Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06
1 DOMiNiKOV GLAS GLASILO VRTCA DOMINIK SAVIO - KARITAS DOMŽALE Št. 15 2012 Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 1 8.6.2012 13:19:59 Polni zaupanja se v našem viharnem času zatekamo v tvoje materinsko varstvo. Tvoji ljubljeni otroci smo, zato nas varuj v vseh nevarnostih in nas privedi k svojemu Sinu Jezusu, o, dobrotljiva, o, milostljiva, o, sveta Mati Cerkve. (Odlomek iz posvetilnega besedila družin Mariji na Zaplazu) DOMINIKOV GLAS je interno glasilo vrtca Dominik Savio – Karitas Domžale. Odgovorna urednica: s. Ivanka Tadina, direktorica Uredniški odbor: Urša Lavrič, Klara Zidanšek Otrin, s. Ivanka Tadina Lektoriranje: Barbara Iskra Šarec, Klara Zidanšek Otrin Risbe: otroci vrtca Fotografije: arhiv vrtca Oblikovanje: SALVE d.o.o. Ljubljana Izhaja: enkrat na leto (junij) Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 2 8.6.2012 13:20:01 3 s. Ivanka Tadina UVODNIK U vodnik pišem po vrnitvi z našega skupnega romanja na Zaplaz. Tam smo se v soboto, 19. maja, srečali in se Mariji posvetili skupaj z družinami in strokovnimi delavci iz vseh katoliških vrtcev. Pretresljivi so bili trenutki, ko ste starši, mladi očetje in mamice z otroki v naročjih in okrog sebe, v globoki veri in ponižnosti ponavljali za duhovnikom posvetilne besede. Tudi za vse ostale je bil pomenljiv trenutek osebne posvetitve. Ob tej zunanji in notranji duhovni pomladi postane življenje lažje in se še močneje usmerja tudi po priprošnji in poti blaženega Alojzija Grozdeta. To dogajanje, ki smo ga povezali z Dominikovim dnevom, je bil vrhunec leta. Pravičnost v ljubezni pa je bil celoletni projekt vrtca v tem šolskem letu. Strokovni delavci smo se trudili, da bi razumeli in se približali tisti pravičnosti, ki temelji na ljubezni. Gre za bistveno več, kot pove preprosta logika človeškega razuma oziroma je navzoče v svetu, v katerem živimo. Temelji na ljubezni Kristusa in njegovega Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 3 evangelija, ker sami od sebe te ljubezni ne zmoremo. Nekaj od tega, kar smo sami uresničevali, smo želeli posredovati otrokom in jih navdušiti za to. Trudili smo se v dejavni solidarnosti, še posebej do najšibkejših. Prizadevali smo si za mir, tako da smo ustvarjali varno in toplo okolje, odpuščali, zaupali … Pravičnost v ljubezni smo uresničevali tudi, ko smo se zahvaljevali za mnoge Božje darove, ki smo jih opazili v sadovih narave, in darove, ki smo jih bili deležni drug od drugega. V mesecu januarju smo se sprehajali po svetu, po misijonskih deželah in spoznavali tiste, ki potrebujejo našo pomoč. Učili smo se darovati. Močno se zavedamo, da je domovina naša razširjena družina, zato smo jo spoznavali, še posebej ob kulturnem prazniku. Ljubezen do domovine je bila tema meseca februarja. Bolj konkretni smo lahko bili pri temi bodimo skromni. Poskušali smo razločevati, kaj je bistveno in nebistveno za srečno in lepo življenje. Veliko nam je darovano, in če smo skromni, lahko še delimo. V postu in velikonočnih praznikih smo največ časa posve- 8.6.2012 13:20:01 4 tili Jezusu in njegovemu delovanju. Trudili smo se, da bi posnemali Ljubezen. Pozna pomlad v svoji barvitosti, bujnosti in svetlobi nas je navdihovala, da smo občudovali božjo pravičnost v stvarstvu. Občudovanje nas je vodilo v čudenje, zahvaljevanje in odgovorno soustvarjanje. Ob koncu leta se zopet dvigata iz naših src hvaležnost in zaupanje Bogu in drug drugemu. V tem duhu pa smo že z mislimi pri novem šolskem letu, ko bomo obhajali dvajsetletnico našega vrtca. Hočeš druge vneti, moraš sam goreti. (Slomšek) Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 4 8.6.2012 13:20:05 5 PRAVIČNOST V LJUBEZNI Marjana Miklavčič Podbelšek L etos smo se otroci, starši in vzgojitelji trudili vzgajati, ravnati in živeti v skladu s geslom Pravičnost v ljubezni. Tudi želja slehernega izmed nas je biti pravičen in ljubezniv do sebe ter drugih. Pa je to vedno lahko doseči? V letu, ki je za nami, za našo družino, sem se sleherni večer, ko se je otroški smeh, včasih jok polegel in je za naše zidove prišla dobrodošla tišina, vprašala: »Sem bila do mojih dveh sončkov dovolj pravična?« Sem svojo ljubezen razdelila pravično med obe deklici, sem zaradi hitenja ali starostnih privilegijev drugo prikrajšala za svojo ljubezen, sem jima dovolj prisluhnila, sta prejeli dovolj mene, dovolj naju … Po pravici povedano, nikoli ne najdem čisto pritrdilnega odgovora, da bi lahko rekla, da sem bila danes 100 % pravična do obeh. Verjetno bi mi na to notranjo dilemo lažje odgovoril nekdo, ki ni vpleten v naše družinske odnose, nekdo, ki bi imel možnost le tihega opazovanja. Leto 2011 je bilo naše leto, polno ljubezni, ki se je razširila na našo novo članico Nežo, hkrati pa Maša zaradi nje ni in ne sme biti prikrajšana za najino ljubezen. Mnoge družine imajo več otrok (tudi sama sem odraščala v takšni), a vendar že pri dveh moraš nenehno paziti, da otroku ne izbrišeš tiste iskrice v očeh, tistega zanosa, ki govori, da sem vendar jaz tvoj žarek sonca, ki te greje, ko se nad teboj zgrinjajo oblaki. Težko je biti vedno dovolj pravičen, moder in odločen, da ne narediš krivice, bolečine v malih srčkih. In ko sem nenamerno naredila krivico, sem se želela in čutila odgovornost, da se še isti hip opravičim svoji starejši hčeri. Ljubeznivo me je pogledala v oči in dejala: »Mami, saj ni hudega, saj si ti najboljša mamica na celem svetu«. Ob tem stavku me vedno muči slaba vest, kako brezpogojno znajo otroci ljubiti svoje starše, sorojence, jim brezpogojno odpustiti slabo voljo, napake, njihovo razdražljivost. Kaj pa odrasli, smo lahko tudi mi takšni? Iskreno povedano, največkrat ne, vedno imamo pomisleke, izgovore, preveč čustvene napetosti. Tako se vprašam, kako lahko vzgojiteljice pri svojem delu ravnajo ljubeznivo in pravično, saj iz pripovedovanja in obnašanja svoje hčere nisem še nikoli zaznala, da bi se kdaj v vrtcu počutila, da bi ji Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 5 vzgojiteljica naredila »krivico« s svojim ravnanjem ali z odločitvijo. Zato iskrena hvala vam, drage vzgojiteljice, in vsem ostalim delavcem v vrtcu, da našim sončkom sleherni dan s svojim ravnanjem in besedami dajete občutek, da so ljubljeni in pomembni. Naj zaključim svoje razmišljanje o pravični ljubezni z mislijo, da vsak od nas vsak dan išče pravico in ljubezen, tako v svoji družini kot v službi in okolici. Občutek, da smo ljubljeni, nam godi, nam lajša korak, v naša srca naseljuje veselje. Bodimo ljubeznivi in pravični ne samo do svoje družine, temveč tudi drug do drugega. Nasmeh, pozdrav in stisk roke nas ne stane ničesar, doprinese pa veliko tistemu, ki mu namenimo kanček pozornosti. Mogoče mu samo z nasmehom in s pozdravom polepšamo težak in naporen dan. Živimo v »težkih« časih, ko z vseh strani slišimo le slabe novice. Zato ne sodimo drugih, saj ne vemo, kakšen boj se bije v njih, v njihovih družinah, ampak jim namenimo kanček dobre volje ter naš nasmeh. In okolica se bo tudi nam kmalu zazdela lepša, pravična in bolj ljubezniva. 