IZPITNA POLA ZA AMATERSKE OPERATERJE A RAZREDA

A-094
IZPITNA POLA ZA AMATERSKE
OPERATERJE A RAZREDA
Ime in priimek:_____________________________________________________
Datum in kraj rojstva:________________________________________________
Stalno prebivališče:__________________________________________________
Član-ica radiokluba:__________________________________________________
Izjavljam, da sem izpitno polo izpolnil-a lastnoročno in pri tem nisem uporabljal-a
nedovoljenih načinov reševanja.
Podpis kandidata:
Kraj:_________________ Datum:_________
__________________
Ocena izpitne komisije:
Kandidat-ka je pravilno odgovoril-a na ______/60 vprašanj in JE – NI uspešno
opravil-a izpit za radioamaterja operaterja A razreda.
Podpis člana izpitne komisije:
_______________________
Prag za uspešno opravljen izpit je 36 pravilnih odgovorov. Za reševanje izpitne pole je na voljo 90 minut.
avodilo: Pri vprašanjih obkroži ustrezno črko (a,b,c,d) pred pravilnim odgovorom. Če popravljaš odgovor, se pri popravku
podpiši, napačen odgovor pa v celoti prečrtaj.
1. Kdaj je bila vzpostavljena prva radioamaterska zveza z odbojem od lune (EME)?
A.
B.
C.
D.
1945.
1960.
1968.
1950.
2. V katerem regionu IARU je ZRS polnopravna članica?
A.
B.
C.
D.
V 15. regionu.
V 2. regionu.
V 28. regionu.
V 1. regionu.
1
A-094
3. Kako je skladno z mednarodnim pravilnikom (ITU Radio Regulations) definirana amaterska
radijska postaja?
A. To je radijska postaja, namenjena za osebno uporabo. Uporabljajo jo predvsem mladi
za zabavo, pogosto pa tudi vozniki kamionov, da si krajšajo čas na dolgih vožnjah.
B. Amaterska radijska postaja je radijska postaja v radioamaterski dejavnosti, namenjena
za medsebojno komuniciranje, samoizobraževanje in tehnično raziskovanje, ki ga
opravljajo radioamaterji izključno iz osebnih nagibov, brez materialnih koristi in imajo za
to opravljen predpisan izpit.
C. Amaterska radijska postaja je postaja slabše kvalitete (neprofesionalna), ki jo naredijo
radioamaterji sami.
D. Amaterska radijska postaja je vsaka CB postaja. Amaterska je zato, ker je cenena.
4. Kateri del Sveta ni v 1. ITU regionu?
A.
B.
C.
D.
Evropa.
Afrika.
Severna Amerika.
Bližnji vzhod.
5. Katero od naštetih frekvenčnih področij ni namenjeno radioamaterjem?
A.
B.
C.
D.
47 GHz.
432 MHz.
46 MHz.
5.6 GHz.
6. S kakšno največjo močjo je dovoljeno oddajati radioamaterju A razreda na frekvenci 3501
kHz?
A.
B.
C.
D.
100 W.
250 W.
300 W.
1500 W.
7. Kateri od navedenih delov 2-metrskega pasu je v Sloveniji namenjen izključno CW
zvezam?
A.
B.
C.
D.
144.000 MHz - 144.500 MHz.
144.150 MHz - 144.500 MHz.
144.000 MHz - 144.100 MHz.
144.035 MHz - 144.135 MHz.
8. Ali so največje moči radioamaterskih radijskih postaj določene z mednarodnimi predpisi?
A. Ne. Največje moči amaterskih radijskih postaj določajo državni organi posameznih
držav, ki morajo pri tem upoštevati tehnično usposobljenost operaterjev (operaterski
razredi) in pogoje, v katerih bodo radijske postaje delovale.
B. Največje moči radioamaterskih radijskih postaj so mednarodno omejene na 10 kW, na
tekmovanjih pa ta omejitev ne velja.
C. Moč postaj je omejena na 250 W. Na postajo lahko priključimo linearni ojačevalnik z
močjo vsaj 1500 W.
D. Amaterske postaje naj bi imele moč do 100 W. Vse ostalo ni več radioamaterstvo.
2
A-094
9. Nemški radioamater DL1ABC je šel na dopust v Avstrijo. Tam bo ostal mesec dni. Ima
veljavno CEPT Licenco. Nastanil se je pri sorodnikih, ki so mu dovolili postavitev anten za
delo z amatersko radijsko postajo. Kako se bo pri delu identificiral?
A.
B.
C.
D.
DL1ABC/OE.
OE/DL1ABC.
DL1ABC/P.
OE/DL1ABC/P.
10. "Potrjujem" pomeni kratica:
A.
B.
C.
D.
CUL.
CFM.
CL.
COOL.
