petnajst) uporabnikov, ki so si karakterno zelo različni, zato včasih pride tudi do
konfliktov. Zaposleni bomo tudi letos skrbeli za ugodno mikroklimo v skupini. V primeru
konfliktov pa bomo težave reševali sproti in s pogovori.
- vsakodnevno bomo zaposleni s svojim zgledom in s pogovorom z uporabniki
zagovarjali medsebojno spoštovanje na relaciji uporabnik - uporabnik, zaposleni –
uporabnik in upoštevanje pravil, dogovorov v skupini, upoštevanje drug drugega ter
zagotavljanje medosebne pomoči in medsebojne empatije.
- mesečni sestanki z uporabniki: z uporabniki se bom kot skupinski habilitator bivalne
enote srečevala enkrat mesečno. Uporabnikom bom vsak mesec predstavila mesečno
14
planiranje dela in aktivnosti; pregledali pa bomo tudi dogajanja v preteklem mesecu ter
reševali tekočo problematiko. Na mesečnih sestankih imajo uporabniki možnost, da
rešujejo morebitne medsebojne konflikte, da izrazijo svoje želje, pripombe, pohvale.
- skrb za bivalno okolje: uporabniki po svojih močeh skrbijo za red in čistočo svojih sob in
skupnih bivalnih prostorov. Zaposleni jim pri tem nudimo pomoč in jih motiviramo, da
opravijo tisto delo, ki ga še zmorejo. Prav tako pa bomo tudi letos skrbeli za urejeno
okolico zavoda (pometanje listja, čiščenje snega, zalivanje rož…) ter za urejenost vrta
(sajenje, pletje). Skrbeli pa bomo tudi za okrasitev skupnih prostorov z izdelovanjem
naših lastnih okraskov.
- zaposleni bomo izvajali različne skupinske delavnice, ki bodo pripomogle k dvigu
kakovosti življenja v bivalni enoti (zdravstvene delavnice, ustvarjalne delavnice, glasbene
delavnice, poučne delavnice).
2. Prepoznavanje, spremljanje, reševanje osebnih težav pri uporabnikih, njihovih stisk
in konfliktov
Življenje v skupini prinaša tudi konflikte v medsebojnih odnosih. Vloga zaposlenih pa je,
da znajo te konflikte ter stiske uporabnikov reševati. Poleg tega je potrebno razvijanje
strpnosti do sočloveka in empatijo. Uporabniki se zavedajo, da živijo v skupnosti in da se
je potrebno tudi prilagajati in sklepati kompromise ter si medsebojno pomagati. Ker
zaposleni že dobro poznamo uporabnike, tudi vemo, na kakšen način posameznik izraža
svojo stisko (en neprestano godrnja in nič ne pove, drug uporabnik je avtoagresiven, tretji
ima izbruh jeze...), zato znamo ob takih situacijah hitro reagirati.
3. Svetovanje, usmerjanje, vodenje usposabljanja uporabnikov ter nudenja pomoči
uporabnikom
Nekateri uporabniki se vsakodnevno srečujejo z mobitelom in računalnikom. Nekateri pri
tem potrebujejo pomoč, usmerjanje v procesu rokovanja s tehnologijo. Zaposleni bomo
uporabnikom tudi v letu 2013 nudili pomoč pri uporabni telekomunikacijskih sredstvih.
Dnevno bomo spremljali aktualne novice, doma in po svetu, in sicer s spremljanjem
televizijskega dnevnika in z branjem časopisja (Delo, Ognjišče, lokalni časopis). Vloga
delavca pri tem bo, da uporabnikom približa vsebino slišanega, prebranega, da jo lažje
razume.
Utrjevali bomo, kar že znamo, in sicer branje, pisanje, uporaba telefona, mobitela,
interneta, učenja poznavanja na uro, pošiljanje sms-ov po mobilnem telefonu, pisanje
razglednic, prepoznavanje barv… Razne miselne igre bodo podlaga za urjenje spomina in
spodbujanja k mišljenju – npr. uganke, reševanje križank, besedne igre, igranje spomina in
ostale družabne igre (človek ne jezi se, puzzle..)
Na sprehodih po mestu bomo opazovali stavbe in ponavljali, katera institucija je v
določeni stavbi (banka, pošta, knjižnica, občina…) in ponovili namen stavbe (na pošti
pošljemo pismo prijateljem, prevzamemo paket…)
Mesečno bomo skrbeli za okrasitev skupnih prostorov ter panojev. Na različnih
ustvarjalnih delavnicah bodo uporabniki z našo pomočjo, izdelovali okraske, s katerimi
bodo polepšali bivalne prostore. Okraski pa bodo vedno tematsko obarvani (npr. V
pustnem času bomo ustvarjali pustne maske, barvali pobarvanke klovnov, v poletnem
času pa bomo izdelovali barčice in barvali pobarvanke ribic…)
15
Med nami bivajo tudi slepi in slabovidni uporabniki, kateri bodo potrebovali naše
vodenje, spodbude, da vsakodnevno razvijajo orientacijo v sebi in v prostoru.
Posebno skrb bomo namenili tudi uporabnici z demenco in uporabnici s srčnim
popuščanjem. Skrbeli bomo, da bosta aktivni v njunih zmožnostih ter s tem podaljševali
njune vitalne funkcije.
4. Vzpodbujanje razvoja uporabnikov za samostojno življenje
Naloga delavcev bo, da bomo uporabnike vodili in spodbujali k samostojnosti v
konkretnih situacijah. Kot primer, samostojno pomivanje posode, obuvanje čevljev,
oblačenje, umivanje zob, nakup oblačil in obutve, vodenje skupine na sprehodih…
Uporabniki bodo tudi vključeni v procese odločanja ter bodo imeli možnost izražati svoje
želje in interese. Spodbujanje samostojnosti pripomore tudi k dvigu samozavesti
uporabnikov. Najbolj pa uporabniki potrebujejo našo pomoč in svetovanje pri upravljanju
z denarjem. Tisti uporabniki, ki ne poznajo vrednosti denarja, bodo dovolj samostojni, da
si bodo sami plačali kavo, saj vedo, da za en velik kovanec dobijo v gostilni skodelico
kave.
5. Vključevanje v okolje
Vključevanje v okolje je del našega vsakdana. Pet uporabnikov bo odhajalo na proste
izhode samostojno ob torkih, z eno uporabnico bomo izvajali po potrebi individualni
sprehod po dvorišču, saj sprehoda do mesta ne zmore več, z ostalimi devetimi uporabniki
pa se bomo razdelili v več manjših skupin, glede na potrebe in želje uporabnikov. Med
vikendi pa bodo uporabniki hodili na sprehode z enim varuhom, in sicer kdor si bo
sprehoda želel, saj bo drugi varuh ostajal v zavodu.
Ena uporabnica bo tudi v tem letu obiskovala čipkarski krožek na osnovni šoli Franceta
Bevka v Tolminu, pod vodstvom g. Zore Michelliza. Uporabnica pot do šole in nazaj v
zavod opravi samostojno.
Tudi v tem letu bomo spremljali kulturno dogajanje v mestu Tolmin ter se udeleževali
različnih glasbenih koncertov, gledaliških in filmskih predstav ter drugih prireditev.
En uporabnik samostojno obiskuje knjižnico Cirila Kosmača Tolmin, kjer si vsak mesec
izposodi knjigo.
6. Sodelovanje s starši, skrbniki in drugimi strokovnimi delavci
S starši oziroma skrbniki bomo pisno ali telefonsko seznanjali z vsebino programov, ki jih
pripravljamo v bivalnih enotah ter se dogovarjali o obiskih/počitnicah uporabnikov na
domu.
II.
VARSTVO
1. Skrb za zdravje in varnost uporabnikov
Skupaj z uporabniki bomo skrbeli za njihovo zdravje in za dobro počutje. Vsakodnevno
smo in bomo tudi letos v kontaktu z zdravstvenim tehnikom Matevžem Melincem, ki
16
nam poroča o morebitnih spremembah zdravstvenih stanj uporabnikov. Darinka Pervanje
pa bo tekom leta izvajala zdravstvene delavnice.
Ker sami pripravljamo obroke med vikendi, bomo skrbeli, da bodo uporabniki uživali
uravnotežene obroke ter spoznavali zdravo prehrano. V proces kuhanja bomo vključevali
tudi vse uporabnike. Vsak bo pomagal pri kuhi po svojih zmožnostih. Ostale dneve v
tednu pa je prehrana organizirana s strani Novšak Catering.
2. Varovanje interesov in pravic uporabnikov ter varovanje le teh pred kakršnokoli
zlorabo
Uporabniki bodo imeli možnost, da podajo nestrinjanja, pritožbe, če bodo menili, da so
kršene njihove pravice. Svoje nestrinjanje bodo lahko vedno podali na mesečnih sestankih
ali pa se bodo individualno zaupali delavcu, ki je v službi.
Uporabnike bom na prvem mesečnem sestanku ponovno seznanila s pravili hišnega
reda, ki ga bomo po potrebi tudi obnavljali
III. INTERESNA DEJAVNOSTI
Ena uporabnica vsak torek od 16.00 do 17.30 obiskuje klekljarski krožek v Osnovni šoli
Franceta Bevka Tolmin.
V. POSEBNI PROJEKTI
 Darinka Pervanje:

Vsako četrto nedeljo v mesecu bomo imeli srečanje Vera in luč.

V novembru bomo šli na koncert »Klic dobrote v Celju«.
 Greti Kutin:
 Februarja 2013 bom peljala eno uporabnico v Dom upokojencev Tolmin na obisk k
bivši sosedi
 Ogledali si bomo primerne gledališke predstave.
 Andreja Rau Kavčič






Peka značilnega peciva za praznike (za pusta – štraube, za veliko noč potica,
pinca..)
BRALNE URICE : 1x tedensko (petek) branje mladinskih povesti uporabnikom
(Slovenske pripovedke, Uganke, Pastirci…), predvsem tistim, ki sami ne tega ne
zmorejo.
Marec 2013: pohod do cerkvice Sv. Petra nad Zatolminom. Kako se orientiram po
straneh neba? Preprost prikaz s kompasom in zemljevidom na razgledni točki (4
uporabniki).
April 2013: pohod po sprehajalni poti od Sotočja do jezera na Mostu na Soči. Ogled
čolnov na privezu (3 uporabniki).
Junij ali julij 2013: popoldan na plaži Sotočje. S štirimi ali petimi uporabniki na
Sotočju igral igre na mivki (balinčki, risanje s palico).
September 2013: obisk kampa »pod Gabrjami«, druženje ob vodi (3 uporabniki).
17
 Vesna Lapanja

delavnice ZAKAJ?ZATO!
- Januar 2013: Pogovarjali se bomo, kako nastajajo slapovi, korita in druge naravne
znamenitosti. Ogledali si bomo kratek film o naravnih pojavih in pripravili plakat.
- Februar 2013: Potopisno predavanje. V goste bosta prišla Katja in Marko Jarc ter nam
predstavila lepote Islandije.
- Marec 2013: Potopisno predavanje. V goste bo k nam prišla Nataša Mrak in nam
predstavila lepote Rusije.
- April 2013: Potopisno predavanje. V goste bosta k nam prišla Andreja Leban in Goran
Demšar, ki nam bosta predstavila Filipine.
- Maj 2013: Spoznali bomo, kdo je iznašel fotografski aparat, kakšni so bili fotoaparati v
preteklosti in kakšni so danes. Pokazala jim bom sodobni fotoaparat in aparat iz bližnje
preteklosti. Pripravili bomo fotografsko razstavo uporabnikov v bivalnih prostorih.
- Junij 2013: Pisave danes in nekoč. Spoznavali bomo, različnost današnjih pisav (latinica,
cirilica, kitajske, arabske pisave) in jih seznanila z začetki zapisovanja. Pripravili bomo
plakat, na katerega bo tudi vsak nekaj zapisal.
- Oktober 2013: Potopisno predavanje -V goste bo prišla Karmen Skrt in nam predstavila
lepote Dominikanske Republike.
- November 2013: Potopisno predavanje - V goste bo prišla Karmen Leban in nam
predstavila potovanje po Afriki.
- December 2013: Ustvarjalna delavnica – izdelali bomo slike z voščenkami in vodenimi
barvicami, s katerimi bomo okrasili panoje (motiv snežaka).

Glasbene delavnice
- Marec 2013: Spoznavanje afriške glasbe s pomočjo avdio-vizualne tehnologije ter afriških
glasbil.
- April 2013: Petje pomladnih pesmi in igranje na orffove instrumente. Pripravili bomo
tudi plakat, na katerem bomo predstavili pomladne pesmi.
- Maj 2013: Izražanje čustev s pomočjo glasbil. Uporabniki bodo s pomočjo orffovih
instrumentov izražali čustva (vesel, jezen, žalosten), drugi pa bodo skušali čustvo
ugotoviti.
- Oktober 2013: Slovenske ljudske pesmi. Nekaj pesmi bomo poslušali, nekatere bomo
zapeli. Pogovorili se bomo o časih, ko so bili otroci, ter kakšne pesmi so takrat peli.
- November 2013: Klasična glasba. Uporabnikom bom s pomočjo slikovnega gradiva in
glasbene podlage predstavila nekaj skladateljev klasične glasbe, povedala jim bom
anekdote skladateljev. Za konec pa bomo poslušali še skladbo klasičnega skladatelja. V
kolikor bo zanimanje, bom uporabnike peljala na koncert (ali v kinogledališče ali v
glasbeno šolo Tolmin)
- December 2013: Petje božičnih pesmi z uporabo instrumentov orffovega instrumentarija.

Zgodovinske delavnice
- Tolminski kmečki upor.
- Obeležje 300 let kmečkega upora.
18
Zaposleni celodnevnega programa bomo:
Sodelovali v skupnih akcijah zavoda
 Materinski dan v mesecu marcu.
 Letovanje v organizaciji VDC Tolmin.
 Novoletna prireditev v mesecu decembru.
VODENJE, VARSTVO IN ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI –
STORITVE DNEVNEGA PROGRAMA
Vodja: Aleksandra Božič, diplomirana socialna delavka, VODJA III – vodja VDC
VODENJE
Vodenje dnevnega in celodnevnega programa
 Sestanek z zaposlenimi v dnevnem in celodnevnem programu 1x mesečno z
namenom načrtovanja, koordiniranja in spremljanja delovnega procesa,
strokovnega dela in poslovanja.
 Mesečni sestanki vodij skupin (delovni inštruktorji, skupinski habilitator) in
likovnega pedagoga (skupinski habilitator), glede programa zaposlitve pod
posebnimi pogoji (kooperacija in lastni program). Na teh sestankih usklajujemo
mnenja glede izplačila nagrad uporabnikom, glede poteka kooperacijskega dela,
izdelamo načrt prodaje izdelkov lastnega programa, pregledamo prodajo
izdelkov za pretekli mesec, dogovorimo se, katere izdelke lastnega programa je
potrebno narediti, preučujemo nove strategije prodaje ipd.
 Sodelovanje na sestanku zdravstvene službe VDC Tolmin.
 Kratki informativni sestanki v jutranjem in popoldanskem času glede počutja
uporabnikov, nadomeščanja v skupinah, dnevnega poteka dela, priprave
dokumentacije, urnika aktivnosti, mnenj glede organizacije dela, dela v
popoldanskem času ipd. Ti sestanki potekajo v jutranjem času med 7.30 in 7.45
uro, v popoldanskem času pa med 14.15 in 14.30 uro.
 Pisna obvestila za zaposlene v celodnevnem programu glede dogodkov v VDC,
odsotnosti uporabnikov, priprave dokumentacije, odsotnosti zaposlenih ipd. z
namenom, da so vsi zaposleni obveščeni o dinamiki VDC Tolmin.
 Priprava mesečnega koledarja aktivnosti, dopustov, nadomeščanj, prodaje
izdelkov lastnega programa, dežurstev za zaposlene.
 Spremljanje delovnega procesa skozi mesečne programe in poročila dela
zaposlenih in sledenje začrtanemu letnemu programu dela VDC Tolmin.
 Spremljanje individualnih programov uporabnikov in ciljev zastavljenih pri
evalviranju individualnih programov.
 Urejanje oglasne deske za uporabnike in zaposlene, s pomočjo katerih lahko
spremljajo dnevno, tedensko ali mesečno dogajanje v VDC Tolmin in okolici
Tolmina (letaki prireditev, koncertov, predavanj ipd.).
19
 Sprotno obveščanje in koordiniranje dela glede na nastale (nepredvidene)
situacije.
 Sodelovanje z drugimi ustanovami (npr. CSD Tolmin in CSD Nova Gorica, Rdeči
križ Slovenije v Tolminu, društvo Karitas, Občine Tolmin, Kobarid, Bovec, Kanal,
Nova Gorica, Zdravstveni dom Tolmin, specialisti zdravniki, Društvo slepih in
slabovidnih Nova Gorica, Društvo Sožitje Tolmin, podjetje Levplast d.o.o. iz
Levpe, Dom upokojencev Podbrdo, enota Tolmin, Mercator d.o.o. Supermarket
na Logu Tolmin, Turistična društva, Posoški razvojni center, podjetje Sprinkler,
Stojan Cuder s.p. iz Tolmina, Avrenis d.d., Bremec – Most na Soči, Turistično
društvo Tolmin, Gimnazija Tolmin, KZ Tolmin, Pot fundacija miru v Kobaridu,
Planika Kobarid, Skupnost VDC – jev Slovenije, območna Notranjsko-Primorska
regija VDC, SOUS in druge sorodne ustanove).
 Koordinacija izvajanja programa Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
Nova Gorica v prostorih Varstveno delovnega centra Tolmin.
 Sodelovanje z zunanjimi sodelavci.
 Pregledovanje prejete pošte, priprava jedilnikov, spremljanje nabav,…
 Priprava urnika za zaposlene v celodnevnem in dnevnem varstvu do 20. v
mesecu za naslednji mesec.
Vzdrževanje stikov in sodelovanje s posameznikom oz. njegovimi svojci
 S starši se redno srečujemo na roditeljskem sestanku – v mesecu marcu
(predstavitev poročila za leto 2012 in letnega delovnega načrta za leto 2013,
pogovor, projekti, predstavitev IP ipd., skliče direktorica – marec)
 Telefonski pogovori – dnevno. Pogovori se nanašajo na aktivnosti v VDC Tolmin,
na prisotnosti in odsotnosti uporabnika, glede zdravstvenega stanja uporabnika,
želja, pripomb staršev, skrbnikov, glede strokovnega dela, opaženih sprememb
pri uporabnikih, prispevkov uporabnikov celodnevnega programa ipd.
 Prireditve – druženje (novoletna prireditev, materinski dan ipd.)
 Obiski na domu
 Pisno obveščanje staršev – dopisi, obvestila ipd.
Priprava in vodenje strokovne dokumentacije
 Spremljanje ISOV programa (dnevno beleženje udeležbe na aktivnostih za
posameznega uporabnika, mesečna kontrola nad korektnostjo zapisov aktivnosti
in prisotnosti za uporabnike, vodij skupin in drugih strokovnih delavcev in
sodelavcev, dnevno ali tedensko branje zapisov opažanj za posameznega
uporabnika, vpisovanje novih aktivnosti v program ISOV, vpis na novo sprejetih
uporabnikov v ISOV program, odjava uporabnika, ki je premeščen ali odpuščen iz
VDC v ISOV program, dnevno branje dnevnika bivalnih enot, spremljanje
izvajanja zdravstvenih storitev ipd.). V leto 2013 smo vkorakali z izpopolnjeno
verzijo ISOV 5 (razvoj s področja beleženja zdravstvenih storitev)
 Priprava individualnega programa za uporabnike.
 Priprava dokumentacije za evalviranje individualnih programov uporabnikov.
 Priprava urnika udeležbe na skupinskih in individualnih aktivnostih za
uporabnike.
20
 Spremljanje prisotnosti uporabnikov v VDC Tolmin.
 Mesečna evidenca prisotnosti uporabnikov v dnevnem in celodnevnem programu
– spremljanje in statistični zapis.
 Mesečna evidenca (beleženje sprememb pokojnin, nadomestil, dodatkov za pomoč
in postrežbo ipd.) prispevkov uporabnikov, ki so v celodnevnem varstvu ter
posredovanje teh računovodstvu VDC.
 Spremljanje integrirane zaposlitve uporabnikov.
 Beleženje prevozov uporabnikov v skladu s Pravilnikom o načinu organiziranja
prevozov uporabnikov v VDC Tolmin
 Mesečni sestanki z uporabniki po matičnih skupinah.
 Pregled zapisnikov mesečnih sestankov z uporabniki in zaposlenimi.
 Glede na potrebe priprava aneksov k dogovorom (glede prihajanja in odhajanja
uporabnikov v VDC Tolmin, k dogovoru o vključitvi ipd.).
 Spremljanje dnevnika popoldanskih aktivnosti (celodnevni program).
 Priprava programa dela VDC Tolmin za leto 2013.
 Priprava poročila o delu VDC Tolmin za leto 2012.
 Vodenje postopka za sprejem, odpust in premestitev uporabnikov v storitve
varstva, vodenja in zaposlitev pod posebnimi pogoji.
 Vodenje postopka za sprejem, odpust in premestitev uporabnikov v storitve
institucionalnega varstva.
 Mesečno izpolnjevanje vlog za znižanje prispevkov uporabnikov institucionalnega
varstva ter posredovanje teh računovodstvu VDC.
 Tedenski vpogled v knjigo pohval in pritožb za uporabnike in ukrepanje ob
morebitni pritožbi ali pohvali.
 Mesečna priprava urnika oz. koledarja aktivnosti za uporabnike.
 Ažurno spremljanje in beleženje osebnih podatkov uporabnikov.
 Koordinacija promocije izdelkov lastnega programa.
 Kontrola mesečne evidence zdravstvenih storitev (medicinsko utemeljenih in
medicinsko neutemeljenih) za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
 Mesečna evidenca opravljenih delovnih ur strokovnih delavcev dnevnega in
celodnevnega programa ter tehničnega osebja.
 Zbiranje in spremljanje ter planiranje dela po mesečnih programih vseh
zaposlenih.
 Spremljanje in upoštevanje Registra tveganj – notranja kontrola okolja socialno
varstvenih storitev (dvakrat letno pregled Registra tveganj in upoštevanje
popravkov).
 V duhu dobrega gospodarja izvajam skrbništvo nad dvema podjemnima
pogodbama in aneksi, dodanim tem pogodbam. In sicer za:
- Jožico Terlikar, specialni pedagog – ortopedagog
S podjemno pogodbo (št. 224/04), aneksom št. 1 (355/06), aneksom št. 2 (282/06) in
aneksom št. 3 (236/08) je naročnik naročil, podjemnik pa prevzel in se zavezal
opravljati: defektološko – specialno pedagoško obravnavo uporabnikov
-
Cvetko Koren, Prevoz oseb Koren Cvetko s.p. - Naročnik naroča, izvajalec pa se
zavezuje opravljati storitve prevozov
uporabnikov od njihovega stalnega
prebivališča v VDC Tolmin in iz VDC Tolmin do stalnega prebivališča
uporabnikov. Prevoznik je po tej pogodbi dolžan opravljati prevoze vse delovne
21
dni v dnevnem programu v Varstveno delovnem centru Tolmin, od 01.09.2012 do
31.08.2013 (številka pogodbe: 1/12-JNMV)
S pomočjo evidence, v kateri je zabeležen pričetek podjemne pogodbe sklenjene s
posameznikom in trajanje, lahko spremljam veljavnost le teh. Mesečno spremljam
število opravljenih delovnih ur za izvajalca podjemne pogodbe in število
opravljenih prevozov za uporabnike (kilometri in število uporabnikov, ki se
poslužujejo organiziranega prevoza).
Sodelovanje z direktorico poteka dnevno oz. glede na potrebe dela. Sodelovanje zajema:
natančno informiranje o vseh posebnostih in pomembnih zadevah v zvezi z uporabniki,
pravočasno obveščanje o tekočih zadevah, problematiki, organizaciji dela zaposlenih,
vodenju evidenc, prisotnosti delavcev, posebnih projektih, izvajanju dela v skladu z
letnim delovnim načrtom, mesečnim programom dela, sodelovanje pri napredovanjih
delavcev v plačilne razrede in nazive ipd.
Pri skrbi za varnost delavcev in uporabnikov upoštevamo:










Hišni red, organizacijska pravila ter listo pravic in dolžnosti uporabnikov.
Pravilnik o nabavi, uporabi in vzdrževanju zaščitne – osebne varovalne opreme.
Vsak delavec ima opravljen izpit iz varstva pri delu.
Požarni red in evakuacijski načrt.
HACCP sistem.
Uporabniki na integrirani zaposlitvi imajo opravljen izpit iz varstva pri delu, glede
na delo, ki ga opravljajo.
Zaposleni in uporabniki imamo opravljeno evakuacijsko vajo v primeru potresa,
požara.
Vsi zaposleni in uporabniki smo cepljeni proti hepatitisu B.
Opozarjanje zaposlenih in uporabnikov glede nepravilnosti in skrbi za varnost
(proste evakuacijske poti, prepoved kajenja v prostorih VDC Tolmin, pravilno
ravnanje z napravami, ki so pod napetostjo ipd.)
Upoštevanje Zakona o varovanju zdravja in varstva pri delu.
Skrb za varovanje podatkov in pravilno arhiviranje pisnega gradiva
 V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07 - ZVOP-1UPB1) in Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 51/06 –
uradno prečiščeno besedilo).
 V skladu s Pravilnikom o zavarovanju osebnih podatkov v VDC Tolmin (pravilnik
sprejet 22.3.2007).
 Z vodenjem knjige evidenc o ravnanju z osebnimi podatki v VDC Tolmin.
 Z upoštevanjem Registra zbirk osebnih podatkov (2007).
 Z internim seznamom katalogov zbirk osebnih podatkov VDC Tolmin.
 V skladu s Katalogom informacij javnega značaja.
 Z upoštevanjem Kodeksa etičnih načel za področje socialnega varstva (s
Kodeksom etičnih načel so bili seznanjeni vsi zaposleni v VDC).
22
 Z upoštevanjem Kodeksa priporočenega obnašanja in ravnanja delavcev v
delovnem razmerju v VDC Tolmin (št. 33/11, z dne 11.01.2011)
Oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov
 Ob vključitvi uporabnika v Varstveno delovni center se skupaj z uporabnikom
pripravi njegov individualni program. Individualni program sloni na potrebah,
željah uporabnika in na opazovanju zaposlenih (tima zaposlenih). Uporabnik se
običajno z zapisanim strinja. V kolikor se uporabnik z zapisanim ne strinja se
individualni program sestavi ponovno oz. dopolni. Uporabnik strinjanje z
individualnim programom potrdi s svojim podpisom. Individualne programe za
posameznega uporabnika spremljamo (vključenost v programe) in navadno
evalviramo zastavljene cilje v mesecu februarju, marcu oz. glede na izkazane
potrebe (tekom celega leta). Sam individualni program, oz. evalvacije
individualnega programa uporabnikov so vnešene tudi v program ISOV, tako da
so ob vsakem času strokovnim delavcem in sodelavcem na vpogled.
 Dnevno spremljanje izvajanja aktivnosti oz. programa v VDC Tolmin, ki je
namenjen uporabnikom.
 Uporabnik pri evalviranju ciljev IP sam aktivno sodeluje. Upoštevane so njegove
želje, potrebe, interesi, zanimanje, veščine ipd.
 Na predstavitev evalvacije ciljev IP povabimo tudi starše, skrbnike, zakonite
zastopnike uporabnikov, s predhodno privolitvijo uporabnika.
Pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk uporabnikov – skupinski in individualni pogovori
Pri delu s skupino in posameznikom se poslužujemo metod:
 svetovanja,
 medsebojne komunikacije - prenos informacij,
 poslušanja,
 sprehodov
 timskih obravnav ipd.
Cilj pogovorov je, da uporabniki z več razumevanja, tolerance, topline, občutka varnosti,
motivacije in sprejetosti, pridobijo bolj pozitiven pogled nase ter se učijo bolj uspešno
reševati težave.
Skozi pogovor, uporabnika spodbujamo k razumevanju njegovega čustvovanja, mišljenja,
doživljanja in vedenja do samega sebe in do drugih, pomagamo pri iskanju lastnih, za
uporabnika sprejemljivih rešitev in postavljanju dosegljivih kratkoročnih in dolgoročnih
ciljev.
Individualni pogovori:
Individualnih pogovorov se poslužujemo ali na željo uporabnika ali ob zaznavanju stiske
ali želje po pogovoru s strani zaposlenega (npr. za dvig samozavesti, vključevanje v
socialno okolje, pridobivanje izkušenj, usposabljanje in spodbujanje posameznika za
aktivno življenje ipd.). Lahko rečem, da je teh pogovorov vedno več. Uporabniki imajo
namreč zelo radi osebni stik, kjer imajo možnost pogovora, klepeta ipd.
23
Strokovni tim
V letu 2013 bomo glede na potrebe izvajali strokovni tim za enega uporabnika
celodnevnega programa glede sprejemljivega vedenja. Za drugega uporabnika
celodnevnega programa pa bomo izvajali tim glede higiene (uporabnik se namreč ne želi
umivati, preoblačiti, pri tem pa postane avtoagresiven).
V kolikor bo potrebno bomo izvajali time tudi za druge uporabnike.
Skupinski pogovori:
 Skupinski pogovori v matični skupini
Navadno se v prvih dneh meseca (prvi teden v mesecu) sestanem z vsako matično
skupino posebej. Uporabniki in vodja skupine predstavijo program dela skupine za tekoči
mesec. Uporabniki navadno povedo svoje želje, pritožbe, mnenja ipd.
Sledi skupna razprava oz. pregled vseh aktivnosti za tekoči mesec za dnevni in
celodnevni program (kdo izvaja določeno aktivnost in kdaj se bo aktivnost izvedla).
Uporabnike obvestim tudi o morebitnih kadrovskih spremembah, vzdrževalnih delih,
ponovimo hišni red VDC (glede na potrebe), obnovimo bonton vedenja (glede na
potrebe), skratka se pogovarjamo o vsem kar zadeva VDC in druge teme.
Matične skupine prejmejo tudi koledar dogodkov, akcij, iz katerih je razviden program
aktivnosti tako za dnevni kot celodnevni program. Koledar aktivnosti je na vidnem
mestu, tako da lahko uporabniki in zaposleni sledijo celotnemu programu dogajanja.
Koledar aktivnosti, je poleg vseh obvestil obešen tudi na oglasni deski v večnamenskem
prostoru.
 Skupinski pogovori z uporabniki celodnevnega programa
Z uporabniki vključenimi v celodnevni program se sprotno dogovarjamo na krajših
sestankih glede tekoče problematike (higiena, samostojni izhodi iz VDC, urejenost
bivalnih prostorov, izleti, izvajanje programa ipd.) tako individualno kot skupinsko.
Redne mesečne sestanke vodi skupinski habilitator zaposlen v BE, glede na potrebe se
sestanka udeležim tudi jaz.
 Zbor uporabnikov
Zbor uporabnikov vodi direktorica. Zbori so namenjeni informiranju, odločanju,
soodločanju o življenju in delu v varstveno delovnem centru. Uporabniki se enakopravno
vključujejo v razpravo, s svojimi mnenji, predlogi ali kritikami, glede na njihove
zmožnosti in potrebe. Zapisnik ročno beleži uporabnica, ki ga samostojno pretipka v
računalniško obliko, nato pa s pomočjo strokovne delavke na uri opismenjevanja,
zapisnik uredi, pregleda napake in po elektronski pošti pošlje direktorici, ki ga pospravi v
registrator.
 Obveščanje skupin in posameznikov o spremembah glede dela, dogodkov, nastalih situacij
Vsakodnevno imamo zaposleni jutranji krajši sestanek (7.30 do 7.45 ure), na katerem vsak
zaposlen predstavi dnevni potek aktivnosti skupine (vodje skupin) ali individualnih
obravnav (skupinski habilitatorji). Tako vodje skupin kasneje v matičnih skupinah
uporabnike seznanijo s potekom dela, ali kakšna aktivnost odpade, ali je spremenjen
urnik aktivnosti, se bo odvijal dodatni program ipd.
24
V kolikor pride do sprememb glede samega programa tekom dneva, vodja VDC o tem
obvesti vsako matično skupino posebej.
Skupinskih pogovorov se poslužujemo tudi v primerih, ko uporabniki ali strokovni
delavci in sodelavci sami izrazijo željo po pogovoru, bodisi zaradi programa dela,
konfliktov, želja ipd.
 Komisija za urejenost prostorov
Se sestaja enkrat mesečno v sestavi uporabnika/-ce in dveh zaposlenih. Komisija mesečno
ugotavlja in ocenjuje urejenosti delavnic, skupnih prostorov – dekoracije prostorov,
poravnani prti na mizah v jedilnici ipd. dnevnega prostora, garderob, bivalnih prostorovsob uporabnikov in urejenosti uporabnikov. Po končanem ogledu prostorov sledi
priprava ocene in zapisnika, katerega prejmejo matične skupine in varuhi bivalnih enot.
Rezultati ocen so na ogled tudi na oglasni deski. Komisija za urejenost prostorov izvaja
oglede nenapovedano, tako da lahko dobimo oceno realnega stanja.
 Komisija za prehrano
V letu 2013 se bo komisija za prehrano (v sestavi uporabnik/ca, predstavnik zdravstvene
službe, skupinski habilitator in vodja VDC) srečala z novim dostavljavcem prehrane
Catering Novšak Damir s.p.. V mesecu januarju in februarju bo komisija za prehrano na
srečanje (enkrat mesečno) povabila tudi Catering Novšak Damir s.p., da ga seznani z
načinom dela komisije, mu preda predloge in pripombe, ter mu vse povedano posreduje
tudi pisno v zapisniku. Nadaljnje mesece bo komisija za prehrano opravljala svoje delo
kot do sedaj (enkrat mesečno - predstavnik uporabnikov poda mnenje uporabnikov glede
prehrane, predstavnik zdravstvene službe poda mnenje glede zdravega načina
prehranjevanja, skupinski habilitator poda mnenje zaposlenih glede prehrane, vodja VDC
pa prebere zapisnik prejšnjega srečanja - sklepi, poda informacije glede organizatorja
prehrane (Catering Novšak Damir s.p.) – njegovo mnenje na poslani zapisnik).
Po končani diskusiji se pripravi zapisnik in o ugotovitvah obvesti tudi organizatorja
prehrane. V kolikor se pojavijo večje nepravilnosti glede prehrane pa se Catering Novšak
Damir s.p. obvešča sprotno.
Izobraževanja za uporabnike:
 23.01.2013 – »Moja večja varnost« v izvedbi Policijske postaje Tolmin
Uporabniki se bodo seznanili z vrstami policistov, prometno varnostjo, vandalizmom,
nasiljem v družini in med vrstniki, kako ravnati z bančnimi karticami, mobilnimi
telefoni, moja – tvoja lastnina, sam doma,…
 30.01.2013 – »Zdravje« v izvedbi dpl. medicinske sestre Bože Istenič (Zdravstveni dom
Tolmin)
Skupaj z uporabniki se bomo pogovarjali o negi telesa, kajenju, uživanju alkohola,…
 Marec 2013 – » Starost in staranje oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju« v
izvedbi mag. Alenke Golob
25
Organiziranje prostočasnih aktivnosti – »aktivnosti za dvig kakovosti življenja uporabnikov«:
Osnovno vodilo je dvig kvalitete življenja, ohranjanje in pridobivanje novih znanj, navad,
veščin in spretnosti. Pri organizaciji vsake aktivnosti pa je pomembno, da si jo
posameznik lahko izbere sam, da v njej uživa, da je pravilno motiviran, kajti le tako smo
lahko uspešni.
Splošna poučenost 1
Vsako človeško oko ima svojo lastno luč. Kamor radovedno in naklonjeno posveti njegova
svetloba, se pokaže nov svet, ki prej ni bil jasen.
Ker si ne dovolimo, da bi postali pasivni, da bi se nam zamračil um, bomo skozi vse leto z
različnimi aktivnostmi ( branje, vključevanje v okolje, peka,…) ohranjali naša znanja in
spretnosti, ki smo jih pridobili skozi življenje.
-
Peka pustnih dobrot
Z gospo Jožico Terlikar bomo pred pustom spekli flancate. Tako se bomo lahko
preizkusili tudi v ročnih spretnostih, sledenju navodil, poslušanju in pogovarjanju o
pustnih običajih.
-
Ure pravljic
V letošnjem letu nas bo nekajkrat obiskala tudi gospa Mira Rutar, pravljičarka knjižnice
Cirila Kosmača v Tolminu in nam povedala kakšno zanimivo zgodbo.
Brali bomo tudi različne pravljice, besedila povezana z letnimi časi in se tudi pogovarjali o
značilnostih posameznega letnega časa. Poskusili bomo napisati tudi kratko besedilo o
značilnostih letnih časov.
Ker se vsakodnevno srečujemo tudi z našimi čustvi se bomo dotaknili tudi teh (jeza,
veselje, jok – žalost).
-
Sprehodi
Ker so v skupino vključeni predvsem starejši uporabniki in slepi, se bomo skozi vse leto
posluževali krajših sprehodov v okolici VDC Tolmin.
-
Urjenje spomina
S pomočjo prepoznavanja videnega, igre spomina, sestavljanja besed, pogovorov ipd.
bomo urili spominske funkcije.
Plesni program družabnega plesa VDC Tolmin
V plesni sezoni 2013 bomo s plesalci, ki obiskujejo tečaj družabnega plesa za odrasle
oblikovali naslednji plesni program. Ponavljali bomo naslednje standardne plese:
- Počasni (angleški ) valček: osnovni desni kvadrat in obračanje po ¼ v desno polka:
osnovni trikorak in obračanje v obe smeri: desno in levo
26
-
Pop swing: osnovni zibalni korak, menjava plesalke na levo, figura rit na rit, plesalka
pred plesalca, plesalec na desno, figura rit na rit, plesalec pred plesalko, menjava rok
za hrbtom
-
Foxtrot: osnovni korak na mestu, osnovni korak s sprehajanjem, obračanje v desno po
¼ obrata z zibalnim korakom
-
Hitri (dunajski) valček: osnovni zibalni korak in desno obračanje
-
Tango
-
Rumba
Pri počasnem valčku se bomo na novo naučili tudi levi kvadrat in levi obrat ter figuro
ločitev in vrtiljak. Pri swingu pa bomo dodali figuro drsna vrata v desno in levo ter obrat
plesalke skozi košaro.
Nastopili bomo na zaključni plesni produkciji plesne šole Urška, ki bo v soboto 25. maja v
Tolminu, ter na decembrski plesni produkciji.
Projektno delo
MATERINSKI DAN
Srečanje se prične s sestankom s starši, skrbniki uporabnikov. Po končanem uradnem delu
pa pripravimo majhno pogostitev in matere, skrbnice obdarujemo s simboličnim darilom,
ki ga izdelajo uporabniki pod mentorstvom zaposlenih. Prostor bo tudi pomladansko
okrašen.
Vodja projekta: Aleksandra Božič, Mojca Mavrar, Damijan Cvek
PLESNA PRODUKCIJA URŠKE
V mesecu maju in decembru 2013 bo plesna šola Urška organizirala plesno produkcijo v
Tolminu. Naši plesalci se bodo na omenjeni prireditvi predstavili s standardnimi in
latinsko ameriškimi plesi pod mentorstvom plesne učiteljice, plesne šole Urška Tolmin,
Suzane Brešan. Priprave na nastop potekajo skozi vse leto in sicer v obliki plesnih vaj
enkrat tedensko.
Cilj: predstavitev javnosti, krepitev samozavesti – nastop, pokazati kaj smo se naučili,
rekreacija
OBISK KMEČKEGA PRAZNIKA NA POLJUBINJU
V mesecu septembru poteka Kmečki praznik na Poljubinju. Z udeleženci si bomo v okviru
kmečkega praznika ogledali razstavo sirov, pridelkov ekoloških kmetij, prikazov domače
obrti ipd.
PILATES
Pilates je posebna vrsta vaj za krepitev telesnih mišic. Predstavitev in vadbo nam bo
prikazala Suzana Brešan. Kdor bo želel se bo v vadbi lahko preizkusil.
MOJ KORAK
V mesecu januarju 2013 smo pričeli s tretjo izvedbo programa Moj korak v sodelovanju s
Posoškim razvojnim centrom Tolmin (PRC Tolmin). Sam program se bo izvajal v
27
prostorih PRC Tolmin, v VDC Tolmin in okolici enkrat tedensko (vsak četrtek) do meseca
julija 2013. V program je vključenih devet starejših uporabnikov (7 uporabnikov je starih
med 56 in 69 let, dva uporabnika pa med 45 in 49 let). Program je sestavljen iz branja
knjig, sprehodov, kuhanja in peke, priprave piknika, izleta na turistično Kmetijo Široko,
izdelovanja izdelkov (risanje, barvanje ipd.). Sam program dela so predlagali uporabniki
na prvem srečanju. Program izvaja Nataša Klobučar Štrancar. Pomoč ji nudim Aleksandra
Božič.
OBISK KMETIJE ŠIROKO
Z uporabniki, ki obiskujejo program Moj korak se bomo odpravili na turistično kmetijo
na Široko. Tam se bomo srečali z domačimi živalmi, se sprehodili v okolici in poskusili
domačo hrano.
NOVOLETNA PRIREDITEV Z GALA PLESOM V DECEMBRU
Novoletna prireditev v mesecu decembru je tradicionalni dogodek VDC Tolmin. Nanj se
pripravljamo vsi zaposleni in uporabniki.
Vodja projekta: Aleksandra Božič, Janja Barić, Damijan Cvek, Vesna Lapanja, Sonja Leban Kavčič
VARSTVO






