Kazenska ovadba kot pdf tekst
Kazenska ovadba zoper papea Benedikta XVI. Tekst je iz knjige Afera pape, ki jo je izdalo Drutvo za zaèito ustave in rtev cerkve maja 2011 Avtorja ovadbe sta nemka odvetnika: dr. Christian Sailer dr. GertJoachim Hetzel 2 Predgovor Mnogi, ki bodo vzeli v roke ta tekst, si bodo mogoèe zaèudeno pomeli oèi: »Papea spraviti na sodièe? Nora ideja!« Ne bo malo taknih, ki se bodo vpraali: »Zakaj ele zdaj?« Cerkvi zvesti katoliki bodo ogorèeni, svobodomisleci bodo obèutili zadoèenje. Vzrok, da kazenska ovadba proti papeu zbuja emocije, lei v ovadeni osebi, ki jo imajo nekateri za Bojega namestnika, drugi pa za kneza teme. V tej pisni ovadbi na Mednarodno kazensko sodièe v Haagu on ni niti eno niti drugo, ampak enostavno »obdoleni dr. Joseph Ratzinger«, ki so mu oèitani hudi zloèini nad spolno zlorabljenimi otroki s strani njegovih klerikov, nad ubitimi Afrièani, ki jim je njegova prepoved uporabe kondomov prinesla smrt in nad cerkvenimi èlani, ki jih je njegova totalitarna duhovèina zasunjila. Ovadbo sem kot odvetnik pripravil skupaj s svojim kolegom dr. GertomJoachimom Hetzlom, zavedajoè se, da je èas dozorel, da se konèno neha s srednjeveko kleèeplaznostjo pred cerkvenimi knezi in da se jih prav tako kot druge dravljane poklièe na odgovornost, kadar storijo zloèin. Ta spis posveèava vsem tistim, ki so pod neèlovekim cerkvenim regimentom pretrpeli hude duevne muke, 5 vsem tistim, ki so umrli zaradi ljudomrzne »seksualne morale« starih mo v Rimu, in predvsem netetim otrokom, ki so postali rtve seksualnih zloèinov klerikov. V okviru svoje odvetnike dejavnosti sva doivela, kako rtve e kot odrasli trpijo zaradi svoje usode v otrotvu. Predvsem zaradi njih smo podali kazensko ovadbo. Ti so velikokrat nehali verjeti v praviènost, da, celo v Boga. Veselilo bi nas, da po monosti spet najdejo oboje. dr. Christian Sailer 6 Toilcu Mednarodnega kazenskega sodièa gosp. prof. dr. Luis Moreno Ocampo Maanweg, 174 NL 2516 AB Den Haag 31. januar 2011 Kazenska ovadba proti dr. Josephu Ratzingerju, papeu rimskokatolike cerkve zaradi hudodelstev zoper èloveènost po 7 èl. Statuta Mednarodnega kazenskega sodièa 7 Kazalo Str. Uvod ...................................................................... 11 I. Zastraujoèi cerkveni reim ..................... 14 1. Prisilno èlanstvo ................................................... 2. Psihièni teror .......................................................... 3. Hudodelstvo proti èloveènosti ........................... 4. Kazensko pravna odgovornost dr. Ratzingerja .... 14 17 24 27 II. Morilska prepoved kondomov .............. 29 1. Konflikt ............................................................... 2. Pokorèina s smrtnim izidom .............................. 3. Hudodelstvo proti èloveènosti ........................... 4. Kazenskopravna odgovornost dr. Ratzingerja ..... 29 31 33 35 III. Pokroviteljstvo nad seksualnimi delikti klera ................................ 36 1. Seksualni zloèini katolikih duhovnikov po vsem svetu ......................................................... 1.1 ZDA .................................................................. 1.2 Irska ................................................................. 1.3 Nemèija ............................................................ 1.4 Kanada .............................................................. 1.5 Avstralija ........................................................... 1.6 Afrika ............................................................... 1.7 Prominentni storilci .......................................... 9 36 36 39 41 43 43 44 44 2. Strategija prikrivanja ........................................... 48 2.1 Papeka skrivnost ............................................... 48 2.2 Praksa prikrivanja ............................................. 49 2.3 Posebne ugodnosti in ponovna postavitev storilcev .................................................. 55 2.4 Ni videti konca ................................................... 59 2.5 Zloèini proti èloveènosti ...................................... 63 2.6 Kazensko pravna odgovornost dr. Ratzingerja ... 68 IV. Dopustnost zahtevane obtobe ............... 73 V. Povzetek ........................................................... 