8.6.2012 13:20:05 6 SODELOVANJE VRTCA PRI EVROPSKEM PROJEKTU KARITAS Z NASLOVOM »ŽIVI PREPROSTO IN SOLIDARNO V ODNOSU DO PODNEBNE PRAVIČNOSTI« vzgojiteljica Barbara Likovič deoposnetke iz različnih afriških držav in ugotavljali, kako podnebje katastrofalno vpliva na e v postnem času smo se delavci in otroci njihovo že tako ubogo deželo. Opazili smo, kako vrtca trudili, da bi s tedenskimi postnimi na- velika razlika je med življenjem v Afriki in pri logami gradili lepo občestvo najprej v svoji sku- nas. Ugotavljali smo, kaj vse imamo in za kaj vse pini, nato pa še v odnosu z ostalimi skupinami smo Bogu lahko hvaležni. v vrtcu. Prizadevali smo si uresničevati in živeti Namen projekta je, da bi začutili, kako poJezusovo zapoved: »Ljubite drug drugega kakor membno je varovati naš planet, saj naš odnos do samega sebe«. Učili smo se poslušati in slišati, narave še kako vpliva na življenje ljudi po vsem si med seboj pomagati, deliti in prejemati, imeti svetu. Narava se zelo spreminja tudi zaradi člorad vsakogar, spoštovati, pozdravljati in odzdrav- veške malomarnosti, brezbrižnosti, pohlepnosti, ljati ter še mnogo drugega. brezčutnosti, zato je potrebno, da otroke pričPo prazniku velike noči smo se v skupinah nemo ozaveščati o tej problematiki in na njim Sončki, Zvončki, Lučke lotili spoznavanja življe- razumljiv način gradimo čut za odgovornost do nja dečka Nangira iz Afrike. Ogledali smo si vi- stvarstva. Ž Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 6 8.6.2012 13:20:07 7 POSTNO PREDAVANJE NADŠKOFA MARJANA TURNŠKA (13. 3. 2012) Klara Otrin L etošnje postno predavanje smo združili s predavanjem za starše domžalskih veroučencev. Mariborski nadškof se je najdlje zadržal ob vprašanju, kaj post je in čemu je namenjen. Post je v prvi vrsti namenjen (p)oživitvi duhovnega življenja v družini. To je čas, ko bi se moral vsak ustaviti in si zastaviti vprašanje: »Kdo sem? Sem takšen, kot si Bog želi, da sem?« Jezus nam pri tem ponuja svojo pomoč: miloščino, molitev in post. Miloščina pomeni, da opaziš, začutiš bližnjega v njegovi trenutni situaciji. Človek je namreč ustvarjen, da daje naprej, kar prejema. Z molitvijo gradimo svoj odnos z Bogom in naloga staršev je, da v to skrivnost uvajamo tudi svoje otroke. Pri »postnih akcijah« mora biti naš glavni motiv ljubezen do Boga in bližnjega, ne da samemu sebi dokažem, da zmorem. S postom spoznavamo, kje so naše meje, naše šibke točke. Kjer je ljubezen, tam je pravičnost. Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 7 8.6.2012 13:20:08 8 DOMINIKOV DAN – DARILO VRTCA NAM, DRUŽINAM Natalija Podjavoršek dan ne bi bilo. Tudi v Dobu sem skupaj z očetom Grošljem pripravljala program na travniku lovek ne more verjeti, kako čas beži. Meni poleg cerkve. Na Zaplazu pa smo pri maši zopet se zdi, da sem stara toliko, kot sem bila, dej- zaigrali starši skupaj z vzgojiteljicami, tokrat pod stva pa govorijo o tem, da bi letos morala biti taktirko čudovite vodje mame Banko. Vaje smo že na šestem Dominikovem dnevu. Toliko let je imeli dve sredi popoldan in še dobro, da večina namreč minilo od takrat, ko smo našega Gala staršev našega vrtca ne ve, kako zabavne so te prvič zaupali v varstvo vrtcu Dominik Savio. vaje, kajti potem jih nihče od njih ne bi hotel zaToda prvi Dominikov dan je šel mimo naše dru- muditi in bi morali vaditi v več učilnicah hkrati, žine. Kot novinci nismo točno vedeli, kaj to je, saj v eni ne bi bilo prostora za vse zainteresirane zato smo ga brez težav izpustili, saj sploh nismo starše. vedeli, kaj zamujamo. A kmalu nam je postalo jasno, da si je datum tega dne dobro postaviti Včasih me kdo vpraša, zakaj »sem povsod v družinski koledar, in tako napake prvega leta zraven«, od kod mi energije, čas, volja. Odgovor nismo več ponovili. Leta 2008 smo romali na je v priliki o talentih. Ni pomembno, koliko taBrezje, nato s kolesom v Šentjakob, leta 2010 je lentov imamo, ampak kaj z njimi delamo. In jaz bilo nepozabno srečanje v Celju v sklopu Evha- sem se jih odločila uporabljati. Konec koncev ne rističnega kongresa, lansko leto smo odkolesari- vemo ne ure, ne dneva, ko bomo poklicani pred li v Dob, letos pa smo se z avtobusom odpeljali nebeškega Očeta in povprašani o tem, kaj smo na Zaplaz. naredili z darovi, ki smo jih prejeli od Boga. Ker sem po izobrazbi učiteljica matematike in fizike Čeprav Dominikov dan vedno traja samo en in ne glasbenica ali pa animatorka oz. igralka, dan, je mojo glavo vedno zaposloval dlje časa. stvari, ki jih počnem kot mama, niso izvedene Kot članica sveta staršev sem namreč vsako leto na profesionalni ravni, so pa narejene s srcem. In imela »čast«, da sem lahko pri pripravi Domini- to se mi zdi, da je pri takšnih dogodkih najpokovega dne aktivno sodelovala. Na Brezjah sem membnejše. Ne maram ljudi, ki samo kritizirajo, prvič pomagala z igranjem kitare, V Šentjako- sami pa niso pripravljeni ničesar narediti, v strabu sem vodila še igre brez meja, za Evharistični hu, da ne bodo naredili česa narobe. Jaz kritizikongres v Celju pa sem že pomagala oblikovati ram, ko mi kaj ni všeč, a dajem tudi predloge in skupni program za vse katoliške vrtce – kar ne- svoj čas za to, da se stvari izboljšajo. Več kot v verjetno, kako hitro lahko človek napreduje v nekaj vložiš, več ti ta stvar pomeni. Seveda devlogi mame. Celje mi ostaja v zelo lepem spomi- lam tudi napake, a verjamem, da mi jih Jezus tudi nu, najbrž predvsem zato, ker smo pri pripravi