11. Kratica RST pomeni:
A.
B.
C.
D.
Resetiraj postajo.
Resetiraj računalnik.
Ocena kakovosti sprejetega signala.
Raster.
12. Radioamaterska oznaka za Južno Ameriko je:
A.
B.
C.
D.
JA.
SA.
NA.
PY.
13. Sufiks klicnega znaka J28JJ je:
A.
B.
C.
D.
8JJ.
JJ.
J28.
J2.
14. Iz katere države je postaja OH1XYZ?
A.
B.
C.
D.
Iz Češke.
Iz Slovaške.
Iz Avstrije.
Iz Finske.
15. Kateri od sledečih prefiksov NE pripada ZDA?
A.
B.
C.
D.
W.
NN.
AP.
KD.
16. QRG 21125 pomeni:
A.
B.
C.
D.
Greva na frekvenco 21125 kHz.
Poslušam na frekvenci 21125 kHz.
Tvoja točna frekvenca je 21125 kHz.
Oddajam na frekvenci 21125 kHz.
3
A-094
17. "Oddajaj počasneje" se glasi:
A.
B.
C.
D.
QTC.
QRT.
QTR.
QRS.
18. QSP KC1XX? pomeni:
A.
B.
C.
D.
Ali lahko komuniciraš s KC1XX?
Ali lahko posreduješ do KC1XX?
Naj obvestim KC1XX, da ga kličeš?
Ali naj KC1XX spremeni frekvenc
19. Kako se označuje čitljivost signala po RST sistemu?
A.
B.
C.
D.
S številkami med 0 in 9.
S številkami med 1 in 9.
S številkami med 0 in 5.
S številkami med 1 in 5.
20. V katerem RS raportu ima signal največjo jakost?
A.
B.
C.
D.
37.
58.
49.
41.
21. Kako pokličeš postajo, ki končuje zvezo na sledeč način: ... K1ZZ DE S59XXX SK CL
A.
B.
C.
D.
K1ZZ K1ZZ DE S50ZRS S50ZRS SK
Postaje, ki zaključuje zvezo, ne kličem, saj ugaša postajo.
S59XXX S59XXX DE S50ZRS S50ZRS S50ZRS PSE K
QRZ? DE S50ZRS S50ZRS PSE CL
22. Kako se pravilno črkuje znak S50ZRI?
A.
B.
C.
D.
Sierra Fifty Zulu Romeo India.
Sierra Five Zero Romeo India.
Sierra Five Zero Zulu Romeo India.
Sierra Five Zero Zebra Romeo India.
23. Kaj pomeni sledeče črkovanje: Zalog Fala Dve Jadran Maribor Mobil?
A.
B.
C.
D.
ZF2JMM.
ZF2JM/M.
ZF2YM/MM.
ZF2YM/M.
24. Koliko različnih znakov imamo lahko v 8-bitnem ASCII kodu, pri čemer je eden paritetni bit?
A.
B.
C.
D.
1024.
64.
128.
512.
4
A-094
25. MGM je kratica, ki v radioamaterstvu pomeni:
A.
B.
C.
D.
Metro-Goldwin-Mayer
Machine Generated Mode
Multimode Glonas Mode
Manual Gain Mute
26. Katerega od naštetih podatkov je potrebno obvezno vpisati v dnevnik klubske amaterske
radijske postaje?
A.
B.
C.
D.
Podatek o motnjah na obsegu.
Podpis operaterja.
Oddan RS(T) raport.
Podatek o lokaciji postaje, s katero smo imeli zvezo.
27. Kateri od naštetih podatkov mora biti zapisan na QSL kartici?
A.
B.
C.
D.
Sprejet RS(T) raport.
Podatki o motnjah.
Podatek o uporabljeni postaji.
Dan, mesec in leto zveze.
28. Kakšno področje zavzema veliko polje lokatorja, ki ga označujeta prvi dve črki?
A.
B.
C.
D.
2 stopinji po dolžini in 1 stopinjo po širini.
20 stopinj po dolžini in 10 stopinj po širini.
10 stopinj po dolžini in 20 stopinj po širini.
1 stopinjo po dolžini in 2 stopinji po širini.
29. Kako se imenuje diploma, za katero radioamater izpolni pogoje, ko ima potrjene zveze s
100 "državami" (po radioamaterski razdelitvi) sveta?
A.
B.
C.
D.
DXCC.
WAZ.
WAC.
WAE
30. Kdo lahko sproži delovanje ARON-a?
A. Vsak radioamater, če oceni, da je nesreča ali nevarnost takšnega obsega, da zahteva
takojšnje aktiviranje omrežja za nevarnost.
B. Vsak radioamater, če ga za to pisno pooblasti ZRS.
C. Predsednik ali sekretar ZRS po dogovoru z Ministrstvom za notranje zadeve in ob
privolitvi vlade Republike Slovenije.