76 10 O b r a z l o i t e v Uvod Kazenska ovadba se podaja zaradi treh svetovnih zloèinov, ki do danes niso bili prijavljeni, ker izhajajo iz institucije, na vrhu katere so »najviji dostojanstveni ki«, ki nastopajo, kot da so visoko nad kaznivimi de janji. Tradicionalno spotovanje do »cerkvene oblasti« je zameglilo zavest prava. Èe bi neka nova verska skupina z grobim psihiènim pritiskom prisiljevala svoje èlane, da svoje dojenèke včlanijo v skupino, da bi jo vse življenje financirali in se v vsem ravnali po njenih direktivah, potem bi to skupi no oznaèili za »sekto«. Èe bi bilo mogoèe, bi drava or ganizacijo razpustila in kaznovala »vodje sekte« zara di prisile in izsiljevanja, toliko bolj, èe skupina ne bi dopuèala izstopov, ampak bi te prepreèevala z gronjo najtejih kazni in s tem pri mnogih svojih èlanih pov zroèila teke duevne pokodbe in ovirala njihovo svo bodo razvoja. Ko gre za enake stvari, ali jih lahko drugaèe obrav navamo zgolj zato, ker gre za organizacijo, ki se ne obnaa tako samo do nekaterih, ampak po vsem svetu, in se imenuje »rimskokatolika cerkev«, ki neprestano 11 govori o verski svobodi, proti drugaèe misleèim pa èuva »pooblaèence za sekte«. Ni drugaèe, samo na vadili smo se na to. Od 1.7.2002 ta navada ni veè do voljena. Na ta dan je stopil v veljavo rimski statut o Mednarodnem kazenskem sodièu, ki za hudodelstva proti èloveènosti zagroa kazen. Èe bi bila takna nasilna sekta iroko razirjena v dananji Afriki in bi svojim èlanom prepovedala upo rabo kondomov pod gronjo najtejih kazni, bi s tem povzroèeno prenaanje HIV/AIDSa in smrtne primere pripisali voditeljem sekte in proti njim uvedli kazensko pravno preiskavo. Ali je lahko to drugaèe samo zato, ker se prisilno vzpostavljena sekta imenuje »cerkev« in si njen poglavar lasti pravico do nezmotljivosti? Èe bi v neki svetovni nasilni sekti spolno zlorabili na sto tisoèe otrok in bi zloèine prikrili na ukaz voditelja sekte in onemogoèili kazensko pravno preganjanje, bi bila proti tej kriminalni organizaciji in njenemu voditelju vloena toba. Ali je lahko to drugaèe zgolj zato, ker se ta organizacija imenuje »cerkev« in ukaz, da je treba o zločinih molčati, ne pride od šefa mafije, ampak ga je izrekel pape? Ni drugaèe, ampak je to samo sto letja dolga navajenost na pedofilsko duhovščino in moč njenih vrhovnih duhovnikov. Odkar obstaja kaznivo de janje hudodelstva proti èloveènosti, gledanje stran ni veè dovoljeno. 12 V nadaljevanju podajamo ovadbo za tri hudodelstva proti èloveènosti, za katere je kazensko pravno odgo voren dr. Joseph Ratzinger kot nekdanji kardinal in dananji pape: 1. ohranjevanje in vodenje svetovnega totalitarnega prisilnega reima, ki svoje èlane podjarmlja z gronjami, ki zastraujejo in ogroajo zdravje; 2. ohranjevanje smrtonosne prepovedi uporabe kondo mov, tudi takrat, ko obstaja nevarnost infekcije z viru som HIV; 3. vzpostavljanje in ohranjevanje svetovnega sistema za prikrivanje in podpiranje seksualnih zloèinov katolikih duhovnikov, kar omogoèa vedno nove zloèine. 13 I. Zastraujoèi cerkveni reim Obstaja upravièen sum, da je dr. Joseph Ratzinger kot kardinal in tudi kot pape nedoloèenemu tevilu ljudi povzroèil prizadetost njihovega duevnega in telesnega zdravja v smislu tè. k 1 odst. 7. èl. statuta MKS1, vseka kor pa povzroèil podobno ogroanje zdravja. 1. Prisilno èlanstvo Rimskokatolika cerkev pridobiva svoje èlane s pri silnim aktom, namreè s krstom pasivnih dojenèkov, kot opredeljuje kan. 96 kodeksa kanonskega prava (C.I.C): »S krstom se èloveka prikljuèi Kristusovi cerkvi « Krst se praviloma izvri v prvem letu ivljenja. Katoliki stari morajo verovati, da je novorojeni otrok obremen jen z madeem izvirnega greha, katerega se lahko osvo bodi le s pomoèjo krsta. O tem dobesedno pie v danes veljavnem Katekizmu Rimskokatolike cerkve: »Ker otroci pridejo na svet s padlo in z izvirnim grehom omadeevano èloveko naravo, tudi oni potrebujejo ponovno rojstvo v krstu, da se osvobodi 1 Mednarodno kazensko sodièe 14 jo moèi teme in da se jih premesti v kraljestvo svo bode bojih otrok, k èemur so poklicani vsi ljudje Cerkev in stari bi otroku kratili neprecenljivo mi lost postati boji otrok, èe ga ne bi kmalu po rojstvu dali krstiti.