spremljanje, podpora pri vsakdanjih dejavnostih VDC,
nudenje pomoči pri vsakdanji skrbi za sebe (higiena, oblačenje, pomoč pri gibanju
in hoji, orientaciji, prehrani ipd.),
pomoč pri komunikaciji, razvijanju pozitivnih medsebojnih odnosov,
samospoštovanja in spoštovanja, razvijanju čuta pripadnosti, strpnosti,
varstvo pri prihodih in odhodih, spremstvo pri prevozih,
utrjevanje čuta urejenosti sebe in delovnega okolja,
skrb za zdravje in dobro počutje ter osebno urejenost.
V omenjeno storitev smo vključeni vsi zaposleni. Glede na potrebe oz. opravičeno
odsotnost zaposlenih (npr. bolezen, izobraževanja, projektno delo ipd.), se nadomešča
delovnega inštruktorja ali skupinskega habilitatorja v matični skupini, varuha,
skupinskega habilitatorja v celodnevnem varstvu. V teh primerih se delavce prerazporedi
tako, da delo poteka nemoteno.
Dežurstva potekajo v času zajtrka med 7.15 uro in 7.45 uro, v času aktivnega odmora med
9.30 in 10.00 uro, v času kosila uporabnikov med 12.00 in 12.30 uro, v jutranjem času med
6.00 in 7.15 uro v bivalni enoti (zbujanje uporabnikov, osebna higiena, oblačenje ipd.) in v
času predaje informacij glede posebnosti in pomembnih informacij o uporabnikih med
zaposlenimi v dnevnem in celodnevnem programu (14.15 – 14.30 ure).
V primeru odsotnosti zdravstvene službe VDC Tolmin, pa zaposleni poskrbimo tudi za
delitev predpisane terapije uporabnikom, nudenju prve pomoči ipd.
28
ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI
Delo je najboljši zdravnik, kar nam jih je dala narava.
(Gallen, 172 n.št.)
Pomeni, da je delo lahko primeren in uspešen način, kako priti do zadovoljstva
posameznika. Jemljemo ga, kot nekaj samo po sebi umevnega. Toda za uspešno delovanje
je potreben posameznik z vsemi svojimi sposobnostmi, primerno okolje in tudi izbira
primerne okupacije.
Zaposlitev pod posebnimi pogoji zajema zaposlitev oz. delovno okupacijo, prilagajanje
delovnih pripomočkov sposobnostim posameznika, razvijanje delovnih sposobnosti in
spretnosti, uvajanje v delo, zagotavljanje pogojev za varno delo, načrtovanje in
spremljanje delovnega procesa, nabavo sredstev za izvajanje programov, ter prodajo
izdelkov.
Uporabnikom omogoča ohranjanje pridobljenih in širitev novih znanj, ter delovnih
spretnosti, ter vzpodbuja uresničevanje lastnih idej in ustvarjalnosti. Daje občutek
koristnosti in dviguje samopodobo.
Pri izvajanju kooperacije sodelujemo z različnimi kooperanti. Kooperacija se opravlja v treh
matičnih skupinah v dopoldanskem času. Da delo poteka nemoteno in da je delo
opravljeno pravočasno skrbi delovni inštruktor. Delovni inštruktor zadolžen za
kooperacijo ima stalne stike s kooperanti in lahko rečem, da nejasnosti rešujemo sprotno,
da je delo vedno opravljeno natančno, v dogovorjenem času in reklamacij dejansko ni. V
letu 2013 bomo predvsem sodelovali z podjetjem Avrenis d.o.o, Kovinoplastika Bremec
Cvetka Bremec s.p, ter Rut d.o.o.. Delovni inštruktor zadolžen za kooperantski program
vestno išče nove možnosti za sodelovanje s kooperanti.
Uporabniki glede na opravljeno delo mesečno prejmejo nagrado.
Izdelava izdelkov lastnega programa poteka v matičnih skupinah in izven. Izdelki se
oblikujejo pod budnim očesom likovnega pedagoga.
Iz našega kataloga je razvidno, da izdelujemo nakit, obdelujemo keramiko, izdelujemo
izdelke iz fuzije stekla, slikamo na svilo in na platno, izdelujemo grafike, voščilnice za
različne priložnosti, imamo poseben novoletni program, izdelujemo punčke iz blaga,
book markerje, šivamo predpasnike, izdelujemo izdelke iz lesa in drug papirnati
program, izdelujemo embalaže, poslovna darila za VDC, izdelke po naročilu (sodelovanje
z občinami, podjetji, posamezniki, društvi) ipd.
Naše izdelke prodajamo v trgovini VDC Tolmin, na sejmih, v Supermarketu na Logu v
Tolminu, v VDC Muc, Kmetijska zadruga Tolmin, Planiki Kobarid, Kozmetičnem salonu
Ana v Tolminu, Fundaciji poti miru v Kobaridu, v letošnjem letu, pa bomo sodelovali tudi
z izdelovalko domače obrti Nadjo Čopi s.p. v Bovcu, s prodajo v večjem trgovskem centru
v Ljubljani in v Mariboru v okviru Skupnosti VDC Slovenije.
Zgledno sodelujemo z Občino Kobarid.
S prenovljeno internetno stranjo VDC Tolmin bomo naše izdelke lahko še bolje oglaševali.
Prenovili smo katalog izdelkov, ki ga lahko sprotno dopolnjujemo, spreminjamo. Skratka,
slediti moramo marketinškim zakonitostim in tudi skrbeti, da so naše predstavitve vedno
aktualne in zanimive za ljudi. Nenazadnje so s prodajo izdelkov zadovoljni tudi
uporabniki, saj je v sam izdelek vloženega veliko truda.
29
Vsi prodajni izdelki so vodeni preko programa maloprodajne trgovine.
Redno koordiniram delo s področja lastnega programa in sodelujem z likovnim
pedagogom in ostalimi zaposlenimi.
Integrirana zaposlitev
V integrirano zaposlitev so vključeni štirje uporabniki in sicer:
- v Domu upokojencev Podbrdo, enota Tolmin (delo v šivalnici, pralnici in jedilnici –
dve uporabnici),
-
v podjetju Levplast d.o.o. v Levpi (uporabnik je vključen v proizvodni program
podjetja)
-
v podjetju Sprinkler sistemi, Stojan Cuder s.p. iz Mosta na Soči (Postaja) (uporabnik
je vključen v proizvodni program podjetja).
Redno bom spremljala uporabnici vključeni v integrirano zaposlitev v Domu upokojencev
Podbrdo, enota Tolmin. Tako bomo z uporabnicama in njunima mentoricama
(zaposlenima, ki ju spremljata v DU Tolmin) iz doma upokojencev Tolmin (Marinka Šavli
in Marjetka K) spremljali opravljene ure, se dogovarjali o poteku dela, obveščali
morebitne odsotnosti, želje, stiske ipd.
Z vsemi podjetji redno sodelujemo (telefonsko, obiski v podjetju) in pri uporabnikih
kontinuirano spremljamo njihovo zadovoljstvo pri izvajanju zaposlitve. Mesečno vodimo
evidenco opravljenih ur, ki jih potrdi uporabnik, izvajalec in naročnik. Za opravljeno delo
uporabnik prejme nagrado v znesku opravljenih ur in dogovorjeni vrednosti ure.
Spremljamo pogodbo med izvajalcem in naročnikom.
Oblika integrirane zaposlitve v VDC Tolmin
- pomoč v pralnici (obešanje in pobiranje perila)
-
skrb za urejenost okolice VDC (pometanje dvorišča, odstranjevanje snega, urejanje
korit z rožami, košnja trave),
-
skrb za urejenost skupnih prostorov (jedilnice, večnamenskega prostora),
-
kuhanje kave za vse uporabnike
-
pomoč zaposlenim (pomoč hišniku pri lažjih opravilih (čiščenje vozil, pospravljanje
podstrešja ipd.)
-
delo na vrtu
-
prodaja izdelkov lastnega programa v Supermarketu na Logu v Tolminu in sejmih
V program integrirane zaposlitve v VDC je vključenih 7 – 10 uporabnikov, glede na
izražene želje. Vse uporabnike, vključene v obliko integrirane zaposlitve v VDC Tolmin,
nagradimo z izredno denarno nagrado.
Da bi življenje oseb z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju organizirali čim
bolj kakovostno in da bi lahko bile te osebe srečnejše, je treba spoštovati načela kakovosti
življenja. V zadnjih dveh desetletjih so skušali načela kakovosti življenja oseb z motnjo v
duševnem razvoju definirati številni avtorji. Večina poskusov je prizadete osebe doslej
postavljala v pasiven položaj. Bili so objekti, za katere nekdo, resda najbolj iskreno, nekaj
načrtuje, dela in oblikuje - toda brez njihovega sodelovanja. To omejenost pa je zelo dobro
30
presegel Anglež David Brandon, ko je določil pet načel kakovosti življenja prizadetih
oseb:
� načelo dobrih medsebojnih odnosov ,
� načelo resnične izbire,
� načelo socialne participacije,
� načelo osebnega razvoja in
� načelo resničnega povezovanja. 1
I. SKUPINA
Vodja: Silvo Sovdat, lesarski tehnik, delovni inštruktor I
VODENJE
Oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov
V skupino je vključenih 13 uporabnikov, od tega je 7 moških in 6 žensk. 7 uporabnikov je
v dnevnem varstvu, 6 pa v celodnevnem.
Pri izdelavi in spremljanju evalvacij individualnih programov za vsakega uporabnika iz
moje skupine, bom sodeloval z vsemi strokovnimi delavci in sodelavci našega zavoda.
Razen enega uporabnika, se vsi iz skupine brez težav vključujejo v planirane individualne
in skupinske aktivnosti.
Taisti uporabnik se najbolje počuti, kadar opravlja proizvodno delo in se ga pusti
popolnoma pri miru. Nikoli se ne udeleži nobene aktivnosti ki potekajo izven delovnega
časa.
Eni uporabnici bomo občasno omogočili, da bo po predhodnem dogovoru lahko obiskala
svojo sorodnico v Šmihelu.
Pet uporabnikov iz skupine je vključeno do poletja 2013 v projektu, Moj korak, ki poteka
v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom iz Tolmina.
Štiri uporabniki iz skupine se udeležujejo literarnega projekta Glas ženske.
Skupaj z uporabniki bomo vsak mesec imeli sestanek matične skupine, kjer predstavimo
program za naprej, uporabniki imajo možnost, da zadevo komentirajo, predlagajo, pa tudi
kritizirajo, če je potrebno.
Enkrat tedensko peljem uporabnika na Tolminsko pokopališče, kjer prižge svečko na
maminem grobu.
Z uporabniki bom po razporedu prodajal izdelke našega lastnega programa v
Supermarketu Merkator Na Logu v Tolminu.
Odkar je enemu uporabniku umrla mama, mu takorekoč vsak dan dovoljujem, da gre po
delu domov, kjer zakuri peč, čeprav je stanovanje prazno. V zavod se vrne do malice.
Eden od uporabnikov je precej dejaven na področju alternativnih in duhovnih aktivnosti,
ki potekajo izven zavoda. Srečanj se udeležuje tudi na mednarodnem področju. Večkrat
ga opozorim, naj s tem ne pretirava.
Z vsemi uporabniki poskušam vzpostaviti pristen odnos. Trudim se, da v skupini ne
prihaja do napetosti.
1
Brandon D. in A. (1992) Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami); Vir:
http://diplome.fov.uni-mb.si/vis/12950Jelar.pdf
31
Ker si zaupamo, jim dovoljujem veliko svobode. Velja pa, da se tega zaupanja ne
izkorišča.
Pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk uporabnikov
Smatram, da v skupini ni napetosti. Med uporabniki se trudim vzpostaviti prijateljski
odnos. Če je treba pomagamo drug drugemu, načeloma se izogibamo nesporazumom. Če
pa do njih pride, poskušam zadevo rešiti s sproščenim pogovorom, kar največkrat
zadostuje. V redkih primerih se zgodi, da posameznemu uporabniku omogočim
sprostitveni razgovor z drugim strokovnim delavcem, največkrat je to vodja VDC.
Poudariti velja dejstvo, da imam z vsemi strokovnimi delavci in sodelavci zavoda zelo
korektne odnose. Vedno so pripravljeni na sodelovanje in skupaj prej ali slej najdemo
rešitev za vsako morebitno težavo.
Vzdrževanje stikov in sodelovanje s posameznikom oz. njegovimi starši
Z vsemi starši oziroma zakonitimi zastopniki uporabnikov bom po potrebi komuniciral
preko telefona, enkrat letno pa se z njimi pogovorim, ko pridejo na roditeljski sestanek.
VARSTVO
Že pri iskanju primernega proizvodnega dela posvečam veliko pozornost na vidike
varstva pri delu. Primerno delo ne sme biti pretežko, ne sme vsebovati strupenih
substanc, biti mora varno in dovolj enostavno za izdelavo.
Največja nevarnost s tega vidika obstaja pri izdelkih iz lesa, ker je v skupini uporabnik, ki
obvlada tudi delo na mizarskih strojih. Zaradi tega moram biti še toliko bolj previden,
tako, da mu dovolim le tista dela, za katere smatram, da so zanj primerna.
Vedno skrbimo, da imamo proste evakuacijske in transportne poti.
Na morebitne nepravilnosti opozarjam in jih po potrebi odpravim.
Dnevno bom vizualno preverjal osebno urejenost vsakega uporabnika posebej.
Uporabnike vedno znova nagovarjam, naj svoje stiske in dvome zaupajo strokovnim
delavcem in sodelavcem v zavodu. Tak pogovor je uporabnikom vedno na voljo.
Enkrat mesečno se vsi iz skupine stehtamo.
Po kosilu si umijemo zobe.
V delavnici vsak dan po delu dežurata dva uporabnika. Prvi pomete delavnico in
pripadajoče prostore, drugi pa pobere vrečke s smetmi, vstavi čiste vrečke in smeti odnese
v kontejner. Dežurni se menjajo tedensko.
Ena uporabnica je zadolžena za zalivanje rož v delavnici. Taista uporabnica občasno
pobriše vse police v naši delavnici.
Zaradi pretirane porabe papirnatih brisač, trije uporabniki koristijo pri umivanju rok
brisače iz blaga.
En uporabnik je zadolžen za urejenost naše garderobe.
32
En uporabnik po potrebi pomete dvorišče in prostor v kontejnerskem skladišču.
Sam sem zadolžen tudi za kontejnersko skladišče izdelkov in materiala. Prizadevam si, da
je skladišče urejeno in varno za uporabo.
Da bi zmanjšali možnost okužb, si redno umivamo in razkužimo roke pred vsakim
odhodom iz delavnice.
Posebno pozornost bom posvetil slepemu uporabniku iz moje skupine. Pomagal mu bom
pri gibanju in orientaciji v prostorih zavoda, kakor tudi izven njega.
Eni uporabnici se je stanje spremenilo do te mere, da moram biti pozoren, kam gre.
Občasno se zgodi, da ne ve kam bi rada šla. Pojavljajo se tudi motnje v govoru, tako da ne
zmore smiselno povedati, kar bi hotela.
Skladno z letnimi časi zamenjamo okrasitev prostorov delavnice.
Po razporedu sem dežuren za tedensko pripravo zajtrkov. Dežuram tudi med aktivnim
odmorom od 09.30 do 10.00. v svoji skupini vsak dan.
Cela skupina se vsak dan udeleži aktivnega odmora, enkrat tedensko pa gremo na
skupinsko telovadbo.
Štiri uporabniki koristijo dietno prehrano.
Trudimo se obnašati ekološko, tako da odpadni papir in ostanke plastike odlagamo v zato
predvidene posode v TV sobi.
V smislu varčevanja z energijo, pa zapiramo luči in radio vedno kadar skupina zapusti
delavnico.
ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI
Kooperacija
Od vseh naših kooperantov smo v leto 2013 vstopili le z dvema in sicer sta to Bremec
Cvetko iz Mosta na Soči in Škobrne Renato, lastnik firme Aurenis. Za prvega opravljamo
delo, vstava treh kontaktov v stikala in vstavljamo jeklene vzmeti v plastične nosilce. Za
Aurenis pa razstavljamo, prebiramo in sortiramo različne materiale, ki so namenjeni za
nadaljnjo reciklažo. Ta dela so hvaležna, ker jih praktično lahko opravljajo prav vsi
uporabniki.
Čeprav od ostalih kooperantov trenutno nimamo dela, jih vseeno vsak mesec enkrat
pokličem in povprašam po morebitnem proizvodnem delu.
Nekaj upanja nam ponuja firma Rut d.o.o. Z njimi se že dalj časa dogovarjamo za
odvijanje 8.000 kos bakrenih tuljav.
Tudi obrtnik Jarc Joško nam še vedno ni pripeljal obljubljenih vzorcev morebitnega dela.
Vsak mesec pokličem g. Vojka Žagarja na Hydrio v Tolminu. Občasno za njih odvijamo
bakrene tuljave.
Redne stike imam z lastnikom firme KOVI g. Berginc Edvin s Čezsoče.
33
Kljub slabim izgledom, pa računam, da bomo vsak mesec opravili za okoli 350,00 € bruto
proizvodnje, tako da bi v celem letu 2013 skupaj v vseh treh skupinah lahko izdelali za
3.850 € bruto proizvodnje.
Pri razporejanju proizvodnega dela po skupinah bom pozoren na zaposlitveno
sposobnost posameznih uporabnikov.
Dela, ki so zahtevnejša in je potrebna večja pozornost običajno prevzame moja I. skupina.
Trenutno stanje na trgu je zelo nestabilno, zato nimamo rednih naročil. Zaradi tega se
dogaja, da moramo v kratkem času dobro organizirati delo, in ga končamo do
dogovorjenega roka. Včasih je potrebno delati tudi v popoldanskem času in preko
vikenda v bivalni enoti na Rutarjevi ulici.
Veliko pozornost posvečamo vmesni in končni kontroli izdelkov. Da delo opravljamo
dobro, potrjuje tudi dejstvo, da nimamo težav z reklamacijami.
Da stanje na področju kooperacije ni rožnato dokazuje tudi dejstvo, da moramo velikokrat
sami poskrbeti za prevoz in odvoz proizvodnje.
Na podlagi opisov opravljenih proizvodnih ur iz ISOV-a, pripravim vsak mesec izračun
višine denarne nagrade za vsako skupino. Na osnovi teh podatkov potem vodje skupin
razdelijo sredstva za nagrade posameznim uporabnikom, ki so delo opravljali.
Ker sem zadolžen za proizvodno delo bom koordiniral delo med skupinami.
Trudil se bom, da bo delo opravljeno kvalitetno in do določenega roka.
Redno vzdržujem stike z aktualnimi kooperanti in sem z njimi v dobrih odnosih.
Lastni program
Ob pomanjkanju proizvodnega dela se bomo preusmerili na izdelke lastnega programa.
Nadaljevali bi z lansko leto začetim lesnim programom, to pomeni, da bomo izdelovali :
- Male lesene stolčke na treh nogah.
- Pručke iz lepljenega lesa.
- Lesene stole na treh nogah.
- Lesene črke abecede iz vezane plošče.
Čeprav s pomanjkljivo strojno opremo, nam je uspelo izdelati dovolj kvalitetne artikle, ki
so zanimivi za prodajo na trgu. Tukaj moram pohvaliti hišnika, ki mi je vedno pripravljen
priskočiti na pomoč. Če stvari ni mogoče izpeljati z našo opremo je problem rešil tako, da
je zadevo opravil doma. Enaka zasluga gre uporabniku, ki ima poklicno izobrazbo za
mizarja in mi je v veliko pomoč. Večkrat elemente odnese na žaganje domov, ker pri nas
nimamo primerne opreme.
V letu 2013 bi poskušali povečati asortiment na lesnem programu. Predlagam, da bi
naredili vzorce krmilnic, gugalnic z vrvico, lesenih obešal za ključe itd.
Trenutno si največ obetamo na področju izdelave lesenih črk abecede iz vezane plošče. Pri
temu projektu je najbolj razveseljivo dejstvo, da praktično vse faze obdelave izdelajo
uporabniki sami. Tehnološki postopek je naslednji:
-
Črke prerišemo s šablono na vezano ploščo debeline 4 mm.
34
- Z žago lokarico črke izrežemo.
- Izrezane črke ročno pobrusimo z brusilnim papirjem.
- S čopičem pobarvamo črke z barvo na vodni osnovi.
- S finim brusnim papirjem površino pobrusimo.
- Še drugič prebarvamo površino.
- Na črke narišemo motive rožic.
- S čopičem nanesemo lak na vodni osnovi.
V dogovoru smo z vrtcem iz Tolmina, da bi prišli pogledat lesene črke. Če pride do
večjega naročila, bi bilo smiselno razmišljati o nabavi male dekopirne žage in strojčka z
nastavki za brušenje. To dvoje bi skupaj predstavljalo strošek okoli 120,00 €.
Ker so črke namenjene odraščajočim otrokom, so obdelane z nestrupenimi barvami in laki
na vodni osnovi.
Kot do sedaj bomo tudi v bodoče izdelovali posamezne lesene izdelke po naročilu.
Še vedno upam tudi na ureditev nekdanjega skladišča za plin v delavnico s strojno
opremo.
Trenutno stanje nam dopušča delo na strojih na podstrešju le takrat ko se ne suši perilo,
kar pa je v zimskem času redko.
V primeru selitve v nov prostor bi bila smiselna nabava naprave za odsesovanje lesnega
prahu. Vrednost take naprave znaša 150,00 €.
Pri izdelavi lesnega programa moram omeniti uporabnika, ki se na tem področju zelo
trudi. Je edini uporabnik, ki obvlada dela na obdelovalnih strojih. Tako, da ga moram
večkrat ustaviti, ker je preveč zagnan in bi stvari izdelal kar po svoje. Mi pa večkrat
pomaga z zanimivimi predlogi in rešitvami.
Z našim likovnikom se dogovarjamo, o možnosti izdelave novih artiklov iz furnirja in
tanjše vezane plošče.
En uporabnik bo po potrebi iz odpadnega kartona izdeloval darilno embalažo za izdelke
iz našega lastnega programa. Pri temu delu je popolnoma samostojen.
V slučaju pomanjkanja proizvodnje bi z uporabniki delal na oblikovanju gline.
Integrirana zaposlitev
Dve uporabnici bosta tudi v letu 2013 opravljale integrirano zaposlitev v Domu
upokojencev Tolmin. Ena bo delo opravljala kot čistilka, štirikrat na teden po štiri ure.
Druga pa bo delo opravljala v pralnici vsak ponedeljek po štiri ure.
II. SKUPINA
Vodja : Mojca Mavrar, zdravstveni tehnik, delovni inštruktor I
VODENJE
V drugo skupino je vključenih 13 uporabnikov Varstveno delovnega centra Tolmin, pet
uporabnikov je vključenih v celodnevni, osem pa v dnevni program. V skupino so
35
vključeni različno stari uporabniki, kar osem uporabnikov pa je starejših od 45 let, kar pri
delu v skupini narekuje več poudarka predvsem na varstvu.
Oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov
Sodelovala bom pri evalvaciji in pripravi individualnih programov ter se trudila za
dosego zastavljenih ciljev. Za doseganje optimalnih rezultatov zastavljenih ciljev bom
sodelovala s strokovnimi delavci Varstveno delovnega centra in zunanjim sodelavci.
Skupaj z vodjo varstveno delovnega centra bom sodelovala pri sestankih matične
skupine, o posebnostih skupine ali posameznih uporabnikov bom vodjo in ostale
sodelavce sproti obveščala.
Pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk uporabnikov
Še naprej bomo v skupini ohranjali redne tedenske sestanke matične skupine ob
ponedeljkih, na katerih se dogovorimo o poteku dela v tekočem tednu, o morebitnih
odsotnostih, posebnih projektih,posebnostih, željah ipd. Mesečno so ti sestanki nadgrajeni
s sestankom matične skupine, ki ga vodi vodja Varstveno delovnega centra Aleksandra
Božič. V preteklosti so se ti sestanki izkazali za zelo uspešne, saj uporabniki vedo, kaj
lahko v tednu pričakujejo, s tem pa je bila že večkrat rešena kakšna napetost in
nepotrebna slaba volja.
Vsi uporabniki imajo tudi možnost za pogovor z drugimi strokovnimi delavci, redno pa
se poslužujejo tudi individualnih pogovorov z menoj o različnih težavah, pa tudi o
veselih stvareh. Vsi uporabniki tudi sodelujejo v skupnih pogovorih.
Vzdrževanje stikov in sodelovanje s posameznikom oz. njegovimi svojci
Sodelovanje s starši in skrbniki poteka večinoma telefonsko, dobrodošli pa so tudi obiski
v delavnici. Z vsemi starši in skrbniki so stiki redni, po potrebi tudi pogostejši. S starši in
skrbniki pa se vsaj enkrat letno srečamo tudi na roditeljskih sestankih.
Opismenjevanje
Nadaljevali bomo s prebiranjem knjig, časopisov, revij in našli čas tudi za kakšno poučno
oddajo na televiziji. Štirje uporabniki imajo tudi možnost uporabe računalnika tako v
predavalnici, kot tudi v skupini. Dnevno navajamo tudi datum in uro ter se pogovarjamo
o kakšnem prav posebnem dnevu ( prazniki, koledarski dnevi..)
Ohranjanje pridobljene in razvijanje večje samostojnosti
Uporabniki se bodo glede na želje redno udeleževali različnih aktivnosti, ki potekajo v
VDC-ju in izven. Tri uporabnice bodo sodelovale v projektu Moj korak v izvedbi
Posoškega razvojnega centra.
Mesečno bomo še vedno izvajali delavnice na različne teme. Teme delavnic so različne, so
pa vedno aktualne glede na različne situacije in dogajanja, ki jih pri delu v skupini
opazim.
36
Organiziranje prostočasnih aktivnosti – »aktivnosti za dvig kakovosti življenja uporabnikov«