odpušča, saj jih ne delam namenoma. programa v Celju prvič v moji »vrtčevski karieri« zelo tesno sodelovali otroci, vzgojiteljice in starši. Bi radi slišali, kako je bilo na letošnjem DoPetja ni nič več spremljala samo kitara, oglasile minikovem dnevu na Zaplazu? Veste, to je pa so se orgle, flavta, zvončki, najrazličnejša tolka- težko opisati, to je treba doživeti. In če ste zala. Meni sploh ni bilo več potrebno igrati kitare, mudili letošnji Dominikov dan, nikar ne zamulahko sem se samo še sprehajala po odru z mi- dite naslednjega! Kot sem zapisala v naslovu, je krofonom v rokah, ostalo so delali drugi … In Dominikov dan darilo vrtca nam, družinam. O vsega tega ni spremljalo le čudovito petje naših tem, zakaj tako mislim, pa se lahko prepričate otrok, ampak veliko veselja. Med vzgojiteljicami sami naslednje leto meseca maja. Do takrat pa in predvsem med nami, starši, so se začele tka- se boste morali tolažiti s pogledom na kakšno ti prave prijateljske vezi, ki jih brez priprav na ta fotografijo s tega dne. Č Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 8 8.6.2012 13:20:08 9 Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 9 8.6.2012 13:20:09 10 TRŽNICA V VRTCU vzgojiteljici Polona in Mateja J esen nas je bogato obdarila s svojimi darovi. Tako kot vsako leto smo tudi letos v vrtcu pripravili tržnico. V skupini Zvezdic smo se cel mesec pogovarjali o sadju in zelenjavi. Na sprehodih smo opazovali vrtove, sadovnjake, gozd, v vrtcu pa smo razvrščali slike in plodove. Teden dni pred tržnico smo obiskali čisto »ta pravo« tržnico v Domžalah. Tam smo videli zelo veliko stvari, vendar nismo ničesar kupili. Spoznali smo, da za nakup potrebujemo denar. V vrtcu smo si izdelali denarnice in si v »banki« sposodili denar. Ves teden smo navdušeno kupovali in prodajali vse, kar smo našli v naši igralnici. V začetku so nam precej težav delale barve denarja in cene. Končno je prišel dan, ki smo ga vsi čakali. V vrtec so potovale polne košare in vreče vrtnin, sadja, gozdnih plodov in sladkarij. Otroci so že med zajtrkom nestrpno pogledovali skozi okno, saj se je na igrišču že nekaj dogajalo. Vzgojiteljice so pripravljale stojnice, razvrščale pridelke in seveda na vidno mesto postavile tudi banko. Po zajtrku so otroci vzeli vsak svojo denarnico polno denarja, nakupovalno vrečko oz. košaro in se hitro obuli. Pred ograjo so že v polni pripravljenosti čakali starši, babice, dedki … Takoj, ko so se nam prid- Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 10 ružili še otroci iz drugih skupin in seveda branjevke, se je nakupovalna mrzlica začela. Starši, dedki in babice so se najprej ustavili na banki. Medtem pa je večina otrok že potrpežljivo čakala v vrstah pred stojnicami, da so kupili, kar so si zaželeli. Najdaljša vrsta in najvišje cene so bile seveda pri stojnici s sladkarijami. Naša Vita v svoji nakupovalni vnemi ni imela časa za brskanje po denarnici in stanje v vrsti. Te so bile namreč zelo dolge, zato si je postregla kar sama in odhitela naprej. Njena vrečka se je hitro napolnila, vendar je to ni ustavilo. Pospravila jo je v garderobo in nadaljevala z »nakupi«. Tudi drugim otrokom je šlo nakupovanje dobro od rok. Vrečke in košare so se polnile, stojnice pa praznile. Medtem ko so eni raziskovali, kaj bi še lahko kupili, so drugi že pridno segali v svoje vrečke in malicali. Tik pred kosilom so bile stojnice že povsem prazne. To je bil znak, da z našim projektom lahko zaključimo. Košare in polne vrečke so dobile svoje mesto v garderobah. Otroci so navdušeno odhiteli v umivalnico, h kosilu in k zasluženemu počitku. Starši, dedki, babice pa so se zadovoljni z nakupi od nas poslovili in nam obljubili, da prihodnje leto spet pridejo. Hvala vsem, ki ste omogočili, da je tudi letošnja tržnica uspela. 8.6.2012 13:20:10 11 PESEM NA RECEPT (variacija na temo Življenje je dar) Hana Marija, Katarina in Rado Glas Pesem je dar, direktno od Boga dobili smo jo, a dostikrat ne zavedamo se, da ta je dar od Boga. Vrtec je dar, direktno od Boga dobili smo ga, a dostikrat ne zavedamo se, da ta je dar od Boga. Sosedje so dar, direktno od Boga dobili smo jih, a dostikrat ne zavedamo se, da ti so dar od Boga. Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 11 Nadrejeni je dar, direktno od Boga dobili smo ga, a dostikrat ne zavedamo se, da ta je dar od Boga. Tašče so dar, direktno od Boga dobili smo jih, a dostikrat ne zavedamo se, da te so dar od Boga. Župnik je dar, direktno od Boga dobili smo ga, a dostikrat ne zavedamo se, da on je dar od Boga. Življenje je dar, direktno od Boga dobili smo ga, a dostikrat ne zavedamo se, da vse je dar od Boga … 8.6.2012 13:20:11 12 PRVIČ V VRTCU Urška Tikvič tneje je vzrok veselje, prijaznost in sprejetost, ki gradijo občutek domačnosti in topline, ko ričakovala sem, da bosta Maja in Tomaž vstopiš skozi vrata vrtca. Hvaležna sem tudi, sedaj, ko hodita v vrtec, potrebovala doma da sta deležna vzgoje za krščanske vrednote. več pozornosti in »crkljanja.« Vendar se to ni Vesela sem, da smo postali del vrtca Dominik zgodilo. Prav rada hodita v vrtec. Najverje- Savio. P Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 12 8.6.2012 13:20:14 13 ANGELČKI Angelčki z Uršo in Suzano Res, da smo Angelčki majhni ljudje, pa vendar veliko že zmoremo, to naj se ve! Znamo v krogu pridno sedeti, vsako jutro z veseljem Sveti angel zapeti. Vsak dan se novega kaj naučimo, ravno zdaj veselo fižolčke sadimo. Pesmic in pravljic ogromno poznamo, saj Angelčki takšni vzgojiteljici imamo, ki vedno kaj novega z nami delita, ko lumpi smo, na eno oko zamižita. Se včasih kaj slabega med nami zgodi, se kregamo, tepemo, teče tudi kri. Vendar vsi eno vrlino imamo, da tudi pobožati in opravičiti se znamo. Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 13 Res, da smo majhni, a jesti sami že znamo, z žlico veliko včasih packamo. Pomembno je le, da trebuščki so polni, čeprav smo zamazani kot cirkuški klovni. Še nekaj povemo vam mi, pleničkarji mali, da ne boste več dolgo nam se smejali; na kahlicah mi že vestno sedimo, lužo ter kakca vanje spustimo. Tudi na prostem smo radi prav vsi, se v mivki igramo, tečemo, gugamo, za žogo podimo, nato z veseljem vsak dan še na sprehod oddrvimo. Smo dobri opazovalci in občudujemo mi, kako lepo je to Božje stvarstvo, zanj hvaležni smo vsi. Veselje pa na obraz prikliče mamin nežni nam obraz, ali ko naš ljubi ati vsak dan pride spet po nas. 8.6.2012 13:20:17 14 ANGELČKI SO ŽE PRAVI CICIHRIBCI vzgojiteljica Urša Ž e smo stopili v mesec maj, ki se je pričel z lepimi in sončnimi dnevi. S Suzano sva se ravno zaradi prijetnega vremena brez velikega pompa odločili, da greva z najinimi Angelčki na izlet. Ko bi vi videli, kako veseli so bili šele otroci: kar poplesavali so v garderobi in radovedno kukali, kaj vse sem dala v nahrbtnik. »Juhuhu, smokce bomo s sabo vzeli, pa sokca, pa bončke!« so govorili drug čez drugega. zovati, kako otroci hodijo brez vrvice: nekateri so kar tekli, drugi so se prijeli za roke in raje ubrali previden korak. Prav vsi pa so znali gledati okrog sebe ter iskati zaklade narave. Pozorni so bili na vsako cvetlico, upihnili so vse regratove lučke, ki so jim prišle pod roko, se ustavili ob ubogi miški, ki je ležala na cesti, nabirali storže in kar naenkrat smo se znašli na cilju. Podprli smo se z malico, popili sok in bili iskreno ponosni nase, da smo prišli tako daleč. Otroci bi šli še kar naprej, vendar nas je že preganjal čas, kosilo se vendar ne sme ohladiti! Hitro smo prišli do Šumberka, kjer smo spustili vrvico in raje objeli drevo ter prisluhnili lepeKadar je lepo, čas res hitro mine. Čeprav smo mu ptičjemu petju. Dogovorili smo se, da v goz- odšli »samo« do Šumberka, so bili otroci zelo vedu ne bomo preveč kričali, da ne bomo preplašili seli, da smo se podali na čisto pravi izlet in osvoživali, ki so v gozdu doma. Zanimivo je bilo opa- jili naš prvi hribček. Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 14 8.6.2012 13:20:18 15 JAKOB V VRTCU Srečna mamica Jana S koraj eno leto je že minilo, odkar je naš junak prvič prestopil prag vrtca Dominik Savio. Kot verjetno vsak starš, sem bila tudi jaz malo v strahu, kako se bo mali nadobudnež znašel na novi življenjski preizkušnji. Cela naša družinica je bila polna pričakovanj in komaj smo čakali na prvi dan. Bil je prvi september in z Jakobom sva pogumno vstopila med Zvezdice, kjer naju je vzgo- Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 15 jiteljica Mateja prijazno sprejela. Prvi dan sem preživela med skupinico in ves strah me je minil, ker sem videla, da je Jakob v varnem okolju med prijaznimi ljudmi in vesel, da ima nove prijatelje. V enem letu je zelo napredoval in velika zahvala gre vzgojiteljici Mateji in pomočnici Poloni. Hvala vama za vso skrbnost in predanost. Po napornem dnevu v službi je lepo videti zadovoljnega, novih dogodivščin in znanja polnega otroka. 8.6.2012 13:20:21 16 MIKLAVŽ NA OBISKU PRI ZVEZDICAH vzgojiteljica Mateja V tednu pred Miklavževim obiskom je v naši skupini ves čas donela melodija Ringa, ringa raja, svet‘ Miklavž prihaja … Otroci so se obiska veselili in ga komaj čakali. Seveda so se nekateri trudili, da bi bilo v Zlati knjigi napisano veliko lepih stvari, drugim pa je bilo bolj malo mar, kaj tam piše. In končno je nastopil veliki dan, ponedeljkovo dopoldne. Napetost je naraščala, nemir se je stopnjeval, glasno razpravljanje o tem, kaj bo, pa je zamenjala tišina pričakovanja in negotovosti. Potem je prišel. Počasi, z nasmehom na ustnicah, Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 16 v svoji škofovski opravi – sveti Miklavž. Otroci so ga tiho opazovali z velikimi očmi, odprtimi usti, nekateri celo na robu solz. Prikimali so prav vsemu, kar je povedal. Obljubili so mu, da bodo še bolj ubogali, da bodo manj kričali, da bodo med seboj prijatelji, si pomagali, si posojali igrače in jih seveda skrbno pospravljali. Ko je sveti Miklavž povedal vse, kar je pisalo v njegovi knjigi, je otroke obdaril, otroci pa so mu v zahvalo zapeli nekaj pesmic. Ker se mu je mudilo obiskat druge skupine in je bila pred njim še najbolj delovna noč, se je od nas poslovil in nam obljubil, da zvečer tiste najbolj pridne obišče tudi doma. 8.6.2012 13:20:27 17 DOGAJANJE V VRTCU JE BILO PESTRO, ZANIMIVO, USTVARJALNO, VESELO IN DOMAČE RICE TRI SEST POSVET I MARIJI LI SMO SE NA ZAP LAZU TUDI ANGELČ KI SO KR ALJI Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 17 8.6.2012 13:21:05 18 ZVEZDICE SO VČASIH TUDI ČEBELICE, KRALJIČNE, KUŽKI … IKOV DOMIN IK N NAHRBT A SKRIV AJ … MARSIK ZVEZDIC E V ARBO Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 18 RETUMU 8.6.2012 13:21:53 19 SONČKI SE VESELIJO KI ZVONČ SO MALI IKI UMETN SKRBIMO ZA ZOBKE Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 19 8.6.2012 13:22:28 20 SANJU LUČKE PO DR POČIVAJO LUČK E ŽE PLAV AJO DARJEM GOZ LUČKE Z Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 20 8.6.2012 13:22:55 21 PEŠ POT DO CERKVE SVETEGA JOŽEFA vzgojiteljica Jana ne, katerih vrhovi so bili še prekriti s snegom. Zahvalili smo se za svoje očete in prosili za mesecu marcu smo se v skupini Sončk- svoje družine, da bi živele v miru in razumeov pogovarjali o družini. Ker v tem času vanju. praznujemo praznik svetega Jožefa, smo se z otroki odpravili do cerkve na Viru, katere zaV Svetem pismu beremo, da je bil Jožef pravetnik je sveti Jožef. Pot nas je vodila ob Kam- vičen mož. Naj nam bo varuh, vodnik in pripniški Bistrici. Opazovali smo kamniške plani- rošnjik na naši poti življenja. V Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 21 8.6.2012 13:22:58 22 vzgojiteljica Ana Z MOJA MAMI otroki skupine Zvončki smo se v tednu družine pogovarjali o starših in o svojih mamah so otroci povedali sledeče. NEŽA H.: »Moji mami je ime Urša. V vrtcu kuha, pomiva. Takrat ko bo doma, pride naju z Matevžem po kosilu iskat. Kuha jajca, kravam daje seno pa mrvo.« TOMAŽ: »Moja mami je Urša. Rada pomiva, LUKA: »Moja mami je Nataša. Rada lika, rada rada peče piškote, rada kuha kosilo, rada prepeče, kuha, pospravlja. Kdaj mi tudi bere.« obleče postelje, rada pere. Najbolj vesela je, ko kuha palačinke.« NEŽA P.: »Mia je mamici ime. „Cujne“ pere, knjige gleda, pice peče pa lika.« TAJA: »Moja mami je Janja. Dolge lase ima pa še smeji se, pospravlja sobe, pomiva pa kuha.« MIA: »Jaz jo kar mami kličem. Kuha, ko midva z Juretom spiva. V službi čuva otroke.« ZOJA: »Urša je moja mami. Take lase ima kot jaz, rada dela, kuha pa pospravlja. Najbolj vesela LUCIJA: »Ne vem, kaj dela moja mami, služi deje, ko jaz pridem domov.