« (Katekizem, t. 1250) V kodeksu kanonskega prava pie v kan. 867 èl. 1: »Stari so dolni skrbeti za to, da dajo svoje otroke krstiti prve tedne; kolikor se da kmalu po rojstvu, da, e prej se morajo stari obrniti na upnika, da za svojega otroka izprosijo zakrament in da so nanj ustrezno pripravljeni.« V primeru, da je otrok v smrtni nevarnosti, mora biti krèen celo proti volji svojih starev. Kan. 868, èl. 2 C.I.C. tukaj doloèa: »V smrtni nevarnosti se otroka katolikih, da, celo nekatolikih starev, krsti tudi proti volji starev.« Veèina katolikih starev se ukloni tej izjavi in da krstiti svoje otroke po monosti èim prej, veèinoma nekaj ted nov po rojstvu. Po obstojeèem mnenju za to zadoèa njihova pravica do vzgoje, èeprav krst po katolikem nauku na nek naèin vee krèenca, kar pomeni isto kot osebno podlonitvo. Katoliki katekizem pravi o tem naslednje: 15 »Ko je postal èlan cerkve, krèenec ne pripada veè samemu sebi, ampak tistemu, ki je za nas umrl in vstal. Zato se mora v skupnosti cerkve podrediti dru gim, jim sluiti, in ubogati cerkvene predstojnike, se jim podrejati, jih priznati in spotovati.« (Katekizem, t. 1269) Vkljuèitev krèenca v katoliko cerkev je nepreklic na, (prim. v von Campenhausen, avt. Listl, Joseph in Prison, Dietrich, Handbuch des Staatskirchenrechts der Bundesrepublik Deutschland2, 2. izd., Berlin 1994, str. 759 sl.), zaradi èesar cerkev tudi noèe izstopnikov bri sati iz registra krèenih. Izstop namreè po obvezujoèem cerkvenem nauku vodi v veèno peklensko kazen. Tako na primer pie v knjigi Ne unerja in Roosa »Der Glaube der Kirche in den Urkunden der Lehrverkündigung3«, 13. izd., 1971, obr. tev. 381: »[ ] [Sveta rimska cerkev po besedi naega Gospoda in Odreitelja, ki jo je ustanovil,] trdno veruje, prizna va in oznanja, da nihèe, ki je zunaj katolike Cerkve, niti pogan ampak tudi ne Judje ne krivoverci ali od edinosti loèeni [schismatici], ne morejo biti deleni veènega ivljenja, li bodo marveè v veèni ogenj, ki je 2 Priroènik dravnega cerkvenega prava Zvezne republike Nemèije op. prev. 3 V slovenèini je zbirka listin objavljenih v knjigi Neunerja in Roosa izla pod naslovom Vera cerkve s prevodom Antona Sterleta op. prev. 16 pripravljen hudièu in njegovim angelom, èe se ne bodo pred koncem ivljenja njej (Cerkvi) prikljuèili.« Po kan. 1364 v prim. s kan. 751 Corpus iuris canonici vodi izstop iz cerkve v ekskomunikacijo, ki po t. 1463 Katekizma katolike cerkve spet predstavlja posebno teek greh, ki po t. 1861 Katekizma za seboj potegne »veèno smrt v peklu«. 2. Psihièni teror Za cerkvene èlane med drugim velja: »Kdor vseh knjig svetega spisa z vsemi deli, kot jih je navedel tridentinski cerkveni koncil, ne prizna za svete kanonske spise, ali kdor zanika, da jih je navdal bog, tega naj se izkljuèi.« (Neuner in Roos, prav tam, obr. t. 98), kjer je formulacija »izkljuèi« evfemistièen prevod grkolatinske formule anathema sit, ki do besedno prevedeno pomeni: naj bo preklet. Preklet je potemtakem tudi tisti, ki ne prizna kazenskih sankcij starega testamenta za Bojo besedo. Na primer: »Èe nekdo zagrei zakonolom z eno blinjega, tako naj oba umreta, zakonolomec in zakonolomka « (3 Mz 20,10) 17 »Èe nekdo spi z mokim tako kot z ensko, sta sto rila grozoto in morata oba umreti.« (3 Mz 20,13) »In èe bi nekdo ravnal drzno, da ne uboga duhovni ka, ki je tam v slubi gospoda, tvojega boga, ali sod nika, ta mora umreti « (5 Mz 17,12) »Èe ima nekdo upornega in neposlunega sina, ki ne uboga na besedo svojega oèeta in svoje matere in èetudi ga kaznujeta, ju noèe ubogati, ga morata oèe in mati prijeti in ga peljati k stareinam mesta in k mestnim vratom in reèi stareinam mesta: Ta najin sin je uporen in neposluen in ne uboga na najino besedo in je potratne ter pijanec. Tako naj ga kamenjajo vsi ljudje njegovega mesta, do smrti « (5 Mz 21,18 sl.) Take stvari se mogoèe na prvi pogled zdijo ka menodobne, kot da jih je èas prehitel za tisoèe let. Rimskokatolika cerkev pa to vidi drugaèe. Leta 1965 je njen najviji gremij v obliki 2. vatikanskega koncila razglasil v svoji »dogmatski ustavi o boanskem razo detju« naslednje: » na osnovi apostolske vere tejejo nai sveti ma teri, cerkvi, knjige starega kot novega testamenta v njihovi celosti z vsemi njihovimi deli za svete in kanonske, ker so bile napisane pod vplivom svetega duha , njihov tvorec je bog in kot takne so pre 18 dane cerkvi Ker mora torej vse, kar izreèejo in spirirani pisci ali hagiografi, veljati kot da je izrekel sveti duh, je treba knjigam spisa priznati, da zanes ljivo, zvesto in brez zmote uèijo resnico, « Temu ustrezno pie v e danes veljavnem Katekizmu katolike cerkve: »Stari testament je neopustljivi del svetega spisa, njegove knjige je navdihnil bog kristjani èastijo stari testament kot resnièno Bojo besedo.