Skupina za starostnike –Tulipan
V skupino starostnikov je vključenih sedem uporabnikov. Srečevali se bomo v četrtkovih
dopoldnevih, teme srečanj pa bomo določali sproti. Opazila sem, da izredno radi
sodelujejo pri izdelovanju plakatov, zato se bom potrudila, da bomo plakate večkrat
izdelovali.
VARSTVO
Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev opredeljuje da varstvo
zajema spremljanje, podporo in zagotavljanje občutka varnosti, nudenje pomoči pri
vzdrževanju osebne higiene in opravljanju fizioloških potreb, pomoč pri vstajanju,
obuvanju, sezuvanju in slačenju, pomoč pri gibanju in hoji, pomoč pri komunikacijah in
orientaciji ter varstvo pri prihodih in odhodih ter spremstvo pri prevozih.
Vsem napisanim storitvam pa se pri varstvu v skupini dve izvaja še skrb za prehodnost
poti ( slepi in slabovidni), skrb za čiste in brezhibne pripomočke za delo, skrb za čiste in
urejene prostore in delovne površine, skrb za samo fizično varnost, skrb za skladnost in
enotnost v delovanju skupine, ne nazadnje skrb za počitek.
Dejansko se potreba po varstvu v skupini dva odraža močneje kot potreba po vodenju,
vsaj pri večini uporabnikov. Starost in z njo povezane aktivnosti, se nam ne poznajo več
kot radi rečemo iz leta v leto, ampak kar malce pogosteje. Obseg varstva se v skupini dve
močno povečuje, z njim pa vse več individualnega dela z uporabniki.
Dnevno bom izvajala dežurstva ob kosilu, ki zajema vodenje slepih in slabovidnih do
mize, ustrezna priprava obroka, skrb za čistočo in varnost uporabnika ob in po obroku.
Med 7.00 in 7.30 uro glede na razpored pripravljam zajtrk za uporabnike.
Glede na potrebe (razpored med prazniki, koriščenje dopustov) ali opravičeno odsotnost
varuhov v celodnevnem varstvu, bom opravljala delo tudi v bivalni enoti.
V primeru odsotnosti zdravstvene službe VDC Tolmin bom poskrbela tudi za delitev
predpisane terapije uporabnikom in če bo potrebno nudila prvo pomoč.
ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI
V sklopu zaposlitve pod posebnimi pogoji bomo v delavnici dva še naprej izvajali
kooperantska dela ter sodelovali v projektih lastnega programa.
Kooperacija
Glede kooperantskega dela bom še naprej sodelovala s Silvom Sovdat, ki pripravlja
proizvodno delo.
Vse večkrat se dogaja, da kooperantsko delo ni več primerno za uporabnike, oziroma ga
ne zmorejo. Zato se glede opravljanja kooperantskega dela odločam sproti ali ga bomo
delali ali ne. V primeru, da je delo primerno in ga večina uporabnikov zmore pa čeprav
po fazah, delo opravljamo, sicer uporabniki pomagajo pri nastajanju preprostih izdelkov
lastnega programa.
37
Lastni program
V projektih lastnega programa bodo glede na zmožnosti in motivacijo sodelovali vsi
uporabniki.
Poleg izdelave nakita, izdelkov iz papirja, keramičnih izdelkov, bomo v prihodnje
izdelovali tudi izdelke iz blaga.
Vedno se nam porajajo nove ideje, zato bomo morda konec leta v poročilo zapisali še
kakšen izdelek. Večinoma na lastnem programu zelo radi sodelujejo vsi uporabniki, še
bolj pa se veselijo, če lahko spremljajo zaposlene na prodaje izdelkov lastnega programa.
Samostojno ena uporabnica izdeluje rojstnodnevne voščilnice za slavljence v skupini.
Še naprej bom v sklopu lastnega programa skrbela tudi za prodaje izdelkov v in izven
Varstveno delovnega centra, za urejenost trgovinice, vodila dokumentacijo o prejemu in
prodaji izdelkov.
Integrirana zaposlitev
Integrirano zaposlen ostaja še naprej en uporabnik v podjetju Levplast iz Levpe.
Uporabnik se dela udeležuje različno odvisno od obsega dela. Načeloma naj bi v
delavnico prihajal dvakrat tedensko, vendar se glede na obseg dela o tem dogovarjava
sproti. S podjetjem imam redne telefonske stike, stiki pa potekajo tudi preko elektronske
pošte.
Dejansko na list papirja ujeti vse delo ki ga opravljam ni ravno lahko. Zato mi je še kako
dobrodošla pomoč Florijane Podgornik, gospodinje oskrbovalke.
Dan ni dnevu podoben, mnogo je presenečenj, danes vse mirno, jutri vihar. Morda smo
danes brez ideje, jutri jih bomo komaj sproti mogli zapisovati. Zame edino pomembno pa
je, da se uporabniki v skupini počutijo varne in zaželene. Da se zavedajo da se vedno
lahko skrijejo v zavetje skupine, ki jih bo morda bodrila, morda tolažila ali pa se z njimi
smejala.
II. SKUPINA
Podgornik Florijana – gospodinja oskrbovalka
VODENJE
V sodelovanju z vodju skupine II., Mojco Mavrar bom glede na potrebe skupine izvajala:
Oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov
Sodelovala bom pri evalvaciji in pripravi individualnih programov ter se trudila za
dosego zastavljenih ciljev. Za doseganje optimalnih rezultatov zastavljenih ciljev bom
sodelovala z vodjo skupine dva ter strokovnimi delavci Varstveno delovnega centra in
zunanjim sodelavci.
38
Po že ustaljeni praksi bom z vodjo Varstveno delovnega centra sodelovala pri sestankih
matične skupine in jo sproti in redno obveščala o posebnostih v zvezi z uporabniki, ki se
pojavljajo znotraj skupine ter v širšem socialnem okolju.
Pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk uporabnikov
Vsi uporabniki imajo tudi možnost individualnih pogovorov kadarkoli za to občutijo
potrebo. Glede na potek in zadovoljivost pogovorov uporabnike, z njihovim
sodelovanjem, po potrebi usmerim na pogovor k strokovnim delavcem Varstveno
delovnega centra.
Vzdrževanje stikov in sodelovanje s posameznikom oz. njegovimi svojci
Sodelovanje s straši in skrbniki poteka večinoma telefonsko. S straši in skrbniki pa se vsaj
enkrat letno srečamo tudi na roditeljskih sestankih.
Organiziranje prostočasnih aktivnosti – »aktivnosti za dvig kakovosti življenja uporabnikov«
Sprehodi z uporabniki skupinsko ali individualno.
VARSTVO
Po svojih najboljših močeh se bom trudila zagotavljati varstvo uporabnikom, da se bodo le
ti počutili v skupini prijetno in dobrodošlo. Nudila jim bom pomoč pri vsakodnevnih
drobnih opravkih (pomoč pri obuvanju in oblačenju, osebni higieni, vodenje slabovidnih
ipd.)
Dnevno bom izvajala 15 minutna (od 09.45 do 10.00) dežurstva ob dopoldanskem
odmoru, ki zajema vodenje slepih in slabovidnih, druženje z uporabniki in reševanje
tekočih problemov, če le ti nastanejo.
Glede na potrebe (razpored med prazniki, koriščenje dopustov) ali opravičeno odsotnost
varuhov v celodnevnem varstvu, bom dežurala v bivalni enoti.
V primeru odsotnosti zdravstvene službe VDC Tolmin bom poskrbela tudi za delitev
predpisane terapije uporabnikom in če bo potrebno nudila prvo pomoč.
ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI
Kooperacija
Uporabnikom bom nudila pomoč pri izvajanju kooperacijskega dela.
Lastni program
Projekt lastnega programa delavnice dva je zelo pester in zajema:
- Izdelavo nakita (ogrlice, uhane, zapestnice...)
- Izdelava manjših dekorativnih predmetov (obeski za ključe, magneti, knjižna
kazala…)
- Izdelava voščilnic
- Izdelovanje okraskov
- Izdelki iz blaga (punčke, fantki, predpasniki). V letošnjem letu nameravam v
program vključiti še vsaj en izdelek iz blaga.
Sodelovanje pri ustvarjanju novih izdelkov.
39
III. SKUPINA
Vodja: Robert Perdih, varnostni inženir, skupinski habilitator - samostojni svetovalec
VODENJE
Osnovno vodilo pri delu z uporabniki mi je spoštovanje Kodeksa etičnih načel socialnega
varstva. Upoštevanje, spoštovanje, odkritost ter enakost so osnova, da se uporabnik v
skupini dobro počuti. Kot vodji skupine mi je v interesu, da skupina funkcionirala dobro
v korist vseh.
V skupino III. je vključenih petnajst uporabnikov. Štirje uporabniki so vključeni v
celodnevni program, enajst pa v dnevni program.
Oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov
Kot vodja skupine sodelujem pri oblikovanju in izvajanju ciljev, katere smo določili z
individualnimi programi. Pozorno spremljam izvajanje programov skozi leto 2013 ter
sledim ciljem, ki smo jih določili.
Pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk uporabnikov
V skupini stalno spremljam skupinsko dinamiko, tako da lahko hitro prepoznam stiske
uporabnikov ali konfliktne situacije. Večino takšnih situacij razrešim skozi pogovore.
Pomemben je takojšen odziv, saj se je izkazalo, da je to najbolj učinkovit način reševanja
konfliktov. Trudim se, da konfliktne situacije rešimo v skupini ali z individualnim
pogovorom, če pa to ni mogoče v reševanje vključimo druge strokovne delavce.
Populacija uporabnikov se stara, zato se soočamo s težavami, ki so povezane s staranjem.
To je slabša mobilnost, mentalni upad in demenca. Menim da se bo potrebno še nadalje
izobraževati ter usposabljati na področju dela s starejšimi ljudmi.
Timske obravnave
Bom organiziral glede na opažene potrebe pri posameznem uporabniku.
Vzdrževanje stikov in sodelovanje s posameznikom oz. njegovimi svojci
Pri svojem delu se trudim s starši vzpostaviti čim bolj kvalitetne in konstruktivne odnose.
Z njimi sem v vsakodnevnem stiku.
Enkrat letno imamo roditeljski sestanek, kjer starše seznanimo z aktualno tematiko. To je
tudi priložnost za formalne in neformalne pogovore s starši. Nekateri starši so že precej v
letih, tako da je roditeljski sestanek še edina priložnost za osebne stike. Starši nam
zaupajo v skrb svoje odrasle otroke in naša naloga je, da jim pokažemo da so v dobrih
rokah ter da jim zagotavljamo vso potrebno oskrbo. Ne le njihovi starši, tudi uporabniki
se starajo kar pomeni, da potrebujejo več pozornosti, nege in pomoči pri vsakodnevnih
40
opravilih. V prihodnje bo to od nas zahtevalo spremembo v organizaciji zaposlitvenega
programa, saj nekateri uporabniki ne zmorejo več slediti obstoječemu tempu skupine.
Ohranjanje pridobljene in razvijanje večje samostojnosti
Uporabnike spodbujam k čim večji vključenosti tako znotraj kot zunaj zavoda. Življenje v
zavodu teče po določeni rutini zato se trudim v vse dogodke vnesti prvine doživljajske
pedagogike. Skozi ta proces v njihova življenja vnašamo pisano paleto barv, kar je
vsekakor lepše in pestrejše od vsakdanje črno bele. Poleg tega uporabnike spodbujam, da
se udeležujejo raznih družabnih in kulturnih dogodkov izven zavoda. Tu imam v mislih
predvsem letovanje, taborjenje, obiske koncertov, gledališča, večdnevne pohode in
podobno.
Organiziranje prostočasnih aktivnosti – »aktivnosti za dvig kakovosti življenja uporabnikov«
Na Posoškem razvojnem centru ( PRC) potekajo izobraževanja s področja vseživljenjskega
učenja-Moj korak. V tem letu je z izobraževanjem pričela že tretja skupina iz VDC Tolmin.
Iz moje skupine se je v program vključil eden uporabnik.
Aktivni odmori:
Aktivni odmori so obvezen del vsakdanjih aktivnosti znotraj življenja VDC. Pri tej
aktivnosti radi sodelujejo vsi uporabniki, izjema so le uporabniki ki imajo zdravstvene
razloge da se aktivnosti ne udeležujejo. Telovadba traja 10-15 minut, odvisno od vaj, ki ga
prilagajam glede na trenutno razpoloženje. Vaje so utečene tako da jih že vsi obvladajo. V
poletnem času vaje potekajo na zunanjem igrišču.
Poleg tega so uporabniki tretje skupine vključeni v fitnes in hojo. Menim, da je gibanja še
vedno premalo. Z nekaterimi uporabniki pa bi bilo potrebno tudi individualno delati na
tem področju, saj je pomanjkanje kondicije in prekomerna teža postala problem večine
uporabnic moje skupine.
VARSTVO
Glede na razpored pripravim in razdelim zajtrk. Pri zajtrku uporabnike spodbujam h
kulturnemu hranjenju ter tudi primernemu vedenju do sočloveka (npr. zahvala za zajtrk
in pozdrav).
Po potrebi bom opravljal dežurstvo v bivalni enoti.
Varstvo nudim uporabnikom tudi v času odmora med 9.30 in 10.00 uro.
Skrb za ustno higieno je postalo že nekaj samoumevnega, tako da kot vodja skupine zgolj
preverjam redno čiščenje oz. umivanje zob.
Skrb za zdravje in varnost uporabnikov
41
S kodeksom etičnih načel socialnega varstva sem dolžan skrbeti za pravice uporabnikov
ter jih zaščititi pred kakršnokoli zlorabo.
Za pravilno in dobro funkcioniranje skupine je potrebno zagotoviti aktivnosti, ki so
povezane z delovnim mestom. Delovno mesto mora biti varno, zdravo in prijetno. S
stališča varstva pri delu bi lahko govoril o ergonomiji delovnega mesta.
Ergonomično delovno mesto je mesto, kjer je maksimalno poskrbljeno za varnost in
dobro počutje delavca. Sem spadajo, čistost, razsvetljava, hrup v določenih mejah,
ustrezna temperatura prostora, kvalitetni delovni stol, višina delovne površine in še bi
lahko našteval. Če zraven prištejem še prijetno družbo kot jo imajo uporabniki, potem
lahko zaključim da je s stališča ergonomije maksimalno poskrbljeno za naše uporabnike.
K temu pa lahko veliko sami prispevamo, ko poskrbimo da je delovno okolje čisto, da so
varne prehodne poti, izpraznjeni koši za smeti, zalite rože,….
Izvajanje usposabljanja in motivacija razvoja uporabnikov za samostojno življenje, razvijanje
kvalitetnih odnosov, socialnih, etičnih in kulturnih vrednot v skupini
Uporabnike spodbujam k izražanju lastnega mnenja.
Kulturno obnašanje in spoštljivost do drugih pa se začne in konča z ustreznim nivojem
komunikacije, zato od uporabnikov zahtevam, da se spoštljivo obnašajo med seboj.
ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI
Pred pričetkom izvajanja programa, uporabnike seznanim z potekom dela. Skupaj
pregledamo interesne dejavnosti, ki se ta dan izvajajo ter zaloge kooperantskega dela.
Opravljanje proizvodnega dela organiziram tako da je kvalitetno opravljeno. Na ta del
zaposlitvenega programa moram biti še posebej pozoren saj določeni uporabniki radi po
svoje organizirajo delo. To vedno pelje v zmešnjavo. S temi uporabniki se pogovorim in
jim skušam predstaviti da njihove aktivnosti ne vodijo v pozitivno smer. Odzivajo se
navadno z jezo, kar pogosto pripelje do konfliktne situacije. Uporabnik se začasno
umaknem iz delovnega procesa.
Dan poteka tako, da del uporabnikov izvaja kooperantsko delo, del lastni program,
medtem pa se uporabniki vključujejo v interesne dejavnosti. Vseskozi pa se veliko
pogovarjamo. Pomembno vrednost ima tudi humor, saj je dokazano, da edino humor
povezuje obe možganski polovici, kar v praksi pomeni da nihče ni imun nanj. Spoštujem
in cenim zvedavost in odprtost uporabnikov moje skupine, zato jih bom še naprej
spodbujal pri vključevanju v aktivnosti v in izven zavoda. Opazil sem, da pogovora ni
nikoli preveč, saj ravno skozi pogovor utrjujemo odnos in rešujemo morebitne konflikte.
Lastni program
Poleg kooperantskega dela, v moji skupini izvajamo tudi lasten program. Delamo
predvsem na fuziji stekla. Pladnje in krožnike, ki se krivijo v modelih, sem nadgradil s
krivljenjem čez model. S tem postopkom smo prišli do lepih svečnikov.
V tem letu sem pričel z novo metodo dela, ki je bolj zapletena in zahteva večjo natančnost.
To je spuščanje skozi odprti model. Nastali so že prvi rezultati, s katerimi se bližam želeni
42
formi. To bo sicer terjalo kar nekaj poskušanj saj je potrebno narediti nov diagram
temperature, pa tudi postopek je popolnoma drugačen od dosedanjih. Kar sem navedel o
postopku je popolnoma tehnološki in nikakor umetniški vidik. Ko bom to osvojil, bo
izdelke s svojim znanjem oplemenitil likovni pedagog. V končni fazi verjamem, da bomo
s tem postopkom izdelovali lepe vaze za cvetlice.
Kooperacija
V skupini bomo ves čas izvajali kooperantsko delo. Glede izvajanja posameznih
kooperantskih del bom redno sodeloval z delovnim inštruktorjem, ki je odgovoren za
kooperacijo.
Integrirana zaposlitev
V moji skupini je en uporabnik vključen v integrirano zaposlitev. Obiskuje jo trikrat
tedensko. Na željo delodajalca se uporabnik na integrirano zaposlitev vključuje tudi
štirikrat tedensko. Uporabnik se je odlično integriral v novo okolje, tako da izpolnjuje vse
cilje, ki smo si jih s to obliko zaposlitve zastavili. V letu 2012 se je podjetje preselilo na
lokacijo na Most na Soči. Težavo glede prevoza smo rešili z uporabo javnega prevoza.
SPLOŠNO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNE VSEBINE
SKUPINSKE IN INDIVIDUALNE OBRAVNAVE
Janja Barić, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja - skupinski habilitator,
samostojni svetovalec
VODENJE
Danes se v strokovnih literaturah in na splošno v medijih veliko govori o izobraževanju
odraslih oseb s posebnimi potrebami, kamor spadajo tudi osebe z motnjo v duševnem
razvoju. Vseživljenjsko učenje in izobraževanje oseb z motnjo v duševnem razvoju
vsekakor pomembno vpliva na preprečevanje socialne izključenosti. Pomembno je, da se
pri uporabnikih ohranjajo veščine branja in pisanja, saj pri osebah z motnjo v duševnem
razvoju poteka proces pozabljanja veliko hitreje kot pri ostalih. Zato je potrebno
pridobljena znanja nenehno obnavljati ter jih nadgrajevati. Vlogo varstveno delovnih
centrov osebno vidim kot centre za vseživljenjsko učenja oseb z motnjo v duševnem
razvoju, kamor spada predvsem praktično učenje za življenje.
Našim uporabnikom ponujam učenje tistih vsebin, ki jih zanimajo in ki jih potrebujejo v
vsakodnevnem življenju. Ob tem je potrebno poudariti, da pri oblikovanju programa
vedno izhajam iz uporabnikov oz. vprašam njih, kaj bi radi na novo spoznali.
Moje delo bo obsegalo tako skupinske kot individualne aktivnosti. Obravnavane teme
bomo povezovali z življenjskimi izkušnjami oziroma naučeno bomo poskušali prenesti v
prakso.
43
Kot strokovna delavka bom nudila tudi pomoč uporabnikom in vodji skupine II (v smislu
individualnih ali skupinskih pogovorov, suporta, reševanja konfliktih situacij).
Evalvacije individualnih programov za uporabnike skupine 2 (vodja skupine je Mojca
Mavrar) in evalvacije splošno-izobraževalnega dela (v okviru razvijanja pismenosti) za
uporabnike ostalih skupin.
Predstavitev letnega programa dela (splošno-izobraževalne vsebine) na planarni
konferenci.
Vzdrževanje stikov in sodelovanje s posameznikom oz. njegovimi svojci
Sodelovala bom s starši uporabnikov. Starše bom po telefonu, pisno ali osebno seznanjala
z vsebino programov, ki jih pripravljamo oziroma s programi, ki jih izvajamo.
Organiziranje prostočasnih aktivnosti – »aktivnosti za dvig kakovosti življenja
uporabnikov«.
SPECIALNO PEDAGOŠKE OBRAVNAVE (individualno delo z uporabnikom)
Na individualnih urah bomo z uporabniki razvijali in utrjevali pismenost (branje, pisanje,
govor). Razvijali bomo funkcionalno pismenost, kar pomeni čim boljše obvladovanje
štirih sporazumevalnih zmožnosti: poslušanje, branje, govorjenje in pisanje, ki pa se, kot
že rečeno, postopno razvijajo ves čas. Te štiri osnovne komunikacijske sposobnosti, ki
pomenijo govorno, slušno, pisno in bralno učinkovitost v vsakodnevnih življenjskih
situacijah, so torej pomembne za to, da je nekdo funkcionalno pismen.
Učenje branja in pisanja je zapletena miselna dejavnost, ki temelji na razvoju govora in
obvladovanju jezikovnih zmožnosti. Sam proces usvajanja pismenosti ni omejen le na
šolsko obdobje, temveč traja vse življenje, od zgodnjega otroštva do odrasle dobe. Naši
uporabniki, ki obiskujejo Varstveno delovni center, nimajo končanega procesa
opismenjevanja in je pri njih potrebno vseskozi ohranjati osvojene bralne in pisalne
spretnosti.
Ure utrjevanja pismenosti bodo prilagojene vsakemu uporabniku posebej, saj se stopnja
pismenosti pri uporabnikih razlikuje. Tudi Golobova (2008) meni, da je pomembno, kako
se lotevamo učenja te ciljne skupine. Pravi, da naj bo pozornost usmerjena na
posameznika, učenje in izobraževanje usmerjeno v posameznika. To pomeni, da ima
oseba možnost izbire, prožnost in izkoristek celotnega potenciala, ki ga ima.
Pismenost bomo razvijali na naslednje načine:
- utrjevali bomo sposobnost vidnega in slušnega razločevanja in razčlenjevanja,
- utrjevali bomo branje (vsi uporabniki nimajo usvojene bralne tehnike oz. tehnika
branja ni avtomatizirana, kar pomeni, da branje poteka s prekinjanjem, z
zlogovnim ponavljanjem, izpuščanjem in zamenjavanjem črk),
- ob branju bodo osvajali nove besede in ob tem jim bom razlagala pomen novih
besed. S tem si bodo uporabniki bogatili besedni zaklad. Pri branju pogosto
44
-
-
-
preverjam ali uporabniki razumejo besedo. Pogosto se izkaže, da jim je veliko
besed neznanih, saj se z njimi niso srečali pogosto,
razvijali bomo tehniko branja in pisanja (tako s tiskanimi kot pisanimi črkami),
brali novice o aktualnih/zanimivih dogodkih,
uporabniki bodo pri branju sodelovali v pogovoru o prebranem besedilu: obnovili
in vrednotili bodo prebrano besedilo,
izpolnjevanje križank (križanke so zanimive, saj je ob reševanju potreben priklic
informacije iz spomina, potem povezovati informacije in sklepati),
učenje socialnih veščin (kako se izražamo, vedemo v različnih situacijah). Menim,
da je potrebno ta znanja utrjevati in usvajati preko neposredne izkušnje (praktično
učenje). Z uporabniki/uporabnicami (največ tremi) bom 1x na mesec izvajala
praktični nakup hrane. Skupaj bomo pripravili seznam živil, ki jih nameravamo
kupiti. Uporabniki se bodo naučili rokovati z denarjem, potem poiskati sestavine v
trgovini, se orientirati v trgovini, ob tem se bodo učili rabe primerne komunikacije,
socialnega prilagajanja ipd.,
branje z razumevanjem (leposlovna besedila, navodila, novice, opozorila, vabila,
reklame, vozni red, bankomat, simboli…),
pisanje po nareku,
igre za verbalni spomin (npr. mama gre v trgovino in kupi…),
zlogovanje enostavnih in kompleksnih besed,
uporaba informacijske tehnologije. Za enakovredno vključevanje v okolje je po
mojem mnenju uporaba informacijske tehnologije zelo pomembna in lahko
pripomore k večji pismenosti odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju. Lahko
doprinese k večjemu razumevanju pisnih besedil ter spodbuja branje in pisanje,
v okviru individualnih obravnav bodo uporabniki ob računalniku in spletu
dostopali do različnih virov informacij in se tako obenem seznanjali z delom na
računalniku (pisanje in urejanje besedila v programu Word Microsoft Office 2007,
iskanje informacij po spletu,...).
SKUPINSKO DELO Z UPORABNIKI
V okviru skupinskih obravnav bodo potekale naslednje aktivnosti:
 Splošna poučenost 2,