« nar pa na računalnik dela pa kuha, pospravlja postelje, pa včasih malo počiva. Zvečer poMAX: »Moja mami kuha dobro, dela dobra zdramaga Jakobu delati nalogo.« vila. Takrat ko dobi kakšno darilo, je vesela. Skupaj se igrava, žogava.« JON: »Moji mami je ime Natalija. Kuha, dela v . šoli v bolnici. Danes mi je dala za inhalirat, ker MATIJA: »Mami je ime Petra. Rada se pogovarja, kašljam. Včasih mi kaj namaže na palačinke rada se z mano igra, pomiva, pomaga meni, ali na kruh, reže kruh.« če se mi kaj zgodi.« Ne vem, če mamice vse to res z navdušenjem ALEKSANDER: »Moja mami je Urša. Rada kuha. in rade delajo, vendar otroci čutijo, da jih imajo Špinačo rada je, samo je že dolg nismo jed- rade in to počnejo z ljubeznijo. li. Rad jo imam, ker mi vsako noč dovoli, da grem malo k njej v posteljo spat.« Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 22 8.6.2012 13:22:59 23 POUČNI JESENSKI POHOD vzgojiteljica Ana L etos so bili prvi jesenski dnevi zelo topli in so nam v jesen podaljšali vzdušje poletja. Skupini Lučk in Zvončkov smo to izkoristili in se odločili za jesenski pohod, ki je bil združen z ogledom delavnice kuhalnic, opazovanjem narave ter ogledom čebelnjakov in čebelarske trgovine na Brdu pri Lukovici. Z avtobusom smo se najprej odpeljali do Vrhovelj, tam smo peš nadaljevali pot proti Dupeljnam. Pot se je kar dobro vzpenjala in otroci so jo premagali z vmesnimi krajšimi počitki. Med potjo smo opazovali gozd, plodove in spremembe v naravi. Ob pogledu na osličke za ogrado, ki so se pasli v bližini delavnice, so otroci pozabili na utrujenost. Nekateri so prvič videli osla v živo, zato jim je bilo to zelo zanimivo. Gospod Marjan nas je pričakal v delavnici in nam najprej pokazal Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 23 stroje in les, iz katerega izdeluje kuhalnice. Pokazal nam je postopek izdelave, na koncu pa je vsak otrok dobil kuhalnico za domov. Veliko kuhalnic pa smo lahko odnesli v vrtec za izdelavo lutk. Pot navzdol je minila hitreje. Nazaj grede smo se ustavili še na Brdu, med vožnjo smo si ogledali sadovnjak ter odšli do Čebelarskega centra. Otroci so z zanimanjem opazovali čebelnjake in dogajanje okoli njih. Ogledali smo si tudi trgovino in spoznali, da tam ne prodajajo samo medu, temveč tudi stvari, ki jih čebelarji potrebujejo pri svojem delu. Otrokom sta bila najbolj všeč pokušina medu ter lesena skulptura medveda, zapomnili so si, da jim že ime živali pove, da si zna sam poiskati med. Dopoldne je minilo zelo hitro, bilo je razgibano, pestro in zelo poučno, nas pa je v vrtcu že čakalo kosilo. 8.6.2012 13:23:00 24 ZVONČKI V DNEH PRED VELIKO NOČJO vzgojiteljica Ana med počitkom pa je po vrtcu lepo dišalo po sveže pečenem kruhu in s ponosom smo ga pokazali a otroke je 40 dni kar dolgo, pa vendar nam tudi ostalim otrokom. Kruh smo v četrtek, ko so je postni čas zelo hitro minil ob raznih dejav- Lučke pripravile katehezo zadnje večerje, razdelili nostih in nalogah. med vse otroke in zaposlene našega vrtca. Z vsebino križevega pota smo se najprej sezZa Zvončke je bilo tridnevje pred veliko nočjo še posebej zanimivo, saj smo bili zadolženi za nanjali z spoznavanjem postaj. Vsak dan smo si peko kruha in uprizoritev križevega pota za vse ogledali fotografijo posamezne postaje in jo nalepili na postni kotiček. Ob knjižici Srce, ki ljubi otroke vrtca. vse ljudi in je namenjena najmlajšim, ter ob kratkem besedilu za vsako postajo smo spoznavali vsebino dogajanja. Otroci so komaj čakali, da bodo lahko uprizorili dogajanje. Vsi fantje so si želeli biti vojaki, vsaka deklica vsaj enkrat Veronika in Marija, le za vlogo Jezusa se niso potegovali, se je pa zanjo k sreči z velikim veseljem in ponosom vedno znova odločil Jon. Na veliki petek so se vsi otroci in zaposleni zbrali v sobi Lučk, nekateri bi bili ta dan lahko s starši doma, saj so imeli le-ti dopust, vendar so hoteli sodelovati pri uprizoritvi. Ker nam je vseeno nekaj otrok manjkalo, sta nam dva otroka Že v sredo smo spoznali postopek peke kruha iz skupine Lučk priskočila na pomoč in otroci so od zrnja do kruha, ki nam ga je praktikantka Vesna doživeto uprizorili dogajanje. pripravila na svojem nastopu. Sledili smo mletju Prišla je velika noč, s slavjem luči in ob velikožita s kamnoma, gnetenju testa ter peke kruha. nočnem zajtrku smo spoznavali pomen praznika Skozi celo dopoldne smo opazovali spremembe, ter se skupaj poveselili. Z Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 24 8.6.2012 13:23:00 25 LUČKE IN ZVONČKI V KEKČEVI DEŽELI vzgojiteljica Andreja M. S. K malu, ko je zadišalo po jeseni, sta v skupinah Lučk in Zvončkov začeli odmevati pesmi Kaj mi poje ptičica in Kdor vesele pesmi poje. Otroci so preko knjig z navdušenjem spoznavali Vandotove junake ter odštevali dneve in noči do srede v septembru, ko naj bi šli v Kekčevo deželo. Vreme nam je bilo naklonjeno: po deževnem ponedeljku in ne preveč sončnem torku nas je pričakala sončna sreda. Na cesti proti Vršiču nas je čakal Bedanc bus, kot se imenuje avtobus, ki nas je peljal po skrivni poti v pravljično deželo. Ker smo si morali zakriti oči, še vedno ne vemo, katera pot vodi v Kekčevo deželo. Najprej smo zagledali Bedančevo kočo in zaslišali Mojčino petje. Bedanca ni bilo doma, zato smo hitro iz kletke rešili Mojco. Videli smo njegove pasti in prav takrat si je kuhal juho iz divjega prašiča. Mojca nas je peljala do Brinceljna, ki se nam je dovolil vzpeti po svojih dvižnih stopnicah skozi svojo kočo in po toboganu iz nje. Res imenitna hiška. Srečali smo tudi Bedanca, a smo vedeli, česa se silak boji. Pa naši otroci na srečo še nimajo po pet stalnih zob – take išče! Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 25 Kekec nas je že čakal na gugalnici in nas skozi skrivni rov popeljal do svoje koče in potem dalje še do Pehte, ki nam je ponudila čaj in pecivo za korajžo. Kdor še ne ve, naj povem, da je teta Pehta zelo prijazna! Vzgojiteljice in Pehta čuvamo skrivnost ter prav tako otroci in Kekec. Še vedno mi je niso izdali in tako je prav, saj skrivnost je treba zadržati zase. Veseli, zadovoljni in z novo izkušnjo smo se vrnili nazaj v Domžale. Kekčeva pesem pa nas še vedno spremlja. 