« (obr. t. 121 in 123) Èe je temu tako, zdaj mogoèe samo e omejitve pos vetnega prava zadrujejo cerkev, da ne izvruje groenj s smrtjo, ki jih ima stari testament pripravljene za za konolomce, homoseksualce, heretike in neposlune otroke. Bog starega testamenta, besede katerega ima cerkev e danes za veljavne kot »resnièna boja beseda«, med drugim pozivajo tudi na: » Nikakor ne sklepaj zaveze s prebivalci deele, v katero pride; sicer lahko tisti, ki ivijo v tvoji sredi ni, zate postanejo past. Nasprotno, podreti morate njihove oltarje, razbiti njihove spomenike iz kamna, prevrniti njihove kultne obeliske.« (2 Mz 34,12 isl.) 19 Pavel, ki ga cerkev èasti kot »ljudskega apostola«, gre celo e korak naprej, ko pie o drugaèe misleèih ozi roma o pripadnikih drugih kultov: »Polni so vsega kriviènega, hudobije, lakomnosti, zlobe Oni, ki to delajo, vedo, da si po bojem zakonu zasluijo smrt « (Rim 1,29 sl.) Kako resno cerkev jemlje takne apele, èe ji tega ne prepreèi posvetno pravo, je dokazala na primer pri mi sijonarjenju v Latinski Ameriki. Èe se ljudstvo dvigne proti okrutnemu bogu starega testamenta, s katerim se cerkev identificira, mu ponovno grozijo strašne stvari: »On bo porl ljudstva svojih preganjalcev in zdrobil njihove kosti in jih unièil s svojimi puèicami.« (4 Mz 24,8) Naj sodobnik z zdravim èlovekim razumom to e tako teko povezuje z Bogom, po cerkvenem umevanju je tudi to »resnièna Boja beseda«, in kdor trdi drugaèe, se ga teje med krive uèitelje, katerim cerkev v navre 2. Petrovo pismo: »Oni so kot nespametne ivali, ki so po naravi rojene zato, da se jih ulovi in zakolje Oni so sramotni madei « (2 Pt 2,12 sl.) 20 Verske svobode ali svobode vesti ni. Namesto tega vel ja: »Podvreèi se rimskemu papeu je za vse ljudi nu jno potrebno za odreitev. To razlagamo, trdimo, doloèamo in oznanjamo mi.« (Neuner in Roos, prav tam, obr. t. 430) Papeeve odloèitve so »same iz sebe nespremenljive in ne na podlagi privo litve cerkve. Èe bi si nekdo dovolil bog ga obvaruj nasprotovati tej nai odloèitvi, naj bo izkljuèen«. (to je preklet) (Neuner in Roos, prav tam, obr. t. 454) »Preklet« pomeni obsojen na veène peklenske muke. Karl Jaspers, eden velikih nemških filozofov prejšnjega stoletja, pie o teh sankcijah: »Veène peklenske muke: Cerkev je neizprosno zavrgla Origenov nauk, po kate rem so z vzpostavitvijo prejnjega stanja vseh stvari (apokatastasis panton) peklenske muke èasovno ome jene S tem so due ostale v njenih rokah. Nitzsche je opozoril na to , da je cerkev vsepovsod razirjene predstave o peklenskih mukah prevzela kot najbolj plodno jajce svoje moèi , ker duhovnik prodre v samo duo in to v polnomoèju svojega poloaja, ne zgolj kot èlovek, zmore spraviti vernike pod nezaslian pritisk. Od starev mogoèe terja odgovornost in jim grozi z vi 21 cami, èe ne skrbijo za to, da tudi njihovi odrasli otroci ostanejo zvesti cerkvi.« (Jaspers, Der philosophische Glaube angesichts der Offenbarung4, str. 85 isl.) O »poslednjih reèeh« pie v uradnem uènem oznanjevan ju Rimskokatolike cerkve med drugim: »Kot je bog vsesplono odredil, se due tistih, ki um rejo v dejansko tekem grehu, takoj spustijo v pekel, kjer trpijo peklenske muke.« (Neuner in Roos, obr. t. 905) »Kdor pa brez pokore umre v smrtnem grehu, ga ned vomno za vedno trpinèi vroèina v e è n e g a p e k l a.« (Neuner in Roos, obr. t. 898) Pri tem se verniku vedno znova predstavi, da ne gre zgolj za duevne muke, ampak za strahotno telesno muèenje, s katerim baje Jezus Kristus pri poslednji sodbi kaznuje zlobne: »On (Jezus Kristus) bo priel ob koncu sveta sodit ivim in mrtvim, vsakega poplaèat po njegovih de lih, tako zavrene kot izbrane. Ti bodo vsi vstali z lastnim telesom, ki ga imajo tukaj, tako da bodo eni s hudièem prejeli veèno kazen in drugi s Kristu som veèno krasoto, glede na njihova dobra ali slaba dela.