Učenje jezikov (slovenski in nemški jezik),

Skupina za slepe in slabovidne (Svet čutil),

Dramska vzgoja,

Pisanje člankov skupaj z uporabniki na različne teme in objava člankov v reviji
Naš zbornik, na internetni strani VDC Tolmin,

Projekt Moja knjižnica
PROJEKT MOJA KNJIŽNICA – KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA TOLMIN
V letu 2013 je v projekt Moja knjižnica vključenih 10 uporabnikov. Knjižnico obiskujemo
v majhnih skupinah (po trije uporabniki), saj se je izkazalo, da se lahko bolj posvetim
uporabnikom pri izbiri primerne literature. 5 uporabnikov si povsem samostojno izposoja
literaturo, glede na njihov interes in zanimanje. 5 uporabnikov pri izbiri literature
potrebuje mojo pomoč. Pri svojem delu opažam, da je pri tistih uporabnikih, ki so
vključeni v projekt Moja knjižnica, opaziti izboljšanje v bralni tehniki (manj je izpuščanj,
45
branje je bolj tekoče, neznano besedo prebere po zlogih itd.). Poleg branja knjige je
potrebno v okviru projekta zapisati tudi vsebino, kratko obnovo knjige, ki so jo prebrali.
Vsak mesec sodelujemo tudi v uganki meseca, ki jo pripravi Knjižnica Cirila Kosmača.
Projekt se bo končal meseca maja 2013. Uporabniki dobijo za vsake tri prebrane knjige
nagrado. Nagrade so štiri in sicer:
- 1. nagrada je svinčnik,
- 2. nagrada je beležka s svinčnikom,
- 3. nagrada je denarnica,
- 4. nagrada je dežnik.
UČENJE JEZIKOV
Učenje slovenskega jezika bo potekalo v prvi polovici leta (od januarja do junija). V drugi
polovici leta bo potekalo učenje nemškega jezika (od julija do decembra).
Vaje pravopisa bodo potekale skozi vse leto, tudi ob spoznavanju novih vsebin:
– izbiramo predlog z/s in k/h,
– deljenje besed,
– pisanje števil od 100 do 1000 s številkami in z besedami,
– raba končnih ločil (pike, vprašaja, klicaja) na koncu enostavčnih in večstavčnih povedi,
– raba vejice pri naštevanju in med stavki,
– raba velike začetnice ipd.
Januar
V mesecu januarju bomo obravnavali čas in vse kar je povezano s časom, razumevanje
časovne orientacije (orientacija v času, razumevanje časa, dnevi, teden, meseci in letni časi,
orientacija na koledarju, določimo pomembne datume - praznike in določimo, na kateri
dan pridejo).
Februar
Ponovimo obravnavano vsebino, ki smo jo spoznali v mesecu januarju. Nadaljujemo s
spoznavanjem časa - razumevanje daljšega časovnega obdobja s pomočjo časovne premice
(stoletje, desetletje ipd.). Omenili bomo slovenski kulturni praznik in Franceta Prešerna.
Branje poezije Franceta Prešerna. Uporabniki bodo poslušali/brali pesem, jo doživljali in
ob tem izražali kar razumejo.
Marec
Pisno in ustno sporočanje (sporazumevanje). Spoznamo razliko med anketo, intervjujem,
dnevnikom. Preberemo navodila, obvestila, javna obvestila, oglas. Uporabniki naredijo
intervju drug z drugim (o poljubni temi, lahko si izmislimo intervju s svojim najljubšim
glasbenikom-kaj vse bi ga/jo vprašal?). Vsak uporabnik napiše svoj življenjepis.
April
Ponovimo temo meseca marca. Pogovarjamo se o elektronski pošti, saj je tovrstno pisno
sporazumevanje postalo zelo pogosto tudi med uporabniki. Skupaj si bomo prebrali nekaj
pravil, ki naj bi jih vsak, ki uporablja elektronsko pošto tudi upošteval. Izpostavimo tudi
prednosti in slabosti elektronskega načina sporočanja.
46
Maj
V mesecu maju se bomo posvetili besedoslovju: iskali bomo sopomenke, podpomenke,
protipomenke, nasprotja. Besede bomo delili na zloge. V besedilu bomo iskali
samostalnike in jim določili spol ter število (ednina, dvojina ali množina).
Junij
V mesecu juniju se bomo z vajami preizkusili v laterarnem razmišljanju. Takšno
razmišljanje nam omogoča, da na situacijo pogledamo iz različnega zornega kota in
iščemo več možnih načinov reševanja problemov.
Julij
V mesecu juliju bomo pričeli s spoznavanjem nemškega jezika. Pri učenju nemškega
jezika se bomo poskušali spomniti besed v angleškem jeziku. Za začetek se bomo naučili,
kako se predstavimo v nemškem jeziku (Vi hajst du?Kako ti je ime? Ih hajse Barbara? Ime
mi je Barbara? Vi alt bist du? Koliko si stara?), kako pozdravimo. Poimenovali bomo
predmete v sobi, kjer se nahajamo, predmete zapisali na liste ter prilepili na predmet (npr.
okno, vrata, ogledalo, stol,..). Spoznavali bomo prve korake pri učenju jezika. Uporabniki
se bodo naučili pozdravljati, opravičiti in še marsikaj.
September
Ponovili bomo snov, ki smo jo spoznali v mesecu juliju, saj se v mesecu avgustu, zaradi
dopustov ne bo izvajala dejavnost učenja nemškega jezika. Spoznavali bomo svojo
družino, odnose v družini, števila do 20.
Oktober
Poimenovali bomo dele dneva (jutro, poldne, večer), dneve v tednu, mesece v letu, letne
čase. Poskušali bomo po nemško povedati koliko je ura.
November
Kako se reče voda, hrana, pijača in še druge besede, v okviru hrane in pijače, bomo
spoznavali v mesecu novembru. Spoznali bomo tudi osnovne fraze naročanja hrane in
pijače v restavraciji ali lokalu. Pomagali si bomo z igro vlog.
December
V mesecu decembru bomo ponovili snov, ki smo jo osvojili do sedaj.
SVET ČUTIL (SKUPINA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UPORABNIKE)
Skupina za slepe in slabovidne uporabnike se bo sestajala že drugo leto. V to skupino, ki
smo jo poimenovali Svet čutil, prihajajo uporabniki, ki so slepi oz. slabovidni. V praksi
ugotavljam, da si uporabniki želijo spoznavati nove stvari in se učiti s pomočjo drugih
čutil. S skupino se bomo na vsakem srečanju seznanili z aktualnimi dogodki po svetu in
doma. Novice bom podajala tako, da bom glasno brala dnevni časopis Delo oziroma
bomo novice poslušali preko računalnika. Spoznavanje predmetov bo potekalo pretežno
preko slušnega in tipnega zaznavanja. Z uporabniki bomo hodili na sprehode (opisovala
bom dogajanje na sprehodu), izdelovali bomo okraske iz gline, pekli in izdelovali bomo
piškote, tipali predmete in stvari (tudi na sprehodu). Uporabnikom bom nudila pomoč
pri orientaciji, komunikaciji pri mizi (razlagala bom, kaj ima na pladnju). S skupino bomo
47
brali slovenske ljudske pravljice in se pogovarjali o prebranem. Spremljali bomo aktualna
dogajanja in se ustavili ob pomembnih dogodkih. Pisali bomo tudi članke, prispevke na
teme, ki so jim blizu (npr. O mami, o prijateljstvu, ipd.).
Struktura senzornega sistema pri slepih in slabovidnih je specifična. Zaradi motnje vida
pride do reorganizacije interakcije čutil in oblikovanja novih povezav med posameznimi
čutili ali do delnega dominiranja (pri slepoti) drugih senzorjev v sistemu (tip oz. sluh
nadomesti vid). Senzorne reorganizacije pri slepih vedno oblikujejo tipna, slušna in
kinestetična modaliteta. Zaradi tega se spremeni tudi struktura čutnega zaznavanja.
Občutki, percepcija in predstave se kvalitetno in kvalitativno razlikujejo od (Hafner, M.,
2013) videčih. Uporabnike bom motivirala za to, da povedo, kako oni občutijo oz.
zaznavajo dogajanje okoli sebe, kako zaznavajo druge ljudi. V okviru delavnic, ki jih
bomo izvajali s skupino, bomo opisali drug drugega (kaj ima druga oseba oblečeno,
kakšne barve ima oči, lase, ipd.). Izvajali bomo vaje orientacije na ploskvi, na sebi, na
drugemu.
DRAMSKA IGRA
V letu 2013 se bomo posvetili gledališki igri. V lanskem letu smo pripravili in uprizorili
lutkovno igro. Uporabniki so izpostavili, da bi raje nadaljevali z dramsko igro, v kateri so
oni glavni igralci. Naša igra bo temeljila na idejah, katere bodo prihajale s strani
uporabnikov. Naš cilj bo poleg predstave tudi ta, da bom uporabnikom omogočila, da ob
igri pridobivajo izkušnje na intelektualni in čustveni ravni, razvijajo domišljijo, se učijo
reševanja problemov, upoštevajo mišljenja drugih, pridobivajo na samozavesti, se urijo v
verbalnih sposobnostih ter spodbujajo pozitivno socialno interakcijo. Z igro se bomo
predstavili v mesecu juniju, v prostorih VDC Tolmin in v mesecu decembru (v okviru
novoletne prireditve VDC Tolmin).
SPLOŠNA POUČENOST 2
Splošna poučenost bo razdeljena na 3 sklope. Obsegala bo naslednja področja:
spoznavanje okolja, naravoslovja in tehnike ter biologije.
BIOLOGIJA (potekalo bo od meseca januarja do meseca aprila)
- Moje telo: kako je zgrajeno moje telo, kako delujejo možgani, ipd.
-
Skrb za svoje telo (v mesecu marcu bomo obiskali Medicus Partner v Tolminu, kjer
nam bodo predstavili naravno kozmetiko, kot negovalno sredstvo in ostale
pripomočke, ki doprinesejo k našemu zdravju).
-
Narava in živali. Omenili bomo svetovni dan proti mučenju živali, to je 4. oktober.
-
V sklopu te teme bomo obiskali biološko učilnico na OŠ Dušana Munika, na
Mostu na Soči.
SPOZNAVANJE OKOLJA (od maja do septembra)
- Spoznavali bomo vse o vodi: kroženje vode v naravi, katere vode vse poznamo,
kako pride voda do naših domov...
-
V okviru spoznavanja okolja se bomo spomnili tudi Dneva zemlje, ki ga vsako leto
obeležujemo 22. aprila. Naredili bomo tudi plakat na temo zemlja.
-
Obiskali bomo vrtnarijo v bližnji okolici in se seznanili s trajnicami, enoletnicami
in zelišči.
48
NARAVOSLOVJE in tehnika (od oktobra do decembra)
- Elektrika okrog nas, kako potuje elektrika do naših stanovanj, domov.
-
Pridobivanje elektrike - ogled sončne elektrarne Mines team v Tolminu.
-
Spremembe snovi: o prehajanju snovi iz enega stanja v drugega.
-
V sklopu spoznavanja te teme, bomo obiskali Hišo eksperimentov v Ljubljani.
-
Obisk Medicus Partner v Tolminu z uporabnicami, ki se bodo za to odločile.
Cilj: predstavitev kozmetike za nego telesa in obraza
Kdaj: mesec marec.
DELAVNICA LEPOTA IN ZDRAVJE, bo potekala 8. marca. Z delavnico Lepota in
zdravje smo prvič pričeli v letu 2012. Izkazalo se je, da so tovrstne delavnice koristne, saj
so pogovori o zdravju, skrbi za zunanjo urejenost pomembni in je te pogovore potrebno
obnavljati.
Cilj: zavedanje pomembnosti zdravja in kako sta zdravje in lepota medsebojno povezana,
spodbujanje verbalne komunikacije.
Kdaj: mesec marec.
SNEMANJE ODDAJE ZA RADIO ALPSKI VAL. Oddajo bomo posneli v sklopu oddaj
Kotiček za šolarje.
Cilj: z branjem utrjujejo bralno tehniko, bogatimo besedni zaklad in smo razpoznavni v
naši širši okolici.
DAN REKE SOČE (2013): sodelovanje na literarnem natečaju, ki ga bosta razpisala Občina
Tolmin ter Javni sklad za kulturne dejavnosti Tolmin.
POGOVOR OZ. DELAVNICA O TOLMINSKEM KMEČKEM UPORU - PUNTU.
VARSTVO:
V okviru varstva bom izvajala naslednje aktivnosti:
- spremljanje in pomoč pri orientaciji osebam, ki so senzorno ovirane,
- nudenje pomoči pri vsakodnevni skrbi za samega sebe (oblačenje, obuvanje, skrb
za osebno higieno, opozarjanje na zunanjo urejenost ipd.),
- pomoč pri komunikaciji tistim, ki se težko verbalno izražajo,
- pomoč pri kuhanju kave uporabnicam, ki za to skrbijo (ob tem jih opozarjati na
varnost, tudi na varno uporabo grelnika vode),
- opravljanje dežurstva v času zajtrka uporabnikov od 7.00 do 7.30 ure, v času kosila
uporabnikov od 12.00 do 12.30 ure in v času predaje informacij glede posebnosti
uporabnikov med dnevnimi in celodnevnimi delavci (od 14.15 do 14.30 ure),
- priprava in serviranje hrane uporabnikom.
2
2
Literatura:
Hafner, M.;http://www.lung.si/dodatki/03_MIRJANA_HAFNAR_razumevanje_slepote_.pdf. pridobljano z neta
24.01.2013.
Golob, A (2008). Izrazje na področju specialne in rehabilitacijske pedagogike v kontekstu slovenske strategije
vseživljenjskega učenja. V: Javrh, P. (ur.). Vseživljenjsko učenje in strokovno izrazje. Ljubljana: Pedagoški inštitut,
str.171-180.
-
49
LIKOVNO PEDAGOŠKE VSEBINE
LASTNI PROGRAM in prostočasne dejavnosti
Damijan Cvek, profesor likovne umetnosti, skupinski habilitator
VODENJE
Pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk uporabnikov
Uporabniki pri delu v skupini ali v individualnem delu zelo radi spregovorijo tudi o
svojih občutenjih, doživljajih. Marsikateri konflikt, stisko rešimo skozi sproščen in seveda
voden pogovor. Mogoče je ta ustvarjalna klima še boljša priložnost za razrešitev
marsikatere stiske, napetosti. Moja vloga pri tem je izredno pomembna, saj moram biti
pozoren na vsakega posameznika, znati razbrati njegovo razpoloženje, imeti sposobnost
empatije. Soodločal bom pa tudi pri izdelavi individualnih načrtov posameznega
uporabnika ter spremljal evalvacije individualnih programov.
Kot strokovni delavec bom nudil pomoč uporabnikom in vodji skupine I.
Organiziranje prostočasnih aktivnosti – »aktivnosti za dvig kakovosti življenja uporabnikov«
Pevski zbor:
Pevski zbor bova na nastopih vodila skupaj s strokovno sodelavko Vesno Lapajne, vaje, ki
bodo potekale enkrat tedensko vsak ponedeljek od 10:00 do 11:00, pa bom večinoma vodil
sam. Plan za letošnje leto je ponoviti pesmi s starih repertoarjev, katere so se že pozabile.
Poudarek pa bo tudi na pomnjenju besedila, izgovarjavi, držanju ritma in dinamike. Poleg
ponavljanja starih, pa se bomo tudi učili novih pesmi, tako ljudskih kot novih popularnih.
Pevski zbor se bo predstavil na internih prireditvah (novoletna prireditev), gostovanje v
drugih VDC-jih, sodelovanje na kakšnih drugih javnih prireditvah – v kolikor nas bodo
povabili k sodelovanju,…
Pregled aktualnih novic iz sveta filma, glasbe in likovne umetnosti:
V letu 2013 bom nadaljeval s to dejavnostjo, kjer se bomo enkrat tedensko srečevali in si
pogledali aktualne novost s področja glasbe, filma in druge umetnosti. Dejavnost smo v
lanskem letu skoraj opustili, a bi jo želel znova obuditi. Na področju glasbe bi si pogledali
aktualnosti tako v popularni glasbi, kot v resni glasbi. Filmsko področje bo obsegalo
pregled aktualnih filmov ter razne zanimivosti, ki spremljajo filmsko dogajanje. Ostala
področja pa bi obsegala tako likovno umetnost, gledališče, knjižno umetnost itd.
Vodenje rekreativnih odmorov:
Ob lepem vremenu bomo rekreacijo med odmori izvajali na igrišču, kjer se bom z
uporabniki igral preproste športne igre z žogo, ki krepijo psihofizično stanje duha. Ob
slabem vremenu pa bom nudil individualno pomoč pri skupinski telovadbi v
večnamenskem prostoru.
50
Individualne ure
Poučevanje kitare:
V program bosta vključeni dve uporabnici. Vaje bodo potekale individualno enkrat
tedensko po eno šolsko uro. Cilj je ohranjanje že naučenih akordov, učenje novih pesmi,
ter učenje igranja po ritmu. Z učenjem akordov se pasivno razvija tudi koordinacija gibov,
urjenje spomina in krepitev samozavesti. Namen učenja bo tudi možnost spremljanja
pevskega zbora pri določenih skladbah, ter za lastno veselje.
Individualne ure petja:
v program, bo še zmeraj vključena 1 uporabnica. Namen teh vaj, ki bodo potekale po
potrebi glede na nastope, bo krepitev samozavesti in občutek socialne vključenosti, ki se
utrjuje z javnim nastopanjem. Ohranja in pridobiva se glasbeni posluh, krepi spomin in
občutek za ritem. Učila se bova tako popularne skladbe kot tudi ljudske pesmi, izbrane po
željah uporabnika. Uporabnico bom spremljal s kitarsko spremljavo. Nastopi bodo sledili
po sprotnem dogovoru.
VARSTVO
Skrbel bom za zdravje, varnost in dobro počutje uporabnikov. Uporabnike bom pri
likovnem udejstvovanju še naprej navajal k čistoči, kar pomeni, da bom skrbel, da si po
končanih likovnih delavnicah umijejo roke. Kadar se bo delalo z barvami in glino se bo
uporabljalo halje.
Pazil bom na prostor, da ne bi osebe z vidno motnjo imele težave pri gibanju, kar pomeni,
da bom vnaprej odstranil morebitne ovire. Med odmori bom nudil pomoč pri 10 minutni
telovadbi, ter pomagal pri orientaciji in komunikaciji uporabnikov ter skrbel za njihovo
splošno dobro počutje.
Kadar bo potrebno bom pomagal pri delitvi hrane pri kosilu in bom v pomoč slepim
uporabnikom pri odhodu iz jedilnice v večnamenski prostor.
Ob odsotnosti katerega od vodij skupin, bom pripravljen nadomeščati, če bo potrebno in
tako nudil varstvo uporabnikom v njihovi skupini.
V primeru potrebe po opravljanju dela v celodnevnem varstvu bom opravljal dela in
naloge, ki jih zahteva popoldansko delo.
Zadolženost za pripravo zajtrkov bo potekala tudi tedensko dvakrat na mesec v BE na
Rutarjevi ulici v jutranjem času med 7:00 in 7:30.
Od 14:15 do 14:30 bom izvajal dežurstvo med uporabniki v večnamenskem prostoru,
medtem, ko bo potekala predaja informacij vodij skupin dopoldanskega varstva z varuhi,
delavci popoldanskega varstva.
Uporabnikom bom skušal biti čim bolj v pomoč in podporo pri lajšanju morebitnih
čustvenih in socialnih stisk.
51
ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI
Lastni program
Delo pri lastnem programu zahteva dobro pripravljenost delovnega okolja, zaradi narave
duševne in telesne bolezni določenega posameznika. Tako bom skrbel, da bo za vsakega,
kar se da dobro poskrbljeno, da bo lahko čim bolj nemoteno izvrševal zadane naloge. Na
primer, mize in stoli bodo v pravi višini. Predmeti za oblikovanje gline ne bodo preostri,
posode za vodo pri slikanju dovolj velike, razsvetljava dovolj močna, barve neškodljive
zdravju, prostori primerno prezračeni… .
Pozoren bom tudi, da se ne bo pretirano razmetavalo z materialom za delo in da bomo
sproti porabljali tudi star material, ter se pri nabavi čim več posluževali materialov, ki so
hkrati kvalitetni in velikokrat brezplačno dosegljivi (papir iz skladišča papirnic).
Delo lastnega programa, ki bo potekalo po urniku, prirejenem potrebam projektnemu
delu, bo v naslednjih oblikah:
Slikanje:
Slikanje bo potekalo po potrebi. Delal bom največ individualno, skupinsko pa le bolj za
potrebe izdelave unikatnih voščilnic in v primeru projektnega slikanja (natečaji,
skupinska razstava...). Slikalo se bo v tehniki akril na platno in mešane tehnike na različne
formate, namenjene prodaji. Skušal bom izvesti prodajno slikarsko razstavo naših
likovnih del v Tolminu oziroma okolici. Uporabnikov, katere bom največ spodbujal k tej
storitvi, bo 5. K delu pa bom spodbujal tudi slepe in slabovidne uporabnike, saj si s tem
krepijo fino motoriko in koordinacijo gibov.
Grafika:
Izdelovali bomo različne vizitke za različne priložnosti, namenjene prodaji na tržnici.
Vizitke bodo nastajale v tehniki linoreza. V fazo tiskanja bo vključenih okoli 6
uporabnikov, ki že obvladajo tehniko tiskanja. Izdelovali bomo še naprej tudi okrasne,
interierne grafike, namenjenih prodaji izdelkov lastnega programa. Pričeli bomo tudi s
tiskanjem grafik na razglednice, namenjenih turistični prodaji, za mesto Tolmin, Kobarid
in Bovec.
Delo z glino (keramika):
V letu 2013 bomo izdelovali unikaten nakit, razne male in velike keramične vaze za
manjše in večje rože. V proces izdelave bom skušal vključiti tudi uporabnike s težjo
koordinacijo, cilj bo pa predvsem krepitev fino motorike in koordinacije gibov. V glini
bomo iskali tudi enostavne rešitve za morebitna naročila iz lastnega programa.
Oblikovanje umetne mase:
Nadaljevali bomo z izdelovanjem malih in velikih kipcev Simona Gregorčiča za potrebe
občine Kobarid. Poleg tega bomo tudi nadaljevali z izdelovanjem odlitkov magnetkov in
spominkov za trgovino Planika iz Kobarida.
Za občino Tolmin bomo izdelali kalup tolminskega grba in izdelovali odlitke, katere
bomo pobarvali in jih pripravili kot spominke magnete. Za turistično trgovino v Bovcu
bomo tudi skušali narediti turistične magnetke z motivom lokalnih znamenitosti.
52
Oblikovanje Vitraja in fuzije stekla: Z Robertom Perdihom, skupinskim habilitatorjem, bova
tudi v letu 2013 sodelovala pri oblikovanju fuzije stekla. Moje delo bo, da pripravim skico,
z uporabniki nato napravimo izdelek, ki lahko preide v fazo pečenja, katerega opravi
Robert Perdih. V letu 2013 bova skušala narediti nove tipe izdelkov in sicer fuzirane vaze.
Likovne delavnice izdelave voščilnic:
Čez leto se prodajajo najrazličnejše voščilnice za razne priložnosti. Za letošnje leto bomo
pripravili novo serijo voščilnic, namenjenih okroglim obletnicam (40/50/60 let). Sam motiv
bo izdelan v kombinaciji različnih tehnik, vendar likovno ne preveč zahteven motiv, tako
da bo lahko čim več uporabnikov sodelovalo pri ustvarjalnem procesu.
Pomoč strokovnim sodelavcem v obliki likovnega svetovanja:
Sodelavcem bom skušal likovno svetovati pri njihovih različnih projektih iz lastnega
programa.
Projektno delo
Sodelovanje z Gimnazijo Tolmin v obliki likovne delavnice. Sodelovanje se je začelo že
v letu 2012, z grafično in kiparsko delavnico, katero smo izvedli skupaj z gimnazijci
drugega letnika pod mentorstvom prof. um. zg. Jane Costantini. V letu 2013, začenši z
februarjem, bomo nadaljevali delavnice z delavnico fuzije, kasneje pa še s slikarsko
delavnico.
Nastop z pevskim zborom VDC v domu upokojencev Tolmin. Kot vsako leto bomo tudi
letos imeli pol urni nastop v domu upokojencev, kjer bomo popestrili vsakdanjik
oskrbovancem doma.
Izdelava novoletnih vizitk 2014 in novoletno prodajnega programa.
Glede na slabše letošnje prodaje novoletnih voščilnic so bomo v letošnjem letu
osredotočili na izdelavo raznih novoletnih spominkov, voščilnice pa zgolj predelali lanske
neprodane. Pri uresničitvi načrtovanega bom upošteval prilagoditev dela čim več
uporabnikom, glede na njihove delovne sposobnosti. Strošek izdelave bo minimalen, saj je
večino materiala že nabavljenega.
Spremljanje in sodelovanje
na raznih natečajih, kolonijah in extemporih, ki zajemajo likovno ustvarjanje ljudi s
posebnimi potrebami. Dogodke bom spremljal sproti. Število sodelujočih uporabnikov
bom prilagodil razpisnim pogojem.
Spremljanje
kulturnega dogajanja v Tolminu in obisk galerij. Dogodke bom spremljal sproti in število
zainteresiranih udeležencev prilagajal prav tako sproti.
Pohod po krožni poti Žabče-tolminska korita-Zatolmin
Od meseca maja naprej, ko postane vreme že precej toplo, bi z manjšo skupino
uporabnikov izvedel dopoldanski pohod skozi vas Žabče po stezi do tolminskih korit in
53
nazaj čez Loče v Tolmin. Pot bo kot nalašč za kakšen vroč poletni dan, saj je pot skozi
korita prijetno hladna in osvežilna.
GLASBENE VSEBINE
Vesna Lapanja, univ.dipl pedagoginja in prof. zgodovine – skupinski habilitator
Glasba
a) Orffov instrumentarij
V Orffovem instrumentariju imamo male ritmične instrumente, kot so paličice, tamburin,
bobni, kraguljčki, triangel ter male melodične instrumente kot so ksilofon, alt ksilofon in
zvončki. V letu 2011 pa smo naš instrumentarij obogatili še z dvema instrumentoma, ki
imata posebne zvočne učinke (npr. dežna palica).
Ure orffovega instrumentarija pospešujejo in izboljšujejo učenje ter komunikacijske
spretnosti, teži k ohranjanju sposobnosti pomnjenja, z uspehi pa se uporabniki
samopotrjujejo in postanejo bolj samozavestni.
Glasbeno predznanje uporabnikov ni potrebno, saj pri glasbenih urah upoštevam
posameznikove individualne potrebe in posebnosti ter njihove zmožnosti..
Individualno bom enega uporabnika učila igranje na alt ksilofon.
Program za leto 2013:
- ritmične vaje
- vaje za dvig koncentracije
- pesem, ki jo bomo predstavili na novoletni prireditvi
b) Samostojno petje
Ure samostojnega petja bodo potekale v času vikenda oziroma nadaljnje ob ponedeljkih v
dopoldanskem času.
Glasba je sredstvo za sproščanje napetosti, odganjanje negativnih misli in prispeva k
boljšemu počutju. Vse to so cilji individualnih pevskih ur z eno uporabnico. Pesmi, ki jih
bo pela ob moji spremljavi na sintisajzer, bo izbrala z mojo pomočjo, upoštevajevši želje
uporabnice. Nato bo uporabnica na svetovnem spletu poiskala besedila pesmi, ki si jih
želi prepevati. Učenje pesmi bo potekalo sistematično, tempo učne ure pa bom prilagodila
uporabnici. Pri učenju in memoriranju pesmi bo predvsem pomembno to, da bo
uporabnica razumela, o čem pesem pripoveduje, da bo razumela zgodbo same pesmi.
Poskušala bom tudi povezati glasbo z gibanjem. Cilj, ki ga s tem želim doseči je, da bo
uporabnica postala bolj sproščena pri petju.
c) Učenje igranje na sintisajzer
Ure učenja igranja na sintisajzer bom izvajala nadaljnje ob ponedeljkih v dopoldanskem
času.
V letu 2013 bom eno uporabnico učila igranja sintisajzerja. Uporabnica pri glasbenem
učenju potrebuje posebne učne prilagoditve, ki bodo pripomogle, da bo sintisajzer
spodbujevalec pri glasbenem izražanju uporabnice in ne ovira. Cilj glasbenih ur ne bo le
memoriranje skladbe in priprava na nastop, pač pa tudi dvig samozavesti v linearni
54
povezavi z uspehom, sproščeno vedenje uporabnice ter ozaveščanje, da jo sprejemam
takšno kot je.
Z vežbo igranja se bo tekom leta izboljševala tudi motorika. Motorika vključuje
koordinacijo, gibljivost zapestja, večprstno igranje. Pri igranju na sintisajzerju pa vključuje
tudi višje kognitivne funkcije, kot so načrtovanje giba, sinhronizacija rok, zavedanje ‘en
ton-ena tipka’.
Skladbe bo uporabnica izbrala na podlagi svojih želja, sama pa jih bom priredila glede na
njene zmožnosti.
d) Pevski zbor
S skupinskim habilitatorjem Damjanom Cvekom bom sodelovala in vodila pevski zbor
Varstveno delovnega centra Tolmin.
Zaposleni dnevnega programa bomo:
Sodelovali v skupnih akcijah zavoda
 Materinski dan v mesecu marcu
 Letovanje v organizaciji VDC Tolmin
 Novoletna prireditev v mesecu decembru
ZDRAVSTVENE STORITVE
Vodja: Sonja Leban Kavčič, diplomirana delovna terapevtka, delovni terapevt samostojni svetovalec (od maja 2013 dalje), Matevž Melinc – zdravstveni tehnik (do
maja 2013)
V našem zavodu so v program zdravstvene nege vključeni vsi uporabniki iz dnevne in
celodnevne oskrbe. Pogodbo o izvajanju zdravstvene nege sklepamo z Zavodom za
zdravstveno varstvo iz Nove Gorice in sicer jo imamo sklenjeno za obdobje od leta 2011
do leta 2015. Splošni dogovor pa se podpisuje za vsako pogodbeno leto posebej in se ga
navadno podpisuje v mesecu aprilu za tekoče leto. Splošni dogovor za leto 2013 bo enak
splošnemu dogovoru za leto 2012, torej je predviden letni obseg programa za 10.097 dni
zdravstvene nege II in sicer za 39 uporabnikov.
Tudi v letošnjem letu bodo storitve zdravstvenega varstva pokrivale sledeče službe:
- zdravstvena nega II
-
fizioterapija
-
delovna terapija
-
specialni pedagog-ortopedagog (defektolog)
Osnova za izvajanje storitev je izdan zeleni delovni nalog s strani osebnega zdravnika
posameznega uporabnika, oziroma navodilo »hišnega zdravnika«, ki je zabeleženo v
zdravstvenem kartonu uporabnika. Vsak izvajalec pa je dolžan voditi natančen seznam
opravljenih storitev za vsak posamezen dan, za vsako zavarovano osebo posebej. V
letošnjem letu smo se srečevali z velikimi težavami pri izdajanju nalogov za opravljanje
55
storitev v Varstveno delovnem centru Tolmin. Kot sem opazil tekom leta 2012 ima take
težave večina VDC-jev v Sloveniji, vendar smo mi eni redkih, ki dejansko delamo z
zelenimi delovnimi nalogi.
V letošnjem letu se bomo tudi srečali z novim beleženjem ter pošiljanjem podatkov na
ZZZS preko programa ISOV. Program je že pripravljen, veliko truda je bilo vloženega v
samo pripravo na sprejetje drugega načina obračunavanja zdravstvenih storitev.
Z ZD Tolmin imamo podpisan dogovor o izvajanju splošne ambulante v
socialnovarstvenem zavodu, v kateri deluje dr. Andreja Krivec Urbas (zaposlena v
Zdravstveni postaji Most na Soči). Za to zdravnico je opredeljenih 19 uporabnikov (14
uporabnikov celodnevnega varstva in 5 uporabnikov dnevnega varstva).
Rezultat skupnega sodelovanja med zdravstvenim domom in njihovimi postajami pa je
kvalitetna zdravstvena oskrba naših uporabnikov.
Sodelovali bomo tudi z drugimi specialisti, ki vodijo naše uporabnike na različnih
zdravstvenih področjih: nevrologi, psihiatri, ginekologi, zobozdravniki, psihologi,
internisti, urologi ipd.
Še vedno ostaja naša želja ureditev in oprema bolniške sobe, kar pa predstavlja velik
finančni zalogaj, zato bomo zelo veseli vsakršne donacije v ta namen. Taka soba bi našim
uporabnikom nudila kvalitetnejšo oskrbo v času bolezni ter kvalitetnejše okrevanje po
preboleli bolezni.
S staranjem naših uporabnikov se srečujemo z mnogimi degenerativnimi spremembami, s
spremljajočimi kroničnimi težavami in obolenji naših uporabnikov, z vedno večjo potrebo
po nudenju zdravstvene nege in oskrbe uporabnikov. Zato se bomo trudili pridobivati
čim več znanj iz teh področij ter za dobro delo usposobiti ves kader, tako preko raznih
izobraževanj kot tudi delavnic.
Enkrat letno oziroma glede na potrebe evalviramo individualne programe uporabnikov s
področja izvajanja, nudenja zdravstvenih storitev.
Terapevtske obravnave oseb po pridobljeni možganski poškodbi bodo tudi v letošnjem
letu del naših storitev.
PREVENTIVNI PROGRAMI:
 So zelo pomemben del dela zdravstvene službe. Izvajamo jih tako v smislu
izobraževalnih delavnic na različne aktualne teme, izvajamo razne ukrepe za
preprečevanja nastanka nekaterih kroničnih obolenj (pitje vode, umivanje zob po
kosilu, aktivni sprehodi,…), v jesenskem in zimskem času izvajamo preventivne
ukrepe za preprečevanje širjenja okužb (gripa,….) ipd.