D. Radioamater, ki ima opravljen izpit A razreda in ustrezno pooblastilo Zveze
radioamaterjev Slovenije.
31. Kako preverimo, če je frekvenca, na kateri želimo klicati CQ, prosta?
A.
B.
C.
D.
Začnemo s klicanjem CQ in, če nas nihče ne prežene, je frekvenca prosta.
Vprašamo, če je frekvenca prosta. V kolikor je, kličemo CQ.
Par sekund poslušamo, če je kdo na frekvenci in nato začnemo klicati CQ.
Prostost frekvence sploh ne preverjamo.
5
A-094
32. Količino naboja merimo z enoto:
A.
B.
C.
D.
Volt [V].
Amper [A].
Coulomb [C].
Ohm [Ω].
33. Na sliki je simbol za:
A.
B.
C.
D.
stalni upor.
spremenljivi upor.
varovalko.
potenciometer.
34. Akumulator s kapaciteto 5 Ah smo spraznili v 2.5 urah. Kolikšen tok je tekel skozi breme?
A.
B.
C.
D.
2000 mA.
500 mA.
200 mA.
5000 mA.
35. Kateri od navedenih
signalov je enak vsoti
signala A in B?
A.
B.
C.
D.
Signal na sliki 1.
Signal na sliki 2.
Signal na sliki 3.
Signal na sliki 4.
36. Baterija z napetostjo 10 V je priključena na breme, skozi katero teče tok 2 A. Kolikšna je
upornost bremena?
A.
B.
C.
D.
13.5 Ω
10 Ω
4.5 Ω
5Ω
6
A-094
37. Izračunaj napetost na uporu R!
A.
B.
C.
D.
20 V.
15 V.
10 V.
5 V.
38. Povečanje moči oddajnika za 3 dB pomeni:
A.
B.
C.
D.
dvakratno povečanje moči.
trikratno povečanje moči.
štirikratno povečanje moči.
desetkratno povečanje moči.
39. Kdaj se srečamo s pojmom "skin efekt"?
A. Pri enosmernih tokovih, kjer tok teče le po površini vodnika.
B. Pri izmeničnih tokovih, kjer teče tok po celotnem preseku vodnika
C. Pri izmeničnih tokovih visokih frekvenc, ko gostota toka v sredi vodnika pada, medtem
ko na površini raste.
D. Pri poškodbah kože, ki nastane zaradi izpostavljanja močnim UV žarkom.
40. Kaj prikazuje slika?
A.
B.
C.
D.
Pasovnozaporni filter.
Pasovnoprepustni filter.
Nizkoprepustni filter.
Visokoprepustni filter.
41. Po kateri formuli izračunamo resonančno frekvenco nihajnega kroga (L je induktivnost
tuljave, C pa kapacitivnost kondenzatorja)?
A.
f res =
B.
f res
C. f res
D. f res
1
2π LC
= 2π LC
2π
=
LC
1
=
2πLC
42. Katero logično funkcijo lahko realiziramo z
elementom, ki ga ponazarja simbol na sliki?
A.
B.
C.
D.
Logični IN.
Logični ALI.
Negator.
Schmitov prožilnik.
7
A-094
43. Po čem se ločijo med seboj ojačevalniki posameznih razredov?
A.
B.
C.
D.
Po vrsti uporabljenih aktivnih elementov.
Po linearnosti, ojačenju toka in napetosti ter izkoristku.
Po številu uporabljenih aktivnih elementov.
Po višini napajalne napetosti.
44. Zakaj je v napajalniku gladilnik?
A.
B.
C.
D.
Gladilnik poskrbi za glajenje pulzirajoče enosmerne napetosti.
Gladilnik stabilizira izhodno napetost.
Gladilnik spreminja izmenično napetost v enosmerno.
Gladilnik zniža omrežno napetost.
45. Koliko kvantizacijskih nivojev ima 8-bitna kvantizacija?
A.
B.
C.
D.
1
8
64
256
46. Signal, ki ni sinusne oblike, lahko vedno obravnavamo kot:
A.
B.
C.
D.
signal sinusne oblike.
signal pravokotne oblike.
vsoto sinusnih signalov različnih amplitud in frekvenc.
vsoto več enakih sinusnih signalov.
47. Po mešanju dveh signalov želeni produkt mešanja izločimo:
A.
B.
C.
D.
z množilno stopnjo.
s slabilnikom.
s filtrom.
z ojačevalnikom.
48. Kaj je bistvo amplitudne modulacije (AM)?
A.
B.
C.
D.
To, da je amplituda nosilca konstantna.
To, da ima ovojnica nosilca enako obliko kot informacijski signal.
To, da se frekvenca nosilca hitro spreminja.