« (Neuner in Roos, obr. t. 896) 4 Filozofska vera sprièo razodetja op. prev. 22 Hkrati cerkev grozi vernikom z besedilom evangelija, ki ga je sama avtorizirala, z domnevnimi Jezusovimi izreki: »Ko pride Sin èlovekov v Svoji krasoti , tedaj bo zbral ovce na Svoji desni, ovne pa na levi , potem se bo obrnil k tistim na levi strani in jim rekel: Proè od Mene, vi prekleti, v veèni ogenj, ki je pripravljen za hudièa in njegove angele in odli bodo ter pre jeli veèno kazen « (Mt 25,31,32,41,46) Socialni psiholog Franz Buggle pie o veèni peklen ski kazni, s katero med drugim cerkev grozi v svojih lastnih uènih oznanjevanjih s pomoèjo domnevnih Je zusovih besed: » gronja s kaznijo, katere usodno, psihièno unièujoèe delovanje v zgodovini krèanstva na neteto ljudi sploh ne more biti pretirana. Poskusi mo se osvoboditi vseh navad v verski vzgoji in si po jasniti, kaj mora psiholoko pomeniti gronja z veèno trajajoèimi ekstremnimi mukami; proti temu zbledijo vsa sicer poznana muèenja in kazni, saj so kljub vse mu èasovno omejene. . komajda obstaja e drug psiholoki fenomen kot gronja z veènimi mukami, ki bi si tako zelo zasluil ime psihièni teror!« (Buggle, Denn sie wissen nicht, was sie glauben5, 1992, str. 98) Posledice tega terorja so pri mnogih ljudeh, ne nazad nje pri otrocih in mladini, strah pred grehom, kronièno 5 Kajti ne vedo, kaj verujejo op. prev. 23 slaba vest, hipohondrija in cela kopica pojavnih oblik »ekleziogene nevroze«, ki lahko implicirajo podlonost cerkvi, ki deluje e celo pri tistih, ki so se v ivljenju poskuali osvoboditi detajlov cerkvenega grozilnega sporoèila. Karl Jaspers pie o tem: Duhovnik vdre ob smrtni uri, najsi je to v pomoè najsi je muèno. Do danes lahko opaamo, da se katoliki, ki so postali neverni, na tej toèki spet spreobrnejo, kot da bi jih drala neka notranja veriga.« (prav tam, str. 86) To je strah v dui, ki priklepa cerkvenega èlana od otrotva, izraen v enem najpomembnejih verskih spisov papeeve cerkve, kjer pie: »Grozno je pasti v roke ivega boga.« (Heb 10,31) 3. Hudodelstvo proti èloveènosti Prisila vere in vesti, ki izhaja iz rimskokatolike cerkve in jo izvajajo na prisilno rekrutiranih in pri silno pridranih èlanih in uveljavljajo z gronjami najhujega zla veènih peklenskih muk, ki si jih je sploh moè zamisliti, je teko oviranje èlovekove osebne svo bode in njegove duevne ter duhovne integritete. Da pri tem cerkveni èlani kolektivno ne doivijo psihiènega in duhovnega kolapsa, si lahko razlagamo tako, da mnogi ne jemljejo resno veèine cerkvenih grozilnih sporoèil. Ta notranja emigracija pa niè ne spremeni neèlovekosti sistema in njegovega cilja, da popolnoma duevno in duhovno podjarmi cerkvene èlane. »Zaradi tega«, tako 24 si dobesedno lasti pravico, »mora z muèno skrbnostjo odstraniti in iztrebiti vse, kar je proti veri « (Neuner in Roos, prav tam, obr. t. 382) Kako resno to misli, kae sled krvi kriarskih vojn, inkvizicije in seiganja èarovnic. Da trenutno ne more svojega duhovnega nasilja spremeniti v ukrepe za fizično nasilje, nič ne spremeni protipravnosti, s kate ro njen sistem duhovno podjarmlja ljudi. V razliènih variacijah ponavljajoèa se gronja: »Èe ne veruje, kar ti reèem, bo moral trpeti veène peklenske muke«, je namenjena tistim ljudem, od katerih cerkev prièakuje, da to gronjo vzamejo resno. Mnogi to tudi storijo in so zaradi tega obèasno ali pa kar kronièno bolni: mladi trpijo pri prvem spolnem kontaktu zaradi strahu pred grehom, zakonci si pustijo prepovedati kontracepcij ska sredstva; nekatoliki, ki se poroèijo s katoliki, se morajo pri sklenitvi zakonske zveze obvezati, da bodo otroke vzgajali katoliko; psihièno bolni pustijo, da jim cerkveni eksorcisti »izganjajo zle duhove«, stari so pri tem celo e vzeli v zakup smrt svojega otroka. Otroci, ki so jih duhovniki spolno zlorabili, in stari teh otrok se èutijo dolni, da zamolèijo zloèine; afriki katoliki se inficirajo s HIV, ker se po katoliški spolni morali ne sme uporabljati kondomov. Konèno se e ne ve, kolikna je koda, ki jo je povzroèila cerkvena prisila, kajti pri zloèinih proti èloveènosti, ki pridejo tu v potev, zadostuje e resno ogroanje 25 zdravja rtve (prim. Werle, Völkerstrafrecht6, 2. izd., 2007, obr. t. 343). V vsakem primeru gre za