Vsako leto sodelujemo tudi v programu SVIT (državni program presajanja in
zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju in
danki) in sicer s tistimi uporabniki, ki so povabljeni k sodelovanju. Z povabljenim
uporabnikom se pogovorimo o tem, kaj je to program SVIT, zakaj je pri tem dobro
56
sodelovati ter kako poteka odvzem vzorcev blata. Priprave na sodelovanje
potekajo individualno, prav tako so o rezultatih testa obveščeni individualno.

Državni program ZORA: ime sestavljajo črke iz naslova programa »Zgodnje
Odkrivanje predRAkavih sprememb materničnega vratu«. ZORA je preventivni
program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na
materničnem vratu. Za vse naše uporabnice skrbimo, da so redno ginekološko
kontrolirane in jim tudi zagotavljamo pripravo na pregled ter spremstvo.

Za naše uporabnice (starejše od 50 let) bo v letu 2013 pregled mamografija.
Mamografija je najzanesljivejša in najnatančnejša metoda za ugotavljanje začetnih
rakavih sprememb v dojki.
ZDRAVSTVENA NEGA
Matevž Melinc, zdravstveni tehnik, srednja medicinska sestra I
Darinka Pervanje, srednja medicinska sestra II
Opravila zdravstvene nege II zajemajo:
Dnevno pregledovanje količine zdravil, zaloge zdravil, mesečna nabava zdravil v
lekarni in specializiranih trgovinah. Nabava materiala za zdravstveno nego pri
družbi SANOLABOR bo potekala tudi v letu 2013.
Vsake tri mesece obisk splošnega zdravnika za uporabnike, ki imajo zdravila
(nabava na recept). Nabava tudi drugih medicinsko tehničnih pripomočkov. V letu
2013 pričakujemo veliko sprememb na tem področju predvsem pri beleženju
zdravstvenih storitev.
Sodelovanje s svojci uporabnikov: s svojci uporabnikov redno sodelujem, predvsem
telefonsko, in sicer o določenih stvareh na temo zdravja, o preventivi, o
zdravstvenem stanju uporabnikov, o obiskih pri zdravnikih ali specialistih,...
Sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci in organizacijami: Pri različnih pregledih
imam konzultacije z različnimi specialisti ter naročanja na pregled. V letu 2013 bomo
sodelovali s splošnimi zdravniki, psihiatri, ginekologi, okulisti, otorinolaringologi,
internisti.
Nabava materiala: predvsem zaščitnih sredstev ter sredstev za kvalitetno opravljanje
zdravstvene nege.
Naše spremstvo uporabnikov k zdravniku: v letu 2013 bodo spremstva potekala po
določenih datumih ali pa tudi kot mesečni pregledi pri splošnih zdravnikih.
Nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene: Pri osebni higieni bomo skrbeli za
vse uporabnike celodnevnega varstva ter enega uporabnika dnevnega varstva, ki se
kopa pod nadzorom ter tako skrbi za ustrezno higieno (higiena telesa, lasišča,
nohtov). Uporabnikom celodnevnega varstva dnevno zagotavljamo pomoč pri
jutranji in večerni skrbi za osebno urejenost in higieni. Skozi vse leto bomo
omogočali uporabnikom prvo pomoč (nabava materiala skozi vso leto), vzdrževanje
pripomočkov.
Nudenje pomoči pri skrbi za urejenost (obuvanje, oblačenje,…): Vsakodnevno
pregled uporabnikov (obutev, osebna higiena).
Dežurstva v matičnih skupinah: Po navodilu ter dogovoru z vodjem skupine.
57
Občasno nadomeščanje varuhov v celodnevnem varstvu.
Skrb za zdravo okolje. Razkuževanje ambulante 2x tedensko, pripomočkov za delo,
čistilke razkužujejo različne dele v bivalnih enotah (vrata, kljuke, tuširnica,…).
Vzdrževanje osebne higiene telesa in oblačil.
Opozarjanje na nevarnosti.
Preventivni pregledi za naše uporabnike se bodo izvajali ob ponedeljkih od 12:3014:00 (dr. Andreja Urbas Krivec).
Skrb za zdrave medsebojne odnose med uporabniki, prijetno počutje in razvedrilo.
ISOV program - vsakodnevno, računalniško vodenje določenih aktivnosti, iz
področja zdravstvene nege.
Srednja medicinska sestra II, ki dela v bivalnih enotah bo skrbela za vzdrževanje
osebne higiene telesa in oblačil uporabnikov BE. Izvajala bo higieno telesa za
uporabnike, ki tega sami ne zmorejo, nego lasišča, kože, nohtov. Posebej se bo
posvečala higieni nohtov ter stopala pri uporabnikih, ki imajo sladkorno bolezen.
Izvajala bo intimno nego pri inkontinentnih uporabnikih. Prav tako bo nudila pomoč
sodelavcem pri izvajanju tovrstne nege. Skrbela bo za preveze ran, delitev
medikamentozne terapije. V letu 2013 bo potrebno več znanja vložiti v samo
poznavanje zdravil in priprava le teh.
Srednja medicinska sestra II, Darinka Pervanje bo v BE izvajala zdravstvene delavnice
pod naslednjimi naslovi:
1. Kakovostna starost; Ker so naši uporabniki vsako leto starejši se bomo pogovarjali
in ogledali do kakšnih sprememb pride v tem obdobju. Cilj: Da bi si predstavljali
kako bo, ko bodo starejši .
2. Prebava in kronično zaprtje: Uporabniki imajo včasih težave z prebavo in
zaprtjem. Zato si bomo ogledali, kaj se pri tem da narediti da bo prebava boljša.
Cilji: Da bi imeli manjše težave pri prebavi
3. Bolečine v hrbtenici – vaje: Večkrat uporabniki tožijo, da jih boli hrbet. Zato si
bomo pogledali, kako si lahko pomagamo ali omilimo bolečino z vajami, ki so
določena za hrbet. Cilji: Da nebi imeli težav z hrbtom .
4. Celulit: Uporabnice večkrat povedo da imajo predebele noge, preveč celulita.
Pogledali in pogovorili se bomo, kako celulit nastane in kako ga je mogoče
preprečiti. Cilji; Da bi se uporabniki več gibali in pili vodo, ki je pomembna, da ne
nastane celulit.
5. Sladkorna bolezen: Kar nekaj uporabnikov ima povišan sladkor, zato si bomo
ogledali in pogovorili, kaj je dobro za njihovo zdravje. In zakaj je dobro, da jemo
manj sladkorja. Cilji; Nekateri zelo težko prenesejo, da ne smejo jesti sladkorja. Da
bi se mogoče po tem pogovoru zavedali, da gre za njihovo zdravje.
6. Krčne žile: Vse več je ljudi, ki imajo težave z bolečimi nogami in žilami. Zato si
bomo ogledali, kaj je potrebno da ne pride do bolečin in krčnih žil. Cilji: Da bi
pravočasno ugotovili, da imajo težave z žilami in se odločili za pregled pri
zdravniku
58
7. Srčna obolenja: Veliko ljudi zboli na srcu. Nekateri se že rodijo s srčno napako.
Pogledali si bomo, kako srčnim bolnikom lahko pomagajo zdravniki. In kako mi
sami sebi pomagamo, da ne pride do obolenja srca. V starosti se velikokrat pojavi
opešanje srca. Cilji: Da bi uporabniki spoznali, da tudi srce lahko opeša zaradi
naporov ali stresov. Da bi bolj umirjeno živeli.
8. Herpes: Večin ljudi ima težave s herpesom. Z uporabniki si bomo pogledali, kako
si ga lahko pozdravijo ali mogoče preprečijo. Cilji: Da bi si znali pomagati, ko bi
imeli herpes.
9. Kaj lahko sami storite, ko ste bolni? Ker imajo uporabniki večkrat bolezenske
težave, si bomo pogledali, kako si lahko sami pomagajo brez zdravil. Cilji: Da bi
lažje prenašali bolezen in da nebi za vsako malenkost hoteli imeti tableto.
10. Kneippovo zdravljenje z vodo: Pogledali si bomo več kopeli in za kaj se
uporabljalo. Včasih so ta zdravljena zelo pomagala, ker ni bilo mogoče do
zdravnika. Cilji: Da bi si znali predstavljati razliko, kako je bilo včasih, kako je
danes.
11. Zgodovina zdravstva. Pogledali si bomo zgodovino zdravstva, kdaj se je začelo in
kako je bilo takrat. Cilji: Da bi si znali predstavljati razliko, kako je bilo včasih in
kako je danes. Ko smo bolni gremo k zdravniku in nam da zdravilo.
12. Hoja v gore. Pogledali si bomo, kam lahko gremo, če nimamo veliko kondicije. In
kam hodijo ljudje, ki se za to pot pripravljajo več časa in imajo več kondicije. In
kako se počutiš, ko se gibaš na zraku. Cilji: Da bi še rajši hodili ven na sprehode in
v hribe.
Pri nekaterih dejavnostih bomo naredili tudi plakat.
Predvideni specialistični pregledi v letu 2013:
- Psihiater (dr. Petek), na vsako tromesečje (4 uporabniki)
- Psihiater (dr. Korelc- PBI), na vsake 2 meseca oziroma po navodilu zdravnika 1
uporabnik
- Internist (dr. Gaudencio Lucas Triep, dr. med., spec. pnevmolog), na vsake pol leta
(3 uporabniki)
- Hematolog (dr. Fikfak), pregled 1 x letno, p.p. večkrat, laboratorijski testi 2x letno
(2 uporabnika)
- Kardiolog (2 obiske letno), 1 uporabnik
- UZ (srca, trebuha ali okončin), 3 uporabniki
- Otorinolaringolog (dr. De Lorenzi), po naročilu 1x letno ali po potrebi (do 4
uporabniki), 1 x uporabnik dobi nov slušni aparat
- Onkolog (dr. Dremelj, onkološki inštitut), 1 x letno (1 uporabnik)
- Endokrinolog, 1x letno 1 uporabnik
- Nevrolog, 1x do 2x letno 3 uporabniki
59
-
Ginekološki pregledi, po programu ZORA, v letu 2013 do 7 uporabnic (pregled na
2 leti)
Zobozdravniški pregledi, do 13 uporabnikov
Ortoped 1x letno 1 uporabnik
Zdravstvena nega kot sestavni del zdravstvenega varstva s celostno zdravstveno
obravnavo uporabnikov pripomore k izboljšanju zdravja in preprečevanju bolezni.
Organiziranje prostočasnih aktivnosti – »aktivnosti za dvig kakovosti življenja uporabnikov«
Preventivni program hoje 1
Preventivni program hoje 1 bodo obiskovali uporabniki, ki so težje mobilni in zahteva
njihovo gibanje več pozornosti (lažja težavnostna stopnja). V skupini bo sodelovalo 16
uporabnikov, s katerimi bomo opravljali različno dolge sprehode v okolici Tolmina v roku
ene ure. Ta program je na urniku ob ponedeljkih od 11-12 ure.
Uporabniki so zelo zadovoljni, saj se zelo radi sprehajajo v naravi.
Mentor: Matevž Melinc
Preventivni program hoje 2
V ta program so vključeni uporabniki, ki lahko premagujejo težje in zahtevnejše sprehode.
Ta program bo obiskovalo 17 uporabnikov, obiskali bomo pa širšo okolico Tolmina v času
od 10-12 ure. Program bo potekal vsak torek v lepem vremenu.
Mentor: Matevž Melinc v sodelovanju s Sonjo Leban Kavčič ali Urško Koren
Fitnes
Vadba v fitnesu je razdeljena na aktivnosti na stezi (hoja, tek) do 25 min. Intenzivnost je
prilagojena posamezniku glede na njegovo fizično aktivnost. Vadbo na sobnem kolesu
izvajamo predvsem za uporabnike, ki težko koordinirajo gibanje na stezi, vadba obsega 25
min vadbe na najnižji stopnji obremenjenosti.
Poteka vsak dan. V program je vključenih 32 uporabnikov. Veliko uporabnikov v VDCju ima težave z prekomerno težo, zato uvedba anaerobnega treninga pospeši presnovo
organizma in s tem boljšo kondicijo uporabnika.
Izdelki iz svile
tehnika s soljo (barvanje mokre svile ter na koncu oblikovanje reliefa v barvi s
pomočjo soli). Zanimanja za barvano svilo raste tako da bomo pogosteje barvali svilo.
POSEBNI PROJEKTI
Dnevi zdravja
Potekali bodo v Varstveno delovnem centru Tolmin na temo zdrava prehrana ter telesna
vadba. Projekt bo potekal v dopoldanskem času od 8.00 do 12.00. Dnevi zdravja so
namenjeni vsem uporabnikom. Uporabniki bodo imeli sami možnost odločiti se za
sodelovanje v projektu Dnevi zdravja. Tiste uporabnike, ki jih iz zdravstvenega stališča
sami ocenjujemo, da je vključitev koristna, pa jih bomo še dodatno spodbudili k
sodelovanju.
60
Sklop predavanj bo povzemal:
- Vpliv prehrane na zdravje
- Vpliv gibanja na zdravje
- Sestava zdravega jedilnika
- Šport ter vrhunski šport
- Kozmetična preobrazba ter ličenje
Dnevi zdravja bodo potekali v mesecu oktobru 2013. Podroben seznam vsebin bo
naknadno predstavljen oz. opisan v poročilu.
Vodja projekta Matevž Melinc v sodelovanju z Darinko Pervanje in Sonjo Leban Kavčič
Letovanje 2013, Krk- Baška
V letu 2013 iščemo nove zanimive kraje, kamor bi lahko odšli na letovanje. Po
predhodnem pogovoru z družbo Celeia iz Celja, ki upravlja Celjski dom v mestu Baška
smo se odločili, da bi na letovanje odšli od 9.9.2013 do 12.9.2013. Program bo namenjen
mlajši populaciji uporabnikom, saj bo v večji meri športno obarvan.
DELOVNA TERAPIJA, FIZIOTERAPIJA
Sonja Leban Kavčič, diplomirana delovna terapevtka, delovni terapevt - samostojni
svetovalec, Urška Koren, diplomirana delovna terapevtka (v času nadomeščanja stalno
zaposlene Sonje Leban Kavčič)
V sklopu delovne terapije in fizioterapije se bom z nekaj besedami posvetila temi
evropskega leta državljanstva, ki je aktualna v letu 2013 in skušala uporabnike na njim
čim bolj razumljiv način seznaniti z vsem kar to leto prinaša, saj menim da so tudi osebe z
motnjo v duševnem razvoju pomemben član naše družbe in nikakor ne smejo biti
spregledane.
Želeli pa bomo doseči predvsem sledečo pravico, ki bo tudi naš cilj, ki je seveda le eden
izmed mnogih ki sodijo v ta okvir, vendar za naše delavno oz. fizioterapevtsko področje
najpomembnejši :
Osebam z motnjo v duševnem razvoju ter invalidom zagotavljati sodelovanje pri športnih
in rekreativnih dejavnostih. Šport je hkrati lahko tudi sredstvo za rehabilitacijo.
Opis cilja:
Gibanje, igra in športne dejavnosti so za uporabnike pomembni, saj krepijo njihovo
življenjsko moč, samopodobo in socialno vključenost.
Vsem tistim, ki jih šport še posebno zanima, je treba omogočiti tudi tekmovanja. Cilj je
zagotavljanje takih ukrepov, da bodo uporabniki pri športu in športni rekreaciji imeli
enake možnosti ter si s tem izboljšali kakovost življenja. Šport in športna rekreacija morata
postati sestavni del vsakega izobraževanja in rehabilitacije. Le to pa je naše delo.
Treba je spodbujati sodelovanje uporabnikov pri skupnih športnih dejavnostih na vseh
ravneh, za te namene omogočiti ustrezno izobraževanje, usposabljanje in vire ter
61
omogočiti uporabnikom dostop do krajev, kjer potekajo športne in rekreativne prireditve.
Za kakovost življenja uporabnikov je potrebna tudi primerna rekreacija.
Rekreacija varuje uporabnike pred različnimi sodobnimi zdravstvenimi težavami kot so:
- bolezni srca in ožilja,
- rak,
- bolezni dihal,
- sladkorna in druge presnovne bolezni.
Vsem uporabnikom naj bi se zagotavljala vsestranska rehabilitacija ne glede na vrsto in
stopnjo motnje razvoja, starost ali raven uporabnikove telesne zmogljivosti, saj je
rekreacijo treba prilagajati njihovim posebnim potrebam.
Ukrepi:
- Seznanjanje o posebnostih športa oseb z motnjo v duševnem razvoju in invalidnih
oseb,
- zagotavljanje kakovostne športne vzgoje,
- učenje športnih elementov naj postane sestavni del izobraževanja in rehabilitacije.
To nam lahko uspe s primerno telesno dejavnostjo in zdravo prehrano. Od telesnih
dejavnosti najraje izberemo:
- vsakodnevne sprehode v naravo,
- hitro hojo,
- telovadbo stoje in tudi leže,
- občasno plavanje in ples,
- razne vaje za izboljšanje gibljivosti sklepov, ki potekajo v smislu asistirane izvedbe
giba in potekajo individualno.
Pri naših uporabnikih že sedaj skušamo vse te aktivnosti tudi izvajati, letos pa se bomo
temu še posebej posvetili.
Poskrbeti moramo, da se vsak posameznik čuti potrebnega in cenjenega, ter da še veliko
zmorejo sami. Ohranjajo naj druženje z domačimi in prijatelji in pri naših uporabnikih je
pomembno tudi, da jim organiziramo:
- družabno življenje, bodisi z oblikovanjem dela v skupinah,
- organiziranjem prostočasovnih aktivnosti (igranje raznih družabnih iger kot so
človek ne jezi se, štiri v vrsto, skupno prebiranje aktualnih novic, različni pogovori
ipd.).
- ohranjamo pomemben občutek, da še vedno zmorem in da tudi jaz še lahko kaj
doprinesem v naše skupno dobro. Na tem področju je zelo pomembno ohranjanje
znanj iz področja dnevnih aktivnosti – skrb zase (oblačenje, slačenje, umivanje,
česanje, britje, obuvanje, orientacija v prostoru itd.)
Zato je pri naših uporabnikih zelo pomembno, da jim omogočimo samostojno izvajanje
aktivnosti, četudi le to traja dalj časa in mogoče za dobro izvedbo potrebujejo našo pomoč,
pa naj si bo ta v smislu asistence ali pa samo verbalnih navodil.
Naša naloga je, da jim izvedbo omogočimo, četudi jih ob zaključku posamezne faze
prosimo, da jim še mi z našo asistenco pomagamo do bolj kvalitetnega rezultata. S tem
ohranjamo njihova znanja in zadovoljstvo v izvedbi posamezne za posameznika
namenske aktivnosti.
62
DELOVNA TERAPIJA
Bistvo znanja delovnega terapevta so splošni koncepti in principi delovne terapije, ki
temeljijo na poznavanju bioloških, medicinskih, psiholoških, socioloških in pridobljenih
motoričnih znanj, povezanih s potrebami človeka kot psihofizične celote v družbenem in
naravnem okolju.
Poklicno delovanje delovnega terapevta je usmerjeno v varovanje integritete
posameznika, ne glede na njegov pravni in sociokulturni status. Je tista veja medicinske
stroke, katere cilj in namen je omogočiti uporabniku, da kljub oviram in omejitvam z
redno terapijo in prilagoditvami doseže najvišjo stopnjo psihofizičnega delovanja.
Obseg aktivnosti delovne terapije je prilagojen strukturi uporabnikov in njihovim
sposobnostim in spretnostim.
Individualne obravnave:
Prilagojene bodo, kot do sedaj, vsakemu posamezniku posebej in se bodo izvajale po
navodilih zdravnika. Posluževala se bom več različnih delovno terapevtskih pristopov
glede na posameznikove potrebe. In sicer:
- Razvojno –nevrološki pristop,
- Senzorno – integraticijski pristop,
- Kognitivni pristop,
- Biomehanski pristop,
- Adaptacijski pristop,
- Kompenzatorni pristop.
Namenske aktivnosti bodo pokrivale področje dela, skrbi zase in prostega časa saj so ta
tri področja ključna in bistvena pri vsakem posamezniku in se med seboj močno
prepletajo.
Težimo k zadovoljstvu na vseh treh področjih (delo, dnevne aktivnosti, prosti čas)
človekovega delovanja, za to pa je včasih potrebna delavno ali fizioterapevtska
obravnava, da se posamezniku le to posredno ali morda tudi neposredno omogoči.
Namenske aktivnosti bomo poskušali uskladiti s:
- trenutnimi sposobnostmi,
- primarnimi potrebami,
- interesi posameznika.
 Biomehanski pristop:
Uporabljali ga bomo pri osebah, ki imajo upad mišične moči in vzdržljivosti, pri osebah z
zmanjšano gibljivostjo, pri osebah po prebolelih poškodbah (skeleta, mehkih tkiv,
perifernih živcev), pri srčnih obolenjih in podobno.
Aktivnosti bomo izvajali na terapevtskih blazinah, žogah, valjih ter z smiselnim
vključevanjem drugih terapevtskih pripomočkih.
Cilj:
- povečati obseg gibljivosti pri vsakem posamezniku, ki le to potrebuje, ter z
namenom izboljšanja mišične moči,
63
-
povečati mišično zmogljivost in aktivnost (večanje napora vloženega v izvedbo
aktivnosti),
utrujanje –podaljševanje kontrakcije, ločimo izometrično in izotonično),
povečati vzdržljivost (aplikacija zmerno napornih aktivnosti z daljšim trajanjem in
intervali počitka ter izotonične aktivnosti proti uporu manjšem do maksimalnega).
Pri delu z našimi uporabniki gre tu predvsem za različne aktivnosti, s katerimi želimo
vplivati na obseg gibljivosti sklepov. To izvajamo z pomočjo asistiranih gibov – terapevt s
svojimi rokami usmerja smer giba ter obseg giba.
Če želimo večati mišično moč pri aktivnosti stopnjujemo število ponovitev ter upor, ki ga
posreduje terapevt preko svojih rok na izvedbo giba – nasproti smeri izvedbe. Cilj je
ohranjati oziroma večati obseg gibljivosti predvsem v tistih sklepih, ki so odgovorni za
samostojno izvajanje dnevnih aktivnosti.
Npr: gibljivost spodnje okončine je zelo pomembna za samostojno oblačenje hlač,
obuvanje nogavic, čevljev.
Dobra gibljivost zgornjih okončin je zelo pomembna za samostojno oblačenje majic,
česanje las, umivanje zob – obraza.
 Nevrorazvojni pristop:
Uporabljamo ga pri osebah s fizično motnjo ali boleznijo, psihiatrično motnjo ali boleznijo
ter motnjo v duševnem razvoju. Pri delu se poslužujemo različnih terapevtskih tehnik
oziroma konceptov:
Razvojno nevrološka obravnava po Bobathu – RNO:
Pri pristopu izhajamo iz dejstva, da večina našega gibanja poteka avtomatsko v vzorcih
navade. Enako kot pravilni, tudi nepravilni vzorci, postanejo vzorci navade. Zato RNO
terapevt gradi aktivne avtomatske gibalne vzorce. Vsaka oseba mora namreč skozi fazo
razvoja, kjer se uči prestreznih reakcij, prenosa teže.
Te informacije sedaj vnašamo našim uporabnikom z uporabo RNO obravnav.
Pri RNO obravnavah se bomo z uporabo ravnotežnih blazin, terapevtskih žog, valjev ter
drugih pripomočkov učili:
- prenašanja teže,
- doseči skušamo normalni mišični tonus (pri spastični in hipotonični obliki) med
izvedbo aktivnosti (le ta se velikokrat poveča zaradi strahu pred neznanim, zato so
potrebne prilagoditve izvedbe tako, da se oseba sprosti),
- spodbujanje normalnega položaja in gibanja s pomočjo čim bolj normalnega
mišičnega tonusa,
- povečanje refleksnega tonusa in regulacija recipročne mišične funkcije,
- z obravnavo se prepreči patološka aktivnost in s tem omogoči razvoj normalnih
vzorcev gibanja.
Terapevt tako otroka ali odraslo osebo vodi v aktiven avtomatski gibalni vzorec, ki si jo s
ponavljanjem zapomni v čutno gibalno izkušnjo, in jo avtomatizira v kakovostni vzorec
navade in le ta vzorec nato uporablja v svojem vsakodnevnem življenju. Na tem bomo v
veliki večini delali z vsakim posameznikom individualno.
64
Z vsakim posameznikom bomo izbrali potrebno aktivnost ali okupacijo, njemu primerno
in jo skušali tudi osmisliti. Delali bomo na gibalnem področju (ravnotežje-ravnotežne
deske, koordinacija, obseg giba, mišična moč, zavedanje se lastnega telesa, prehod preko
medialne linije…). Vse to pa bomo skušali združiti še s področjem kognicije in jim tako
osmisliti aktivnost, ki jo izvajajo.
Posledično pa se bo posameznik ponovno učil ali izboljševal izvajanja vsakodnevnih
aktivnosti na področjih dela, skrbi zase in prostega časa (vstajanje, sedanje, hoja,
oblačenje, slačenje, obuvanje, prehranjevanje, vključevanje v širše in ožje socialno okolje,
prilagoditve na področju dela...) s poudarkom na največji možni kvaliteti in kontroli
gibanja med izvajanjem funkcije kar poudarjamo na posameznih obravnavah.
Z vsem tem se bomo tudi srečali npr. pri jutranji negi, ko se skupaj z uporabniki ponovno
z mojo asistenco oblačimo, umivamo zobe, obraz, češemo lase, moških pomagamo pri
britju itd. S tem pa se seveda srečamo tudi pri hidroterapiji, kjer mora uporabnik v celoti
zamenjati garderobo, saj se pripravlja na terapijo v kadi, oblačenje in preobuvanje pred
hojo. Izvajanje bomo tako prenesli v prakso.
Nadaljevali pa bomo tudi s sodelovanjem z delovno terapevtko in RNO terapevtko iz
Nemčije – Sabine Triebelm, ki prihaja k nam prostovoljno in s sabo prinaša veliko znanja
in bogate izkušnje in tako skupaj lahko naredimo veliko koristnega za uporabnike, upamo
lahko le, da bo tako tudi v prihodnosti.
 Senzorna integracija
Namenjena je predvsem uporabnikom, ki imajo kakršne koli težave na področju
senzornih občutenj.
Cilj:
-
uporaba aktivnosti, ki vključujejo veliko senzornih inputov z dotikom, vibracijo,
zvokom, vonjem in barvami,
sprostitev sinaptičnih barier in s tem posledično sproženje bolj normalnega gibanja
telesa, boljšo kontrolo drže ter pravilno refleksno odzivanje.
Posluževala se bom, kot že v preteklem letu različnih pripomočkov oz. materialov
različnih površin (gladko, nagrbančeno, ostro, topo, toplo, mrzlo, mehko, trdo…) in le te
bo uporabnik moral prepoznati. Prepoznati ali predvideti bo moral kateri material se
skriva, si ga zapomniti, to pa nato velikokrat povežem z gibalnim delom, saj nato preko
ovir potuje, si material zapomnil, ter na drugi strani najde – prepozna, drugi enak par.
Uporabniki, zlasti ti, ki imajo težave na vidnem področju zelo radi brskajo in tipajo. Zato
tudi imamo posode z različno vsebino. V enem izmed njih je bil riž v drugem semena, v
tretjem fižol. V to uporabniku skrijem različne predmete, ki jih spet mora poiskati ter jim
najti par ali jih postaviti na svoje ustrezno mesto.
65
V te delavnosti pa bom ponovno vključila tudi prehod preko medialne linije, soročnost ali
enoročnost, , spodbujanje pravilne drže telesa ter centra v sredini (trebuh).
 Kognitivni okvir
Uporabljamo ga pri perceptivno – kognitivnih težavah in motnjah.
Težave pri prostorski predstavi:
Aktivnosti bomo izvajali na način:
- Posameznik bo moral prepoznavati spredaj, zadaj,
- levo in kaj desno,
- postavitev kock različnih oblik, barv in velikosti v prostor, kot je narisano na
sličici.
V ta namen se bom posluževala različnih didaktičnih iger. Didaktično igro pa povezala z
gibanjem preko ovir, ki jih bodo uporabniki premagovali in pri katerih bom glede na
posameznikove potrebe spodbujala ravnotežje, koordinacijo itd. preko postavljenega
parkurja (poligona) npr: na eni strani smiselno postavljenih ovir se didaktična igra prične,
na drugi pa konča. In tako bom skušala izvajanje aktivnosti ponovno uporabniku tudi
osmisliti.
Nekateri naši uporabniki imajo veliko težav že z razumevanjem osnovnih navodil, kaj
pomeni naprej in kaj nazaj. Še večje težave se pojavijo pri poznavanju leve in desne
polovice. Veliko uporabnikov ima težave na področju svoje telesne podobe ter o pravilni
umestitvi našega telesa v prostor. To se kaže predvsem med izvedbo aktivnosti pred
ogledalom, kjer lahko v zrcalu opazujejo gibanje svojega telesa.
Kar se tiče orientacije v ožjem prostoru, jo imajo naši uporabniki kar dobro razvito, večje
težave pa se pojavijo v širšem okolju.
Spominske motnje:
V ta namen bom uporabljala različne aktivnosti, ki jih bom, kot sem že zgoraj omenila
zopet povezala z gibalnim vzorcem.
Uporabnik bo na eni strani izžrebal kartico z sličico, jo prepoznal, opisal si jo zapomnil in
na drugi strani parkurja našel drugi par. Stopnjevala bom aktivnost in skušala
posameznika spodbuditi, da si zapomni čim več sličic.
Podobno aktivnost bom izvajala tudi s karticami in kockami, na katerih so raznobarvni
liki. Na eni strani bo posameznik odkril kartico z določenim likom, na drugi strani pa jo
bo moral med kockami prepoznati po barvi in obliki.
Cilj: Predvsem doseči samostojnost uporabnikov v ožjem in širšem okolju. Krepitev
spomina. Večja samostojnost pri razumevanju osnovnih navodil.
Koncentracija:
V vseh teh aktivnostih posameznik potrebuje koncentracijo, da pravilno in ustrezno
izvede aktivnost.
Izvajali pa bomo še sledeče aktivnosti, kot so npr: poišči pod katerim lončkom se skriva
žogica, domine preko parkurja (na eni strani sestavljamo, na drugi strani so ploščice itd.).
66