8.6.2012 13:23:00 26 LUČKE IN ZVONČKI V ETNOGRAFSKEM MUZEJU vzgojiteljica Andreja M. S. V se jim o računalnikih in televiziji niti sanjati še ni moglo. V delavnici pri indijancih smo si z velikim zanimanjem ogledali predmete, ki jih je med svojim delovanjem zbral slovenski misijonar Friderik Irinej Baraga, že prej pa smo spoznali njegovo življenje med indijanskimi plemeni. marcu smo se otroci in vzgojiteljice iz skupin Lučke in Zvončki odpeljali v Ljubljano, in sicer z vlakom, kar je bil krasen uvod v našo dogodivščino. Z železniške postaje smo hitro prišli do cilja: etnografskega muzeja. Tam smo se razdelili v dve skupini, da smo lahko bolje sodelovali pri vsem, kar je za nas pripravilo prijazno osebje. V Veseli in polni novih doživetij smo se z vlapastirčkovi delavnici smo spoznali, kako so ljudje kom odpeljali v Domžale. Mislim, da si bo marživeli včasih, predvsem pa je bilo zanimivo videti, sikdo ponovno želel obiskati etnografski muzej, s kakšnimi igračami so se igrali otroci takrat, ko saj ga še kar precej nismo uspeli „odkriti“. Srčno, brezpogojno ljubite in pravičnost bo z vami. Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 26 8.6.2012 13:23:01 27 LUČKE NA SLOVENSKI OBALI Andreja Marin Soklič V torek po prvomajskih praznikih smo se z avtobusom odpeljali v Portorož, natančneje do Sončne hiše, v kateri smo preživeli štiri nepozabne dni in tri noči. Za uvod je bil pred nami najzahtevnejši in najdaljši sprehod, in sicer nas je pot peljala v klanec skozi Beli Križ pa skozi Fieso in Piran nazaj v Portorož. Vmes smo se večkrat osvežili s pijačo in okrepčali s prigrizkom, metali kamenčke v morje, gradili stolpe iz ploščatih kamnov in si privoščili sladoled. Opazovali smo obalo, morje, si ogledali cerkev sv. Jurija v Piranu pa Tartinijev trg s spomenikom in še kaj. Drugi dan našega bivanja je bil za marsikoga najzanimivejši, saj smo se peljali z ladjo Solinarko in si ogledali našo obalo in prehojeno pot prejšnjega dne še iz morske strani. Otroci so bili navdušeni nad trenutkom, ko so lahko sedli za krmilo ladje. Ladjica nas je odložila v Seči, od koder smo se povzpeli po stopnicah do Forma vive. Isti dan popoldne smo šli v cerkev, kjer smo Mariji v čast zapeli nekaj pesmi. Predzadnji dan smo bili gostje piranskega akvarija, pot nazaj pa smo si skrajšali z vlakcem. Popoldne smo ustvarjali gradove v mivki na obali. Zvečer je bila težko pričakovana zabava v pižamah. Zadnji dan je bil najbolj vroč in je zato še toliko bolj vsem prijal sprehod skozi hladen tunel proti Strunjanu. Vsak večer smo se v kapelici v hiši, kjer smo bili nastanjeni, Bogu zahvalili za dan, ki je bil za nami, in se mu priporočili za naslednjega. O tem, kako so opisane dneve doživljali naši otroci, pa najbolje govorijo njihove besede. Manja: „V Portorožu mi je bilo fino. Najbolj mi je bilo všeč v akvariju in da smo šli z vlakcem.“ Tinkara: „Všeč mi je bilo, ko smo se peljali z ladjo, da sem se peljala z vlakcem in pa pižama žur.“ Ema: „Ladja mi je bila najbolj všeč in to, da sem bila kapitanka. Fino je bilo, ko smo se igrali v mivki. Všeč so mi bili stolpi iz kamnov.“ Ana: „Všeč mi je bilo z vlakcem.“ Gregor: „Fino je bilo, da smo šli na vlakec pa da smo šli na sladoled in v mivko.“ Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 27 Filip: „Da smo se peljali z vlakcem, mi je bilo všeč.“ Iza L.: „Najbolj mi je bilo všeč, ko si se ti skrila v luknjo v tunelu in nas ustrašila. Pa da smo šli na pico. Lepo je bilo v kapelici in v cerkvi. Všeč so mi bili tudi morski pajki v akvariju.“ Matija: „Da smo se peljali z ladjo in vlakcem, mi je bilo najbolje.“ Janez: „Meni je bilo najbolj všeč, ko smo šli na sladoled in ko smo v akvariju videli morskega biča.“ Lovro: „Všeč mi je bilo v akvariju: morski pes in morski bič.“ Gal: „Meni je bilo najbolj všeč, ko smo se peljali z vlakcem pa z ladjo pa ko smo bili v akvariju.“ Iza S.: „Ko smo videli morskega psa in rake v akvariju, mi je bilo najbolj všeč.“ Jerneja: „Všeč mi je bil akvarij.“ Maša: „Ko smo šli na vlakec pa ko smo bili kapitani na ladji pa v akvariju – ko smo videli jegulje pa morskega psa pa morskega biča, mi je bilo všeč. Ko smo žurali, mi je bilo najbolj všeč. Pa v kapelici.“ Domen: „Fino mi je bilo na ladji pa v akvariju pa na vlakcu pa ko smo gradili stolpe iz kamnov.“ Živa: «Všeč mi bilo, da smo se peljali z ladjo in ko smo videli morskega psa.» Martin: „Všeč mi je bilo na vlakcu, na ladji, v akvariju, v mivki, ko smo se igrali s kamni, žur in ko sem v morju videl ribe.“ Meni pa je bilo najbolj všeč to, da so bili otroci srečni, zadovoljni in zdravi, in pa pogled, ko so ob vrnitvi v Domžale stekli staršem v objem in jim pripovedovali o novih dogodivščinah. Učenci ljubezni smo, vsak dan. 8.6.2012 13:23:01 28 Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 28 8.6.2012 13:23:02 29 NAŠA ŽIVA Martina Logar Ž iva se je rodila kot dolgo pričakovan in zelo zaželjen otrok. Na žalost so zdravniki že takoj po rojstvu ugotovili, da ima distrofijo. Začetki so bili zelo negotovi, saj nihče ni natančno vedel, kako bo potekal razvoj. Oblike te bolezni so različne in dejstvo, da so se znaki pokazali že ob rojstvu, ni obetalo dobrega. Ko smo sporočali veselo novico o rojstvu, smo pogosto dodali, naj upajo, naj molijo zanjo. Po začetnem šoku in ob strahu smo pričeli verjeti vanjo in se truditi skupaj z njo na vseh področjih. Že v starosti enega meseca je pričela redno obiskovati fizioterapijo, ki so se ji kasneje pridružile še različne druge oblike terapij. Imeli smo srečo, da živimo v Domžalah, kjer so nam bile te terapije omogočene, saj v mnogih krajih takih možnosti ni. Spominjamo se dni, ko smo se veselili prvega nasmeška, obračanja v ležečem položaju, držanja glavice … Vse je nastopilo precej kasneje kot pri drugih otrocih, vendar pa so Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 29 bili to za nas znaki, da Živa napreduje in da bo vse zmogla, le nekoliko kasneje. Čutili smo moč molitve in bodrenja drugih ljudi. Vsi strokovnjaki pa so hvalili tudi njeno trmo, ki jo še vedno spremlja in ima veliko zaslug za njen napredek. Ko se je porodniška iztekla, smo jo najprej zaupali v varstvo babici in dedku, kjer se je v družbi enako starega bratranca potrdilo to, kar se je nakazovalo že nekaj časa – da jo družba drugih otrok povleče za seboj in jo