uporabo duhovnega nasilja, druge zloèine proti èloveènosti, kot je npr. »prisiljevanje v prostitucijo« (tè. g odst. 1 èl. 7.) ali deportacija (tè. d.) ali »vse odstraniti in iztrebiti« podobno apartheidu (tè. j.) S tem povezano èasovno trpljenje je v primerjavi z zagroenimi veènimi peklenskimi mukami zares nedolno. Cerkveni sistem prisile s tem spada pod de jstva »druga neèloveka ravnanja podobne vrste« (v smislu tè. k odst. 1 èl. 7.). Tega tudi ne spremeni dejstvo, da cerkveni sistem pri sile obstaja e okrog 1500 let in da je v deelah za hodne poloble ustaljena religija. Do tega ni prilo s prostovoljnim priznanjem cerkvenega sistema, ampak s prisilnim vèlanjevanjem, duhovnim zatiranjem in s krvavo prisilo. Rezultati tega zgodovinskega procesa, ki je privedel do »svetovne cerkve«, so bili hoèe noèe sprejeti prek tradicije in navade, èeprav je vsa stoletja prihajalo do nasprotovanj filozofske in verske narave. Vedno znova so jih uspeno potolkli, vèasih skrajno krvavo in z dravno pomoèjo. Dravna pomoè je bila tudi v tem, da niso bile postavljene nikakrne pravne omejitve proti prisilnemu cerkvenemu sistemu, ki je v nasprotju s èlovekovimi pravicami. Od 6 Naèela mednarodnega kazenskega prava op. prev. 26 kar pa je stopil v veljavo rimski statut mednarodnega kazenskega sodièa, dne 1. 7. 2002, se je to spremenilo. S tem je bilo v mednarodnem pravu opredeljeno kaznivo dejanje zloèina proti èloveènosti. Ta ne èiti samo pred umorom in ubojem, ampak upoteva ire èlovekove pravice, kot je na primer zaèita pred rasno diskrimi nacijo, izgonom in drugim neèloveènostim. Z uvedbo mednarodnega kazenskega prava se je zgodil kulturni preobrat èlovetva. Zdravju kodljivega psiholokega terorja s prisilo vere in vesti z neèlovekimi gronjami ni treba veè trpeti, ampak je kazniv, èe je »civilnemu prebi valstvu« povzroèen z »razirjenim ali sistematiènim« dejanjem (str. 1 odst. 1 èl. 7 statuta MKS7). Cerkveni sistem prisile je taken napad, kajti cerkvene gronje potekajo »v izvajanju politike organizacije«, namreè cerkve, ki »ima za cilj taken napad« (odst. 2a èl. 7 statuta MKS), da bi pri civilnem prebivalstvu po vsem svetu uveljavila svoje verske nauke. 4. Kazensko pravna odgovornost dr. Ratzingerja Obdoleni sicer ni sam uvedel cerkvenega sistema pri sile, kot pape pa je odgovoren za njegovo ohranjevan je in uveljavljanje in je bil kot prefekt kongregacije za vero svoje cerkve kot zastopnik takratnega papea soodgovoren v odloèilnem uradu. Bil je ef cerkvene 7 Mednarodno kazensko sodièe 27 inkvizicijske oblasti in se je tako tudi poèutil. V nekem radijskem intervjuju marca 2005 je rekel: »Veliki inkvizitor je zgodovinska kvalifikacija. Smo nekje v kontinuiteti.« In dodal je: »Treba je vendarle reèi, da je bila inkvizicija napredek, ker se ni smelo niè veè obso jati brez inkvizicije.« Danes obdolenec nosi vrhovno odgovornost za vse nauke in gronje njegove cerkve. Zaradi tega je odgo voren tudi zato, da e naprej obstaja cerkveni sistem prisile, ki je bil vzpostavljen pred njegovim izborom za papea. Gronje z veènimi peklenskimi mukami bi lahko preklical. Dokler tega ne stori, tako dolgo je, zaradi opustitve, v zgoraj navedenem stanju kaznivega dejanja po tè. k odst. 1 èl. 7 statuta MKS (prim. tudi Werle, prav tam, obr. t. 472 sl.). 28 II. Morilska prepoved kondomov Obstaja upravièen sum, da je dr. Joseph Ratzinger kot pape nedoloèenemu tevilu ljudi povzroèil teke okvare njihovega telesnega zdravja pa tudi smrt v smis lu tè. a in k odst. 1 èl. 7 statuta MKS. 1. Konflikt Po navedbah ZN je trenutno veè kot 22 milijonov ljudi v Afriki okuenih z AIDSom; okrog 30 milijonov jih je zaradi kune bolezni e umrlo. V Juni Afriki je s tem prizadet vsak peti. Letno pride do okrog 500.000 novih okub. Na prizadetih podroèjih ivi tudi veè mili jonov katolikov. Virus HIV se prenaa z izmenjavo telesnih tekoèin, zato je eden najpomembnejih ukrepov za zajezitev epide mije v tem, da ljudi na ogroenih podroèjih spodbujajo, da pri spolnem obèevanju uporabljajo kondome. Po nauku Rimskokatolike cerkve, ki ga je v encikliki Humanae vitae leta 1968 objavil pape Pavel VI., so kon tracepcijska sredstva strogo prepovedana. Niè se tudi ni spremenilo, ko je tevilo okuenih z virusom HIV v 80. in 90. letih prejnjega stoletja zelo hitro