Hidroterapija:
Tudi v tem letu bomo v ta sklop vključili še vaje aromaterapije ter muzikoterapije, da
bomo kot že iz preteklih izkušenj vemo, dosegli maksimalni učinek (uporabnik je še bolj
sproščen, če mu ugaja glasba in vonj).
Ta kombinacija se je že izkazala kot zelo dobro sprejeta in pohvaljena s strani naših
uporabnikov, zato se jo bomo posluževali tudi v letu 2013.
Organiziranje prostočasnih aktivnosti – »aktivnosti za dvig kakovosti življenja
uporabnikov«

Skupina za ženske
Namenjena je pridobivanju novih znanj za naše uporabnice in sicer bomo na naših
srečanjih z uporabnicami obravnavali nekaj predlaganih tem, za katere se mi zdi da bi bile
lahko aktualne, seveda pa bomo upoštevali vsakršne predloge in zanimanja ter
raziskovali še neodkrito.
Nekaj predlogov:
- kdo so Evropejci,
- ženske ter njihove pravice in dolžnost v družinah,
- spoznavanje različnih narodnosti, verstev ter njihovih značilnostih, posebnostih,
zanimivostih,
- kaj so subkulture in spoznavanje vsega v povezavi s tem,
- stari kmečki običaji in obujanje le teh,
- fotografiranje sveta okoli nas.
Ter še nekaj bolj zdravju in ženskam namenjenih tem:
- o obisku ginekologa (sindrom bele halje),
- o zobozdravniku in strahu pred njim,
- glivicah in pogostih težavah z njimi,
- naravni lepoti in naravno lepem videzu,
- v okviru mednarodnega leta voda 2013 – voda vir življenja,
- voda in lepota, voda in zdravje.
Cilj: namen srečanj je predvsem izobraževanje žensk, po drugi strani pa tudi
vzpostavljanje prijateljskih odnosov ter učenje izražanja svojega mnenja.

Zdravstveno vzgojno predavanje
Potekajo dvakrat mesečno in sicer se delavnic udeležujejo tisti uporabniki, ki jih tovrstne
teme zanimajo.
67
V letošnjem letu bomo obravnavali:
Januar:
- Svetovni dan boja proti kajenju: 31.1.2013.
Februar:
- Svetovni dan varne uporabe interneta: 7.2.2013.
- Svetovni dan bolnikov: 11.2.2013.
Marec:
- Svetovni dan strpnosti: 21.3.2013.
April:
- Svetovni dan brez avtomobila: 22.4.2013.
- Svetovni dan mladih prostovoljcev: 15.4.2013.
Maj:
- Svetovni dan astme: 2.5.2013; pogovor ter delavnice na to temo.
- Svetovni dan športa: 31.5.2013.
Junij:
- Svetovni dan beguncev: 20.6.2013; pogovor ter delavnice na to temo.
Julij:
- Svetovni dan prebivalstva: 11.7.2013.
September:
- Svetovni dan gluhonemih: 30.9.2013.
- Svetovni dan ohranjanja ozonske plasti: 16.9.2013.
- Svetovni dan preprečevanja samomorov: 10.9.2013.
Oktober:
- Svetovni dan hrane: 16.10.2013
November:
- Svetovni dan mladih: 11.11.2013, pogovor in delavnice na to temo.
December:
- Svetovni dan boja proti sužnosti: 2.12.2013, ter pogovor in delavnice na to temo.
- Svetovni dan človekovih pravic: 10.12.2013, seznanjanje s tem.
Cilj:
- izobraževanje članov skupine,
- učenje aktivnega sodelovanja v skupini,
- strpnost do drugih in upoštevanje mnenj vsakega člana skupine,
- učenje skupinskega dela (priprava predstavitve ostalim),
- predvsem pa druženje in spoznavanje novega.
 Preventivni program hoje:
V to skupino so vključeni predvsem uporabniki, ki imajo večjo mišično moč in
vzdržljivost. Namen je krepiti kondicijo in vzdržljivost. To dosežemo s postopnim
večanjem obremenitve (čas hoje), z izbiro terena (hoja v klanec) ter stopnjevanjem
tempa hoje.
68
Cilj: vzdrževanje in v največji meri izboljšanje fizične kondicije uporabnikov ter skrb za
zdrav način življenja. Drugi pa prav tako zelo pomemben cilj je, vključevanje
posameznikov v širše okolje.
 Plesno-gibalna terapija
Plesno-gibalna terapija je mlada znanstvena disciplina. Plesno-gibalna terapija je
kreativna oblika terapije, ki uporablja gibanje in ples v povezavi z glasom, glasbo
in ostalimi umetnostnimi mediji.
Uporabnik se lahko:
- kreativno izrazi,
- doseže boljšo gibljivost telesa,
- izboljša ravnotežje,
- prav tako pa zelo pozitivno vpliva na psihično počutje človeka.
Umetniško izražanje ima na posameznika številne zdravilne in terapevtske učinke. V
psihologiji je že nekaj časa znana vzročna povezava med posameznikovo psiho in
njegovim čustvenim doživljanjem in govorico telesa oziroma njegovim izrazom telesa,
telesno držo ter uporaba plesa in ustvarjalnega giba v terapevtske namene.
Skupina se združi in vadi vsako leto pred novoletno prireditvijo in tam tudi nastopi.
Uporabniki radi sodelujejo, vsak pa ima običajno tudi svojega spremljevalca, ki ga vodi
skozi ples in gibanje in na podoben način bo plesno gibalna terapija kot že v preteklih
letih potekala tudi letos.
Cilj: Doseči boljšo orientacijo v prostoru, večjo gibljivost sklepov, izkušnje prenosa teže,
sproščenost ter pozitivna čustva.
FIZIOTERAPIJA
Fizioterapija je medicinska veda, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni ali poškodb in
njihovih posledic. Sestoji iz številnih metod in tehnik. Skrbi za vzpostavitev, vzdrževanje
in krepitev zdravja ter funkcionalnosti gibalnega sistema pri človeku. Ohranja ali obnavlja
gibljivost sklepov, krepi mišice, preprečuje kontrakture mišic, veča preskrbo s krvjo,
zmanjšuje edem in lajša bolečine.
Obseg aktivnosti fizioterapije bo prilagojen strukturi uporabnikov in njihovim
sposobnostim.
Te pa so iz naslednjih fizioterapevtskih področij:
 Kinezioterapija:
Kinezioterapija je manualna tehnika kjer s pomočjo pripomočkov poskušamo:
-
zmanjšati bolečino,
povečati gibljivost,
zvečati mišično moč in koordinacijo, ter s tem vzpostaviti maksimalno funkcijo
sklepa.
69
Uporabljali jo bomo tako pri individualnih kot skupinskih obravnavah.
 Nevrofizioterapija:
Nevrofizioterapija je specializirana veja fizioterapije, ki obravnava obolenja in poškodbe
nevrološkega sistema. Nevrološki sistem je vključen v vsako človeško gibanje in
vsakodnevno odzivanje telesa na notranje in zunanje dražljaje od našega rojstva do smrti,
kar pomeni, da ta veja fizioterapije obravnava otroke in odrasle.
Nevrološki sistem ima izjemno sposobnost prilagajanja in reorganizacije po prirojeni ali
pridobljeni poškodbi.
Cilj je spodbujanje normalnega gibanja in funkcije s pomočjo ocenjevanja, preprečevanja
in zdravljenja okvare v motoričnem delovanju, ki je nastala po obolenju ali poškodbi.
V okviru te se izvaja RNO:
- inhibicija abnormalnega mišičnega tonusa in abnormalnih patoloških vzorcev,
- facilitacija normalnih gibalnih vzorcev preko kontrolnih točk na telesu v
sekvencah,
- temelj je zakonitost normalnega razvoja, katerega terapevt vnaša v vsako
terapevtsko obravnavo,
- pridobivanje novih senzomotoričnih izkušenj,
- enakovredno vključevanje obeh strani telesa,
- zagotoviti kvalitetne prenose teže,
- rotacijo trupa in kvalitetne poravnave trupa,
- preprečevanje pojava asociiranih reakcij.
Kako bomo nevrofizioterapijo uporabljali in vključili v obravnave naših uporabnikov je
opisana že v poglavju o delovni terapiji in tega se bomo držali tudi v tem letu.
 Fizikalna terapija:
Izvajanje aktivnih vaj katerih namen je mobilizacija sklepov, krepitev mišic, izboljšanje
koordinacije, ravnotežja ter povečanje kondicije.
Uporabljali jo bomo skupinsko. In sicer za vse naše uporabnike, kot obliko skupinske
vadbe. Poudarjala bom, kot že v preteklem letu predvsem:
- aktivne vaje za krepitev mišic z elastičnimi trakovi, z utežmi,
- vaje s palico za izboljšanje gibljivosti, za raztezanje,
- vaje na žogah za lepo držo,
- za ravnotežje,
- vaje na ravnotežnih blazinah, deskah za izboljšanje ravnotežja,
- za pridobivanje na stabilnosti sklepov (kolk, koleno, gleženj),
- vaje za pridobivanje kondicije – aerobne vaje (tek, poskakovanje…).
 Testiranja - različne vrste orientacijskega ocenjevanja, meritve gibljivosti sklepov
in mišične moči.
Testiranja se bomo posluževali v primeru poškodb uporabnikov ali pa večjih odstopanj v
gibljivosti oziroma moči uporabnikov.
70
DRUGE ORGANIZIRANE AKTIVNOSTI
 Dnevi zdravja:
Tudi letos bodo v našem zavodu v mesecu oktobru potekali dnevi zdravja, ki jih bomo
izvedli v sodelovanju s še dvema sodelavcema in sicer Matevžem Melincem ter Darinko
Pervanje. Spregovorili bomo o zdravem načinu življenja, športu, prehrani, lepoti in še
mnogih drugih zanimivih temah v povezavi z zdravjem.
 Varstvo:
Varstvo bom še vedno uporabnikom nudila v času aktivnega odmora, ko poteka
vsakodnevna telovadba, nato pa krajši odmor s kavo. Uporabnikom bom po potrebi
pomagala kavo skuhati na avtomatu, jo odnesti do mizice, pospraviti. Občasno bom po
potrebi nadomeščala vodje skupin. Izvajala pa bom še vedno tudi pomoč pri vzdrževanju
osebne higiene, bodisi neposredno ali verbalno (v obliki opozorila, nudenja varnosti pri
izvajanju aktivnosti).
Poleg navedenih storitev pa bo program dela vseboval še:
- Sodelovanje s starši, zdravniki in ostalimi strokovnimi delavci,
- Urejanje dokumentacije,
- ISOV program, vsakodnevno računalniško vodenje delavno in fizio terapevtskih
opravljenih storitev za posameznega uporabnika.
Posebni projekti
HO-PE-TOUR: pedagoško doživljajski terapevtski turistični program
Cilj:
- terapevtsko jahanje konj
-
skrb za živali
-
spoznavanje kraja,…
SPECIALNA PEDAGOGIKA
JOŽICA TERLIKAR, specialna pedagoginja
Uporabniki bodo deležni specialnopedagoških obravnav ob četrtkih, v dopoldanskem
času.
Rednih, kontinuiranih obravnav bo deležnih 9 uporabnikov.
Obseg in način podajanja obravnav je individualiziran in poteka individualno, če je
potrebno tudi v dvojicah ali skupini.
Področja obravnav:
 Opismenjevanje – velike in male tiskane črke