To, da zahteva zelo zapleten postopek demodulacije.
49. Kaj je dobra lastnost kristalnih oscilatorjev?
A.
B.
C.
D.
Frekvenca nihanja se zelo malo spreminja - so zelo stabilni.
Frekvenco nihanja lahko spreminjamo v širokem območju.
Imajo zelo velik fazni šum.
Imajo zelo velik amplitudni šum.
8
A-094
50. Kaj prikazuje slika?
A. Superheterodinski
sprejemnik.
B. Sprejemnik z direktnim
mešanjem.
C. SSB oddajnik.
D. FM oddajnik.
51. Kaj je razmerje signal-šum?
A.
B.
C.
D.
To je razlika med močjo koristnega signala in močjo šuma.
To je vsota moči koristnega signala in moči šuma.
To je razmerje med močjo koristnega signala in močjo šuma.
To je razmerje med močjo šuma in močjo koristnega signala.
52. Kaj nam pove podatek o občutljivosti sprejemnika?
A. Pove nam, kako močan mora biti RF signal na vhodu sprejemnika, da bo na izhodu
določeno razmerje signal-šum.
B. Pove nam, v kakšnem območju se lahko giblje jakost vhodnega signala.
C. Pove nam, koliko intermodulacijskih produktov lahko pričakujemo na izhodu
sprejemnika.
D. Pove nam, kakšna je selektivnost sprejemnika.
53. Kako imenujemo detektor za demoduliranje FM signala?
A.
B.
C.
D.
Frekvenčni diskriminator.
Produkt detektor.
Diskriminator ovojnice.
Amplitudni omejevalnik.
54. Dvojni superheterodinski sprejemnik ima prvo medfrekvenco 9 Mhz. Kolikšna mora biti
frekvenca signala lokalnega oscilatorja, s katerim mešamo signal prve medfrekvence, da bo
druga medfrekvenca 100 kHz?
A.
B.
C.
D.
100 kHz
900 kHz
5.5 MHz
8.9 MHz
55. Kateri frekvenčni pas označuje kratica MF?
A.
B.
C.
D.
300 kHz - 3 MHz.
3 MHz - 30 MHz.
30 MHz - 300 MHz.
300 MHz - 3 GHz.
9
A-094
56. Najvišjo frekvenco vala, ki pod pravim kotom zadene ionosfero in se od nje še odbije,
imenujemo:
A.
B.
C.
D.
mrtva cona.
MUF.
kritična frekvenca.
odbita frekvenca.
57. Kakšna je širina sevalnega snopa
antene s sevalnim diagramom,
podanim na sliki?
A.
B.
C.
D.
30 stopinj.
40 stopinj.
60 stopinj.
120 stopinj.
58. Katera od naštetih trditev NE velja za koaksialni vod?
A. Koaksialni vod je sestavljen iz notranjega vodnika, ki ga obkroža dielektrik, zunanjega
vodnika in zaščitnega plastičnega ovoja.
B. Bližina kovinskih predmetov (žlebovi, stolpi) lahko spremeni lastnosti voda.
C. Koaksialni vod ima večje izgube kot dvožilni vod z zračnim izolatorjem.
D. Koaksialni vod lahko zakopljemo v zemljo.
59. Kaj moramo paziti, da se izognemo pojavu parazitnih oscilacij?
A. Parazitnim oscilacijam se sploh ne moremo izogniti, zato jim nima smisla posvečati
kakšne posebne pozornosti.
B. Da bi nevarnost nastanka parazitnih oscilacij zmanjšali na minimum, moramo paziti na
pravilno gradnjo oddajnikov, ojačevalnikov in anten.
C. Da se zavarujemo pred nastankom parazitnih oscilacij, moramo občasno pregledati in
poglasiti sprejemnik.
D. Parazitnim oscilacijam se izognemo tako, da dovolj razmaknemo oddajno in sprejemno
anteno.
60. Odbojnost 0 pomeni:
A.
B.
C.
D.
popolnoma prilagojeno breme na generator.
zelo slab SWR.
popolnoma neprilagojeno breme.
neelastično breme.
10
A-094
PRAVILNI ODGOVORI
VPRAŠANJE
ODGOVOR
VPRAŠANJE
ODGOVOR
VPRAŠANJE
ODGOVOR
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
B
D
B
C
C
D
D
A
D
B
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
C
B
A
D
C
C
D
B
D
C
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
B
C
B
C
B
B
D
B
A
A
VPRAŠANJE
ODGOVOR
VPRAŠANJE
ODGOVOR
VPRAŠANJE
ODGOVOR
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
B
C
B
A
C
D
D
A
C
C
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
A
A
B
A
D
C
C
B
A
C
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
C
A
A
D
A
C
C
B
B
A
11