naraèalo in je virus HIV povzroèil smrt milijonov, kar traja e danes. Ko je pape Janez Pavel II. februarja 1993 obiskal Ugando, 29 je izpustil goèe vpraanje po spremembi smrtno nevarne prepovedi kondomov. Raji je vzel v zakup irjenje kune bolezni, kot da bi spremenil »moralni nauk« Vatikana. V priroèniku »Vademecum für Beichtväter8«, ki ga je isti pape naroèil leta 1997, kardinal Alfonso Lopez Trujil lo, predstojnik »papekega sveta za druino«, podèrtuje absolutno veljavnost stare doloèitve: »Cerkev je stalno uèila, da je prepreèevanje zanositve, to pomeni, da je vsak namerno neplodno storjeni akt, v sebi greno dejanje. Ta nauk je treba gledati kot definitiven in nespremenljiv.« Èlani katolike cerkve, ki ivijo na afrikih podroèjih in jih ogroa AIDS, predvsem juno od Sahare, so pred stra hotno alternativo: Èe se pri spolnem obèevanju zaèitijo s kondomom, postanejo hudi greniki, èe se iz strahu pred kaznimi za grehe, s katerimi grozi cerkev, ne zaèitijo, postanejo kandidati smrti. Leta 1989 je katoliki moralni bogoslovec Carlo Caffarra, ki je danes nadkof Bologne zahteval konec vseh spolnih aktivnosti celo znotraj za kona, èe je eden od partnerjev pozitiven. Prepoved kon domov ne le, da vodi do smrtno nevarne okube kato likov, temveè hkrati te napeljuje k okubi nekatolikov. Tej neivljenjski in ivljenjsko nevarni »morali« e leta nasprotujejo tudi iz cerkvenih vrst. Èasopis Spiegel online dne 8.4.2010 pie da, je katoliki kof iz juno afrikega Rustenburga, Kevin Dowling, oèital svoji 8 Priroènik za spovednike op. prev. 30 cerkvi e ob svetovnem dnevu AIDSa leta 2003, da je »slepa za ivljenjsko realnost milijonov revnih«. Ljud je v Afriki »ivijo, trpijo in umirajo zaradi te bolezni«. V svoji škofiji je škof neposredno doživel, kako so v delovnih kampih ljudje zapovrstjo umirali od AIDSa. »Mnenja sem, da je treba ljudi, ki v taknih okolièinah ivijo z AIDSom, spodbujati, da uporabljajo kondom, da prepreèijo prenos smrtonosne bolezni na drugo ose bo, ali da zaèitijo sami sebe, zlasti v stikih, ko gre za zlorabo in propadanje«, je oznanil kof. 2. Pokorèina s smrtnim izidom Toda tudi pape, ki zdaj vlada, si zatiska uesa pred stisko vesti svojih duhovnikov in vernikov. e huje: Na svo jem prvem potovanju po Afriki marca 2009, ko je veliko afrikih katolikov upalo na odreilno besedo, je v pogov oru z novinarji v letalu, ki ga je pripeljalo v Afriko, zaos tril to dilemo. Rekel je: »Problema z AIDSom ne more mo reiti tako, da razdelimo kondome. Njihova uporaba e poveèa problem.« Reitev naj bi bila v »spiritualnem in èlovekem prebujenju« in »prijateljstvu za trpeèe«. Vse na cerkev nevezane organizacije pomoèi, kot na prim er pomoè otrokom UNICEF pri ZN, so z nerazumevan jem reagirale na tolikno ignoranco. Dve leti pozneje je sledila izjava po izidu senzacionalne knjige »Gott, Aids, 31 Afrika9«, avtorjev Grilla in Hipplerja, v kateri je dolgo letni vodja nemkega obèestva v Kapstadtu (Hippler) poročal o strahotnih konfliktih vesti in s tem povezano smrtno nevarnostjo za katoliko prebivalstvo v Juni Af riki. Med drugim je napisal: »Kdo od nas bi imel pravico z odobravanjem vzeti v zakup smrt ljudi zaradi AIDSa, ki ne ivijo po strogem moralnem kodeksu nae cerkve? Ali se najstnik, ki spi s svojo prijateljico, ne sme zaèititi? Gre za ivljenje ali smrt. Tu so razmiljanja o tem, ali do voljena uporaba kondomov vodi v promiskuiteto ali ne, nepomembna. e dolgo imamo raziskave, ki jasno doka zujejo, da prezervativi ne vplivajo odloèilno na tevilo spolnih partnerjev ali tevilo spolnih aktov. Bil bi e èas, da takna spoznanja najdejo svoje mesto v moralni te ologiji. Toda tu je prisoten strah cerkvenega vrha, da bi to lahko kodovalo obveznosti njihovega nauka.