spodbuja, da jih posnema. Tako je pričela vstajati ob opori. In prav zato smo se tudi odločili, da poskusimo z vključitvijo v redni vrtec. Skrbelo nas je, ali bomo sploh našli vrtec, ki jo bo pripravljen sprejeti in poskrbeti zanjo, vendar pa se je sestra Ivanka izkazala kot odprta in pripravljena, da sprejme Živo v vrtec, čeprav verjetno to tudi zanjo ni bila lahka odločitev. Uvajanje je bilo verjetno eno najbolj zoprnih, ki so jih vzgojiteljice, predvsem Andreja in Suzana, preživele. Živa se ni bila pripravljena vključiti, vendar je po začetni trmi vrtec vendarle sprejela. Zaradi njene nesamostojnosti pa se je pridruži- 8.6.2012 13:23:03 30 la še Viktorija, ki Živo spremlja, odkar je v vrtcu. Ko smo iskali osebo, ki bi Živo spremljala, smo srečali nekaj ljudi, ki bi bili mogoče primerni, a ko smo spoznali Viktorijo, smo vedeli, da je prava - je zelo prilagodljiva in kooperativna, Živa se z njo zelo dobro razume, starši pa imamo tako tudi kakšno skrb manj. Živa je zjutraj največkrat navdušena nad dejstvom, da mora v vrtec, ko pridemo ponjo, pa jo moramo pogosto spodbujati in priganjati, da gre domov. Ponosna je, da je Lučka, rada se pohvali z izdelki, ki jih ustvari, doma poje pesmice, ki se jih nauči v vrtcu, pripoveduje, kaj se je dogajalo, v zadnjem času pa se pogosto postavi v vlogo vzgojiteljice. Doma omenja druge otroke in vzgojiteljice ter pove, kaj je kdo rekel, storil tekom dneva. Rada gleda slike iz vrtca in rada tudi drugim otrokom pokaže, kaj jo zanima, zato v zadnjem času vsak dan vzame s seboj kakšno knjigo. Poslušanje zgodbic, listanje knjig, pa tudi »branje« so njene priljubljene aktivnosti. V zadnjem času se ji zelo razvija domišljija, vse bolj jo privlačijo aktivnosti, kot je npr. vožnja s kolesom, kar je zanjo zelo dobro. Hvaležni smo celotnemu osebju vrtca, saj Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 30 vemo, da je bila Živa v tem času verjetno tudi v breme. Njena trma za nas odrasle ni najbolj prijetna, poleg tega Živa zna na svoje načine doseči svoje in je zato pogosto lahko označena kot težavna. Hvaležni smo tudi staršem drugih otrok in otrokom samim, da so Živo sprejeli ter se ji pogosto morali prilagoditi. Vemo, da ni bilo vedno lahko, a smo to redko začutili, nesoglasja pa tudi hitro zgladili. Ob sledenju drugim otrokom je Živin razvoj napredoval v tolikšni meri, da bo mogoče vendarle zmogla celo redni šolski program. Ob razmišljanju, da se bo morala počasi posloviti od vrtca in zakorakati v šolo, nas je spet nekoliko strah, predvsem zato, ker se bo morala posloviti od večine znanih oseb – prijateljev, vzgojiteljic in tudi ostalega strokovnega osebja izven vrtca. Vendar pa zaupamo, da bo Živa še naprej tako napredovala. Živa se šole veseli, saj so nekateri njeni prijatelji že lani zapustili vrtec in hodijo v šolo. Izkušnje, ki smo jih skupaj z Živo pridobili v tem času, nas bodo spremljale naprej. Zato smo izredno hvaležni vsem, ki ste nas v tem času sprejemali, predvsem pa delali z Živo. Naj vam Bog povrne. 8.6.2012 13:23:03 31 POGLED NA VRTEC Z RAZLIČNIH PLATI Irena Narobe V vrtec Dominik Savio sem prvič vstopila nekaj let po odprtju še kot 3-letna deklica. Začetka se spomnim bolj slabo, menda pa sem cele dneve prejokala v naročju vzgojiteljice sestre Terezije. Ko sem šla pri 6-ih letih v šolo, si nikoli nisem mislila, da se bom kdaj še vrnila v vrtec kot »vzgojiteljica«, ne, jaz že ne, jaz bom slikarka ali arheologinja. Dneve v vrtcu smo si ponavadi krajšali z igranjem na velikem lesenem toboganu, ki pa ga danes žal ni več. Ker je bila ograja okrog vrtca tedaj visoka le nekaj čez 1 meter, za nas pa ni bilo ovir, smo jo velikokrat preplezali in sosedi z zemljo vred pojedli ves korenček. Na skrivaj smo priredili tekmovanje v tem, kdo si upa pojesti večji kamen, kdo zdrži dlje časa brez zraka in podobno. Spretno smo se izmuznili stran od vzgojiteljic, tako da našega početja niso opazile. Zdaj ko sem sama na poti, da postanem vzgojiteljica, kar ne morem verjeti, kaj smo kot Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 31 mulci počeli, a (hvala Bogu) smo vsi ostali živi in zdravi. Kljub vsemu smo znali sodelovati pri dejavnostih, radi smo peli in uživali v radostih otroštva. Eden izmed lepših spominov je tudi spomin na makarone in ribji namaz kuharice Mari. V življenju se vsaka stvar obrne in tako sem tudi jaz (upam) spoznala svojo poklicno pot ter se odločila za poklic vzgojiteljice. Vrniti se v isti vrtec po trinajstih letih mi je predstavljalo poseben izziv. Prostori so oblikovani malo drugače, nekaj vzgojiteljic se je zamenjalo, najbolj nenavadno pa mi je bilo to, da sem skupaj z vzgojiteljicami skrbela za otroke tako, kot so one včasih skrbele zame. Vesela sem, da sem kot otrok imela možnost obiskovati ta vrtec, saj sem se v njem naučila veliko stvari, potrebnih za življenje, prav tako pa sem takrat spoznala dva prijatelja, ki sta sedaj po trinajstih letih še vedno moja prijatelja in s katerima pogosto z iskricami v očeh obujamo spomine na vrtec. 8.6.2012 13:23:03 32 MOJI SPOMINI NA VRTEC Eva Otrin, 8 let V vrtcu me je imela vzgojiteljica Urša. Imela sem 3 najboljše prijateljice: Beti Saro, Lejo in Elo. Zelo rada sem hodila v vrtec. Kadar so bile vse skupine zunaj, sem se igrala s sestrico Nežo. Najbolj sem si zapomnila, ko smo se na veliki četrtek spominjali Jezusove zadnje večerje in sem bila apostol. Še zdaj znam pesem, ki sem jo pela na odru evharističnega kongresa. Jeseni bo šel v šolo tudi moj bratec Martin. Tako bosta v vrtcu ostali samo še Neža in Ana. OVIRE SO ZATO, DA JIH PREMAGAMO Martina Perše V erjamem, da vas večina ne pozna Pierca Vincenta Eckharta. Gospod Eckhart je glasbenik, tenorist pravzaprav, raziskuje glasove na BrynMarwrkolidžu, redno nastopa z Main Line Opera Guild in je solist v cerkvenem zboru. Zakaj ga omenjam? Medtem ko sem tuhtala, kako napisati tale prispevek, sem naletela na njegovo razmišljanje o preprekah v življenju, ki se mi je zdelo odlično: »Ko sem bil še mlad skavt, smo se ob vstopu novih skavtov v skupino igrali tole igro. Prinesli in razpostavili smo stole ter naredili pot, polno preprek, ki jih je moral nov skavt obiti z zavezanimi očmi. Vodnik je dal novincu čas, da pot preuči, predenj se je slep podal čez prepreke. A takoj Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 32 ko so bile njegove oči zavezane, smo ostali čisto potiho odstranili vse stole, da je bila pot prosta. Mislim, da je življenje podobno tej igri. Morda se ves čas trudimo izogibati preprekam, ki smo jih sami ustvarili in v resnici obstajajo le v naših mislih. Bojimo se prijaviti za službo, ki jo želimo, se učiti violine ali novega jezika, poklicati starega prijatelja, pisati izvoljenemu poslancu – karkoli bi res radi storili, pa ne zaradi svojih osebnih preprek. Ne izogibajte se stolom, dokler ne zadenete vanje. In če se to res zgodi, boste vsaj imeli kam sesti.