Vaje branja

Branje z razumevanjem ( preverjanje le-tega )

Prepis, zapis povedi
71

Uporaba osnovnih ločil

Povej, zapiši osebne podatke – zlasti naslov in rojstni datum

Branje navodil – naredi, kar navodilo naroča

Utrjevanje števil in številk ( po individualnih zmožnostih )

Orientacija na uri

Branje, ugibanje ugank

Branje receptov in uporaba le-.tega v praksi

Sledenje novicam v časopisu

Pisanje voščil, čestitk, sožalja, razglednice

Nadaljevanje logopedskih obravnav

Uporaba denarja

Osnovna pravila lepega vedenja v VDC- ju in v širši okolici

Reševanje križank

Izpolnjevanje enostavnih obrazcev
Obravnava uporabnikov je timsko usklajena z ostalimi strokovnimi delavci. Pridobljena
znanja so v povezavi s prakso, z vsakdanjim življenjem in delom ter z interesi
uporabnikov.
VODENJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE
Redni mesečni sestanki zdravstvene službe bodo tudi v letu 2013 organizirani enkrat
mesečno. Tam izvajamo mesečno planiranje dela, pregledamo zdravstveno stanje vsakega
uporabnika, izpostavimo določene probleme, izdelamo načrt nabave materiala,
pregledamo ali je kateri uporabnik naročen na specialistični pregled. Še vedno pa si bomo
dnevno izmenjavali informacije na dnevnih raportih.
Ključne naloge vodje zdravstvene službe bodo:
 Sklic in vodenje sestankov zdravstvene službe.
 Tedenski nadzor poteka dela zdravstvene službe za tekoči teden.
 Delovni nalogi zdravstvenih storitev – skrb za izpolnjevanje le teh ter za potrditev
s strani osebnih zdravnikov – vsako trimesečje.
 Nadzor potrditve delovnih nalogov (obiske pri osebnih zdravnikih bo opravil
dopoldanski zdravstveni tehnik).
 Mesečno beleženje medicinsko utemeljenih ter medicinsko neutemeljenih dni ter
nadzor nad zdravstvenimi storitvami.
 Računalniško beleženje medicinsko utemeljenih in medicinsko neutemeljenih dni
in mesečno on line pošiljanje teh podatkov na ZZZS.
 Organizacija cepljenja proti gripi v jesenskem času.
 Sodelovanje s starši.
 Sodelovanje z različnimi institucijami z ZD Tolmin, ZD Nova Gorica, Zavod za
zdravstveno varstvo Nova Gorica in z različnimi strokovnimi delavci.
 Negovalni listi - oblikovanje negovalnih listov za uporabnike, kjer je prišlo do
kakšnih zdravstvenih sprememb. Kontrola nad beleženjem v negovalne liste.
72
















Sodelovanje v aktivu za vodje bivalnih enot ter vodje zdravstveno negovalnih
služb na regijskem področju.
Nadzor priprave vseh zdravil ter sanitetnega materiala pri posameznih projektih:
letovanje, doživljajski tabor,…
Nadzor nad pisnimi navodili jemanja medikamentozne terapije svojcem, za
uporabnike, ki odidejo domov na počitnice ali vikend.
Priprava in kontrola izpolnjevanja liste delitve medikamentozne terapije.
Redno beleženje sprememb medikamentozne terapije uporabnikov v ISOV
programu.
Vzpodbujanje zdravstvenega osebja za udeležbo na posameznih seminarjih.
Organiziranje posameznih seminarjev za zaposlene.
Priprava predlogov za nabavo potrebnega materiala in opreme.
Nadzor nad izvajanjem razkuževanja površin.
Nadzor nad izvajanjem navodil, ki jih določa POBO program.
Nadzor nad procesom ob neljubem dogodku v zavodu.
Nadzor nad beleženjem tabele o opazovanja uporabnika po poškodbi.
Vodja zdravstvene službe se bo redno udeleževala sej strokovnega sveta.
Vodja zdravstvene službe bo še naprej član komisije za sprejem, odpust ali
premestitev uporabnikov v Varstveno delovnem centru Tolmin
Sodelovanje v komisiji za prehrano
Evalviranje ciljev individualnega programa zdravstvenih storitev za posameznega
uporabnika.
Pripravil: Matevž Melinc
Zaposleni zdravstvenega programa bomo:
Sodelovali v skupnih akcijah zavoda
 Materinski dan v mesecu marcu
 Letovanje v organizaciji VDC Tolmin
 Novoletna prireditev v mesecu decembru
73
ZBIRNIK NAPOVEDI PROJEKTOV ZA CELODNEVNI PROGRAM ZA LETO 2013
ZAP.
VODJA
OPIS
KRAJ
ŠT.
ŠT.
SPREMLJEVALCEV
ŠT. UPORABNIKOV
SKUPNI
STROŠKI
1
Darinka Pervanje
Zaključek srečanja Vere in
Luči
Roče
2
11
2
Darinka Pervanje
Taborjenje s skavti
Orehek
1
6
27,37€
4
5
Darinka Pervanje
Darinka Pervanje
Obisk Olive Obrekar
Zaključek šmarnc
Podbrdo
Sv. gora
1
1
2
5
6
Greti Kutin
Kobarid, Vrsno
1
3
7
Greti Kutin
Obisk pokopališča
Izlet na planino Podkuk –
nabiranje borovnic
24,98€
30,99€
14,00€
Podkuk
1
4
8
Greti Kutin
Kopanje v Idrijci
Slap ob Idrijci
1
4
10,87€
10
Greti Kutin
Ogled muzeja
Trenta
1
4
50,00€
11
Vesna Lapanja
Obisk družine Rušič
Roče
1
5
17,84€
12
Vesna Lapanja
Kako pečemo torto?
VDC Tolmin
1
15
30,00€
17,84€
11,27€
235,16€
SKUPAJ:
ZBIRNIK NAPOVEDI PROJEKTOV ZA DNEVNI PROGRAM ZA LETO 2013
ZAP.
ŠT.
VODJA
OPIS
KRAJ
ŠT.
SPREMLJEVALCEV
ŠT.
UPORABNIKOV
SKUPNI
STROŠKI
1
Aleksandra Božič
Peka flancatov
VDC Tolmin
2
6
30,00€
2
Silvo Sovdat
Sabotin
1
4
40,00€
3
Silvo Sovdat
Prva svetovna vojna
Oblakovega vrha nad Dolenjo
Trebušo
Dolenja Trebuša
1
4
25,00€
4
Silvo Sovdat
Nabiranje kostanja
Volčanski rut
1
4
25,00€
BE Zalog
3
14
117,40€
Dolenja Trebuša
1
4
15,01€
4
30,02€
5
Mojca Mavrar
6
Florijana Podgornik Ogled ribogojnice
Piknik
7
Florijana Podgornik Ogled Klavž in Divjega jezera
Dolina Bele
1
8
Robert Perdih
Mrzli vrh
2
7
103,82€
2
2
1
15
7
4
20,00€
35,00€
33,00€
1
16
192,00€
Pohod na mrzli vrh - poletje
9
10
Robert Perdih
Janja Barić
Ogled kamnite gobe
Glas ženske
Krn
Gorizia
11
Janja Barić
Nova Gorica
12
Janja Barić
13
Janja Barić
14
Damijan Cvek
Ogled Qlandije
Obisk Hiše eksperimentov v
Ljubljani
Obisk biološke učilnice na OŠ
Dušana Muniha, na Mostu na
Soči
Likovne delavnice z Gimnazijo
Tolmin
15
Damijan Cvek
Ljubljana
7,00€
1
Most na Soči
1
5
30,00€
Abilimpiada
1
3
380,00€
8
30,00€
41
150,00€
VDC Tolmin
16
Damijan Cvek
Ogled planine Sleme
Krn
2
17
Damijan Cvek
Bobnarska delavnica
VDC Tolmin
1
SKUPAJ:
74
1.263,25€
ZBIRNIK NAPOVEDI PROJEKTOV ZA ZDRAVSTVENI PROGRAM ZA LETO 2013
ZAP.
ŠT.
1
VODJA
Urška Koren
OPIS
HO-PE-TOUR
KRAJ
Rieka
ŠT.
SPREMLJEVALCEV
ŠT.
UPORABNIKOV
1
5
SKUPNI
STROŠKI
200,00€
200,00€
SKUPAJ:
PREDVIDENI, PLANIRANI STROŠKI NADSTANDARDNIH STORITEV ZA LETO 2013
SKUPNO FINANČNO OVREDNOTENJE PROJEKTOV
CELODNEVNEGA VARSTVA
SKUPNO FINANČNO OVREDNOTENJE PROJEKTOV DNEVNEGA
VARSTVA
SKUPNO FINANČNO OVREDNOTENJE PROJEKTOV ZDRAVSTVA
235,16€
1.263,25€
200,00€
1.698,41€
SKUPAJ:
SKUPNI PROJEKTI ZAVODA 2013
ZAP.
ŠT.
VODJA
OPIS
KRAJ
ŠT.
SPREMLJEVALCEV
ŠT.
UPORABNIKOV
SKUPNI
STROŠKI
1
Aleksandra Božič
Novoletna prireditev
VDC Tolmin
15
41
2.000,00€
2
Aleksandra Božič
Damijan Cvek,
Matevž Melinc
Materinski dan
VDC Tolmin
11
41
300,00€
Letovanje
Strunjan, Baška
10
30
0,00€
3
SKUPAJ:
75
2.300,00€
IZOBRAŽEVANJE
IZOBRAŽEVANJA ORGANIZIRANA V ZAVODU
SPLOŠNE STAROSTNE SPREMEMBE
Termin: 1. marec 2013
Izvajalec: mag. Aleš Kogoj, dr. medicine, vodja enote za gerontopsihiatrijo pri Psihiatrični
kliniki Ljubljana
Udeleženci: vsi zaposleni delavci VDC
POTEK KOMUNIKACIJE MED STARŠI, ZAPOSLENIMI IN UPORABNIKI
Termin: jesen 2013
Izvajalec: Bojan Pucelj, univ. dipl. sociolog, dipl. transakcijski analitik
Udeleženci: vsi zaposleni delavci VDC
UDELEŽBA NA IZOBRAŽEVANJIH IZVEN ZAVODA
DNEVNI PROGRAM:
Janja Barić
Usposabljanje za razvoj pismenosti (izobraževanje zajema usposabljanje izvajalcev
programov pismenosti za odrasle, ki so izbrani na javnih razpisih Ministrstva za šolstvo
in šport – projekti ESS). Izvajalec: Andragoški center Slovenije.
Robert Perdih
Agresivno vedenje in odzivi nanj
Organizator: FIRIS Imperl & CO. D.n.o
Izvajalca: izr.prof. dr. Alenka Kobolt in dr. Tomaž Vec
Datum: 19-20 marec 2013
CELODNEVNI PROGRAM:
Zaposleni so se odločili zgolj za izobraževanja v zavodu.
ZDRAVSTVENI PROGRAM:
Matevž Melinc
GERONTOLOGIJA – datum še ni določen
76
V letu 2013 naj bi strokovni izpit iz socialnega varstva opravila pripravnica v okviru
projekta Socialne zbornice Slovenije »Spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve
na področju socialnega varstva – Pripravniki ESS«
Udeležba na izobraževalnih programih za računovodstvo in finance, za tajniška dela in za
poslovodenje se izoblikuje sproti glede na razpisane seminarje.
Kandidati: Elvira Koren, Sandra Medveš Berginc.
Na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, UL RS, št. 43/2011) mora
delodajalec izvajati program promocije zdravja na delovnem mestu oz. nuditi dobre
osnove za varno in zdravo vedenje delavcev v svojem okolju. V tem sklopu promocije
zdravja načrtujemo v letošnjem letu enodnevno strokovno ekskurzijo – pohod na Mrzli
vrh za vse zaposlene. Da bo delo v VDC nemoteno potekalo, bo izvedba pohoda v dveh
ločenih skupinah zaposlenih.
Druge aktivnosti:
Tako strokovni delavci kot sodelavci so dolžni stalno slediti strokovni literaturi in
periodičnemu tisku in si tako dvigati strokovni nivo.
V zavodu je urejena lastna strokovna knjižnica, zato je ena prednostnih nalog tudi nabava
strokovne literature in s tem bogatenje interne strokovne knjižnice.
Udeleževanje strokovnih predavanj, okroglih miz, ki bodo organizirane v letu 2013 v
lokalni skupnosti in izven.
Smo tudi učna baza študentom različnih fakultet. Študentje opravljajo pri nas obvezno
prakso, dajemo jim pa tudi možnost izvajanja različnih študijskih projektov. Tudi v
prihodnje bodo imeli diplomanti možnost opravljanja pripravništva v našem zavodu.
SEJE, SKLICI, drugo
 Svet zavoda – sklicuje in vodi predsednica sveta. Pozornost bo namenjena
obravnavi in sprejemu poročil o delu, programu dela, finančnih poročil in
programov.
 Strokovni svet – sklicuje in vodi direktorica 1 x mesečno in po potrebi.
Strokovni svet sestavljajo strokovni delavci in sodelavci. Seje bodo namenjene
strokovnim in edukativnim namenom.
 Delovni sestanki strokovnih delavcev in sodelavcev po potrebi sklicuje in vodi
direktor. Sklicani bodo predvsem projektno in po potrebi.
 Delovni sestanki strokovnih delavcev in sodelavcev dnevnega programa – 1 x
mesečno sklicuje in vodi vodja VDC.
 Sestanki strokovnih delavcev zaposlitvenega programa (delovni inštruktorji,
skupinski habilitatorji in likovni pedagog) z namenom načrtovanja, prodaje,
sodelovanja z ustanovami, koordinacije zaposlitve pod posebnimi pogoji,
dogovarjanja o konkretnih akcijah prodaje izdelkov iz naše trgovine – 1 x
mesečno sklicuje vodja VDC.
 Kratki informacijski sestanki o počutju uporabnikov in tekočem delu – vsako
jutro celotna dopoldanska ekipa delavcev.
77
 Kratki informacijski sestanki o počutju uporabnikov – vsak popoldan med
dopoldansko in popoldansko ekipo delavcev.
 Delovni sestanki strokovnih delavcev in sodelavcev celodnevnega programa –
1 x mesečno sklicuje in vodi vodja VDC (mesečno planiranje, poročanje,…),
prisostvuje tudi direktor.
 Aktiv zdravstvene nege – sklicuje in vodi vodja zdravstvene nege 1 x na mesec.
Enkrat tedensko pa se vodja zdravstvene nege in zdravstveni tehnik
dogovorita o tekočem delu.
 Zbor delavcev – sklicuje in vodi direktor: 1 x letno. Sprejem letnih poročil in
programov tako vsebinskih kot finančnih.
 »Klepetalnice pri direktorici« – glede na potrebe uporabnika kadarkoli
 Govorilne ure za zaposlene – enkrat tedensko po eno uro (med 14. in 15.00) v
celoti namenim zaposlenemu
 Predstavitve in evalvacije programov dela po skupinah – sodelujejo vsi
strokovni delavci in sodelavci, ki delajo z določeno skupino in uporabniki ter
vodja VDC.
 Zbor uporabnikov – sklicuje in vodi direktor 1x na mesec. Obravnavamo vse
teme, na katere se nanaša življenje in delo v VDC in izven njega.
 Programska konferenca – sklicuje in vodi direktor. To je seja, ki je namenjena
sprejemu poročil in programov dela. Prisotni vsi delavci in uporabniki.
 Komisija za ocenjevanje urejenosti prostorov – 1 x mesečno; sestavljajo jo 2
delavca in 1 uporabnik. Njeno delo koordinira in usklajuje vodja VDC.
 Komisija za sestavo jedilnikov se sestaja enkrat mesečno v sestavi uporabnik –
ca, predstavnik zdravstvene službe, skupinski habilitator in vodja VDC.
 Sestanki s starši – na marčevskem sestanku bomo spregovorili o poročilu in
programu dela, na decembrskem o poročilu o letovanju ter predlogu za
letovanje v naslednjem letu,… sklicuje in vodi direktor: 2 x letno.
 Letni razgovori z delavci – opravi direktor. Predviden je za mesec marec, april.
 Usklajevanje pravnih aktov zavoda. VDC Tolmin še ni plačal nobenega
pravilnika. Vse se naredi v zavodu kar pa vzame precej časa in angažiranosti.
 Kandidiranje na javnih razpisih in natečajih za dodatno pridobivanje sredstev.
Prijavili se bomo na državne razpise, občinske razpise, evropske sklade, Zavod
za šport, SZS. Za pripravo dokumentacije bom spodbujala vodjo VDC in druge
skupinske habilitatorje.
 Obiski iz drugih VDC in našega VDC v drugih VDC.
 Koordinacijska srečanja VDC Tolmin, Nova Gorica, Vipava – Ajdovščina, Idrija
– Vrhnika, Postojna, Koper. Še naprej se bomo srečevali vodje programov –
vodje VDC in direktorji.
 Sodelovanja v Aktivu ravnateljev Posočja z namenom povezovanja javnih
institucij, sodelovanje na skupnih javnih razpisih, usklajevanje glede
organiziranja prireditev ipd.
 Radijska in televizijska snemanja, intervjuji, pisanje člankov v razne strokovne
revije. Spodbujala bom delavce k pisanju in objavljanju strokovnih člankov.
 Delovna skupina za urejanje spletne strani: dejavnost socialnovarstvenih
storitev, ki je v našem zavodu zelo raznolika in razgibana, je medijsko
predstavljena tudi na svetovnem spletu, in sicer na www.vdc-tolmin.si
78
 Stanje zadovoljstva z delovno situacijo in vzdušjem v zavodu v letu 2013 bom
preverjala z letno anketo, namenjeno uporabnikom dnevnega in
institucionalnega programa ter delavcem. Z izsledki ankete se bomo seznanili
na strokovnih srečanjih s sodelavci in delavci.
 drugo
DOKUMENTACIJA
Je predpisana v Standardih in normativih izvajanja socialno varstvenih storitev. Sprotno
se le ta ureja in hrani. Še naprej bomo skrbeli, da bo dokumentacija sprotno vodena,
ustrezno hranjena ter delana v skladu z veljavno zakonodajo, predvsem pa z veljavno
zakonodajo varstva osebnih podatkov. V našem zavodu bomo vodili:
DOKUMENTACIJO O DELU STROKOVNIH DELAVCEV in SODELAVCEV
- Osebna mapa uporabnika, v kateri so vse odločbe in uradni dokumenti ter
individualni program, evalvacije IP
- Dnevno beleženje opravljenih aktivnosti za vsakega uporabnika posebej v sistem
ISOV, po potrebi natančen zapis opažanj za posamezne uporabnike
- Mesečno vodenje zapisnika iz strokovnega tima za določene uporabnike
- Uradni zaznamek
-
Poročilo o seminarju (izobraževanju)
-
Napoved dogodka planiran in realiziran
-
Opis realiziranega dogodka (nanaša se na dogodek, ki ima finančne posledice)
-
Poročilo o dogodku (nanaša se na akcije zavoda – predavanja, delavnice v VDC,
kjer ni finančnih posledic)
-
Mesečna poročila dela strokovnih delavcev in sodelavcev
Mesečni programi dela strokovnih delavcev in sodelavcev
-
Razvojni in letni delovni načrti
Letno poročilo o uresničevanju načrtov
Evidenca vključenih uporabnikov
Zapisniki sej
Kronika zavoda, ki jo skrbno ureja poslovna sekretarka
Vzdrževanje internetne strani
Druga dokumentacija o delu
DOKUMENTACIJA, KI JO REDNO IZPOLNJUJEJO VODJE DELOVNIH SKUPIN I.,
II. In III.







Mesečno naročanje vozovnic za uporabnike
Mesečno beleženje prisotnosti uporabnikov za zdravstvo
Mesečni obračun potnih stroškov za uporabnike
Mesečno beleženje prisotnosti uporabnikov za obračun prehrane
Mesečni obračun opravljenih ur za integrirano zaposlitev
Mesečni obračun opravljenega dela uporabnikov v storitvi zaposlitve pod
posebnimi pogoji – priprava za obračun mesečnih nagrad
Dnevno naročanje prehrane za uporabnike
79
DOKUMENTACIJA, KI JO REDNO IZPOLNJUJE VODJA KOOPERATIVNEGA
DELA, DELOVNI INŠTRUKTOR SILVO SOVDAT








Oddajnica materiala – evidenca prispele in odpeljane končane proizvodnje
Mesečni obračun proizvodnje po skupinah
Izpolnjevanje dobavnic izdelane proizvodnje za računovodstvo
Specifikacija nagrad v skupini
Zahtevek za izplačilo nagrad uporabnikom
Formular za dvig gotovine
Obvestilo o nagradi
Potrdilo o prejemu nagrade
Poleg dokumentacije skrbi vodja kooperativnega dela za redne kontinuirane poslovne
odnose z vsemi našimi kooperanti.
V času odsotnosti vodje kooperativnega dela, kompletno dokumentacijo vodi vodja
lastnega programa.
DOKUMENTACIJA, KI JO REDNO IZPOLNJUJE VODJA LASTNEGA PROGRAMA,
DELOVNA INŠTRUKTORICA MOJCA MAVRAR





Natančno vodenje računov, dobavnic – računalniško vodenje – maloprodaja
(SAOP)
Evidentiranje izdelkov in pravilno evidentiranje na računih
Polog denarja
Mesečna specifikacija prodanih izdelkov
Letno poročilo o lastnem programu
DOKUMENTACIJA, KI JO REDNO IZPOLNJUJEJO ZAPOSLENI V CELODNEVNEM
VARSTVU






Mesečno beleženje prisotnosti uporabnikov za obračun prehrane
Dnevno pisanje dnevnika dogajanja, življenja v bivalni enoti na Rutarjevi ulici in v
Zalogu
Pisanje jedilnika za prehrano uporabnikov med vikendi
Naročanje prehrane za uporabnike za čas vikenda
Pisanje dobavnice za prehrano
Proces zdravstvene nege
DOKUMENTACIJA, KI JO REDNO IZPOLNJUJEJO STROKOVNI DELAVCI in
SODELAVCI NA ZDRAVSTVENEM PODROČJU

Proces zdravstvene nege

Zdravstveni karton uporabnika
80

Individualni programi za uporabnike (evalviranje IP s področja zdravstvenih
storitev)

Seznam zdravil

Proces ob neljubem dogodku v zavodu

Tabela opazovanja uporabnika po poškodbi

Obvestila službi zdravstvene nege

Redna čiščenja in razkuževanja ambulante

Individualna tabela zdravil uporabnikov

Individualna tabela pomoči pri osebni higieni

Dokumentiranje posebnih zdravil aplikacij (kontracepcijska terapija, hormonski
obliži)

Spremljanje psihofizičnega stanja uporabnika

Vsako trimesečje izpolnjevanje in potrditev delovnih nalogov zdravstvenih
storitev s strani osebnih zdravnikov

Mesečno beleženje medicinsko utemeljenih ter medicinsko neutemeljenih dni in
mesečno pošiljanje teh podatkov na ZZZS.

Izpolnjevanje negovalnih listov za uporabnike, kjer je prišlo do kakšnih
zdravstvenih sprememb

Priprava in kontrola izpolnjevanja liste delitve medikamentozne terapije

Redno beleženje sprememb medikamentozne terapije uporabnikov v ISOV
programu.

Redno beleženje prisotnosti uporabnikov v ISOV program – podlaga za obračun.
PREDVIDENE NABAVE V LETU 2013
z.št.
1.
nabava
Ureditev razdelilne kuhinje
SKUPAJ:
v EUR
40.000,00
40.000,00
Pri pripravi Letnega delovnega načrta VDC Tolmin 2013 smo sodelovali vsi zaposleni.
Oblikovanje in tisk:
Elvira Koren
Direktorica
Sandra Medveš Berginc
81
82