« Pred tremi leti in pol sem se s Koroške preselila v Ljubljano. Naredila sem vse izpite na višji strokovni šoli, a me delo v ekonomiji niti malo ni zanimalo. Mislim, da se resno zaveš, da si storil napako pri izbiri študija šele takrat, ko 8.6.2012 13:23:04 33 se prijavljaš na prosta delovna mesta in resnično, resnično upaš, da ne boš izbran. Po pogovoru z eno izmed najbolj srčnih gospa, kar sem jih imela možnost spoznati, ki mi je svetovala, naj se neham mučiti s prijavljanjem na dela, ki jih ne želim opravljati, sem se prijavila za delo čistilke v vrtcu Dominik Savio. Pomembno se mi je zdelo, da sem v okolju, kjer bom morda lažje našla svojo pot. Ker močno verjamem v to, da je vsako delo častno, mi tudi dela čistilke ni bilo nikoli težko opravljati. Stik z otroki se je začel že prvi dan. Njihovi radovedni pogledi so mi sledili po vrtcu, nekateri so bili celo tako pogumni, da so me pozdravili. Slišala sem punčko, ki je svoji mamici razlagala: »Veš, mami, mi smo pa dobili novo Zlato.« Čez čas se je tu in tam pojavila kakšna luknja v urniku vzgojiteljic in sem vskočila za 15 minut ali pol ure. Otroci so me imeli možnost spoznati in vse bolj jih je tudi zanimalo, kaj v vrtcu pravzaprav počnem. Če je otroke kaj posebej zanimalo, ko sem opravljala svoje delo, sem jim to vedno pokazala (tudi zdaj jim), če so želeli pomagati, sem jih pri tem spodbujala, vendar le takrat, ko nisem delala s čistili. Tako mi je mali Rok pomagal namestiti papirnate brisače, Vita je pogumno pritisnila gumb za vklop sesalca, Anika se vedno potrudi, da vrže uporabljeno papirnato brisačo v koš ali v vrečo za smeti in mi Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 33 to prav ponosno pove, Max je prijazno opozoril celo svojo mamico, da naj ne vstopa v igralnico obuta, ker sem jo že pomila, Lučke pa se trudijo čim bolje pospraviti kocke, da jih ne posesam. Otroci so spoznali, da delo čistilke ni lahko, če ne verjamete, vprašajte malega Jona, ki je pometal, a mu ni in ni šlo od rok. Resno sem o sebi kot o pomočnici vzgojiteljice v vrtcu pričela razmišljati, ko sem se družila z otroki med delavnicami Šole za starše. A prihraniti dovolj denarja s skrajšanim delovnikom je kar težko, zato sem potrebovala malo več časa, kot bi morda želela. Letos sem tako začela z napornim poklicnim tečajem, ki ga bom čez nekako mesec in pol zaključila s poklicno maturo. Med drugim sem v vrtcu Dominik Savio Karitas opravila prakso in dobila tudi priložnost, da nekaj ur dnevno preživim s tistimi otroki, ki med počitkom ne spijo. Včasih skupaj počnemo nadvse zanimive stvari: delamo prave delujoče vulkane ali pa rišemo zemljevide do skritih zakladov, gradove in živalske vrtove ... Hodim po novi poti, ki je morda polna preprek, morda pa je popolnoma prosta, ne vem. Moje oči so zavezane, a se ne bojim, da bom ob kaj zadela, kajti tudi če se spotaknem in padem, je moja iskrena želja po delu z otroki tista, ki mi bo pomagala vstati. 8.6.2012 13:23:04 34 PLEŠEMO S PLESNO ŠOLO MIKI Marjana nastopa sta bila organizirana v vrtcu, kjer starši ob pogledu na male plesalce niso mogli skriti vrtcu otroci že nekaj let spoznavajo prve ponosa, pa tudi kakšna solza se je zaiskrila v njiplesne korake pod mentorstvom učiteljic hovih očeh. iz Plesne šole Miki. Vsako sredo so se tudi lePomladanski nastop je bil v prostorih Plesne tos naši malčki v dveh starostnih skupinah učili šole Miki, kjer so se našim plesalcem pridružili novih plesnih korakov in skozi igro razgibavali tudi plesalci drugih vrtcev. Končni nastop je bil svoje telo. Tudi v letošnjem letu je vrtec dal na organiziran na 7. tradicionalnem Piškotkovem razpolago plesni šoli svoj prostor, zato je celo- pikniku v parku Češmin, kjer so otroci kljub letni plesni tečaj za marsikaterega od staršev manjšemu številu s svojim plesnim znanjem in postal cenovno dostopen. Plesalke in plesalci smehom odgnali nevihto in oblake ter medse so pridno vadili plesne korake, koreografijo, se priklicali sonce. Tako starši kot otroci nestrpno ob vsem tem naučili še pesmico, in tako star- čakamo prihodnje leto, ko bodo otroci zopet šem skozi leto pripravili kar štiri nastope. Dva zaplesali novim izzivom naproti. V Prepustimo se Božji ljubezni Ko razmišljamo o Pravičnosti v ljubezni, je prav da začnemo s popolno odprtostjo božji ljubezni. Prvi korak je vrnitev k Bogu, njegovi ljubezni. Našli bomo izvir za uresničevanje ljubezni. V vsakdanjem življenju opazujmo, kako nas Bog obsipa z mnogimi darovi. Vse okrog nas je božje delo, božja ljubezen je prisotna. Preizkušnje in stiske, ki so del življenja, nam tudi govorijo o božjem delovanju. Težje jih je sprejemati, a Bog nas po trpljenju uči in nam pomaga. (p. B. Lavrih) Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 34 8.6.2012 13:23:04 35 DOBRODOŠLI MED NAMI! Mirjam Banko, sestrica Gregorja rojena 21. 11. 2011 Manca Brvar, sestrica Matija rojena 20. 9. 2011 Ljubezen, podarjena vsakemu je pravična in ostaja živa. Zahtevna naloga je, odločiti se je potrebno. Ljubezni brez pravičnosti ni, in pravičnosti brez ljubezni ni. Vse pa se začne v nas. Neža Podbelšek, sestrica Maše rojena 20. 7. 2011 Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 35 Ana Šarec, sestrica Martina rojena 1. 12. 2011 8.6.2012 13:23:05 36 Lojze Grozde Sem mislil, da sem sam na sredi teh valov, na sredi teh vetrov, in nisem vedel, kam. In vendar, Ti si bil, mogočni moj Gospod, z menoj prav vsepovsod, kjer jaz sem boje bil. Podal si mi rokó, me dvignil iz nizkósti, pokazal pot h kreposti, pokazal pot v nebo. Dominikov glas_Glasilo vrtca Dominik Savio_2012-06-04.indd 36 8.6.2012 13:23:06
© Copyright 2024