« (prav tam, str. 170) Kako prav je imel avtor, se je pokazalo po izidu njegove knjige. Cerkev ni podaljala njegove pogodbe v Kaps tadtu. Nemka kofovska konferenca mu je prepovedala predavanja v Nemèiji in udelebo v pogovornih oddajah. Leta 2009 je v knjigi »Das möge Gott verhüten10«, ki jo je napisala nekdanja redovnica Majella Lenzen, izlo e eno poročilo o smrtonosnem konfliktu med cerkvenim naukom 9 Bog, AIDS, Afrika op. prev. 10 Naj Bog obvaruje op. prev. 32 in dejanskim bojem proti AIDSu. Redovnica med drugim poroèa: »33 let sem pomagala ljudem, zlasti bolnim, da bi lahko iveli dostojanstveno. Ljudje so trpeli zaradi kolere, malarije, AIDSa zaradi njihove nesreèe sem postala pogumna. Dokler ni prilo do konènega kandala: Stigma tizirali so me za kondomnuno, ker sem se v nasprotju s cerkvenimi zapovedmi zavzemala za kontracepcijska sred stva kot monostjo preventivnega delovanja proti imun ski neodpornosti, AIDSu. Jaz sem to videla kot nujnost, kajti doivela sem bedo v koèah osirotelih otrok v vzhodni Afriki, videla sem strano shujana telesa z boleznijo za znamovanih ena, jih drala za nemoène roke in gledala v njihove globoke oèi, polne skrbi.« Morala je zapustiti red. V epilogu k svoji knjigi je med drugim napisala: »Ker cerkev tako vehementno pridiga proti kondomom, je sokriva, da je na Kilimandaru zdaj e vsak tretji HIV pozitiven. tevilo mrtvih nezaustavljivo raste.« 3. Hudodelstvo proti èloveènosti Tudi to poroèilo oèividke ni v Vatikanu nièesar spre menilo. Prav tako kot izèrpno izvedensko mnenje, ki je predloeno papeu in sproa vpraanje revidiranja ivljenjsko nevarnega cerkvenega nauka o spolnosti. Namesto tega je pape v intervjuju z novinarjem Petrom Seewaldom izjavil, kar je bil povod za knjigo »Luè 33 sveta«, mimogrede o problemu preventive pri AIDSu s kondomom: »Mono je, da so posamezni utemeljeni primeri, ko na primer prostituiranec uporabi kondom, kadar je to lahko prvi korak k moralizmu.« Cerkev pa tega seveda ne vidi kot pravo moralno reitev. »V enem ali drugem primeru je, z namenom, da se zmanja nevar nost okube, to lahko prvi korak k drugaèe doivljani, bolj èloveki spolnosti.« Tej opazki je prisluhnila svetovna javnost. V resnici pa ni uvedla preobrata. V poroèilu agencije dpa z dne 22.12.2010 je bilo reèeno: »Cerkev pojasnjuje kondomi za katolike e naprej prepovedani Kongregacija vere v Rimu je precizirala dro katolike cerkve do kondomov. Interpretirati izjave papea kot dopustitev kontracepcije, je napaèno. Kljub temu, da so mnogi pozdravili izjave papea Benedikta XVI. kot ublaitev prepovedi kondomov, ostaja njegova cerkev pri zavrnitvi kontracepcije. V resnici niso besede Benedikta spremenile niti moralnega nauka niti pastoralne prakse katolike cerkve, ugotavlja kongregacija vere v Rimu v enem svojih sporoèil ... Kongregacija za vero, ki jo je prej vodil Ratzinger, se zdaj z izèrpno noto obraèa predvsem tudi proti zavestnim napaènim interpretacijam papekih izjav: Mnenje, da bi iz besed papea Benedikta XVI. lahko izvajali, da je uporaba kondoma v nekaterih primerih dopustna, da bi se izognili nezaeleni noseènosti, je 34 popolnoma samovoljno in ne ustreza niti njegovim besedam niti njegovemu miljenju.« To miljenje je pomoènik smrti. 4. Kazenskopravna odgovornost dr. Ratzingerja Obdolenec sicer ni uvedel striktne prepovedi kontra cepcije; kot pape pa je odgovoren, da ta e naprej ob staja, kajti on bi jo lahko odpravil. S tem, ko tega ne stori, je zaradi opustitve odgo voren za to, da se katoliki v pokrajinah, ki jih ogroa AIDS, iz strahu pred kaznijo za greh odpovedujejo zaèiti s kondomi. Cerkveni sistem prisile in s tem pov ezana gronja z veènimi peklenskimi kaznimi za stor jene teke grehe deluje v tem primeru smrtonosno v sto tisoèih oz. milijonih primerov. Papeevi moralni pomisleki glede ukinitve prepovedi kondomov nikakor niso opravièilni razlog, da se vzame v zakup s to prepovedjo povezan riziko okube oz. smrti netetih ljudi in bedo netetih osirotelih otrok. Reevanje èlovekega ivljenja je v vsakem primeru na vijem mestu, je po mednarodnem pravu neovrgljivo in se uveljavlja nasproti cerkvenemu nauku, ki kri èlovekove pravice. 35 III. Pokroviteljstvo nad seksualnimi delikti klera Konèno obstaja hud sum, da je dr. Joseph Ratzinger kot prefekt kongregacije za vero svoje cerkve in kot pape sistematièno prikrival spolno zlorabo otrok in mlado letnikov vse do danes, storilce èitil in s tem dajal po tuho za nadaljnjo spolno nasilje nad mladoletniki. (v smislu odst. g èl. 7 statuta MKS) 1. Seksualni zloèini katolikih duhovnikov po vsem svetu Znano je, da je zadnja desetletja na tisoèe katolikih duhovnikov po vsem svetu spolno zlorabilo in posililo na deset tisoèe otrok in mladoletnikov. Opis, ki sledi, se omejuje na seksualne zloèine najbolj prizadetih deel in nekaj primerov cerkvenega prikrivanja. Opira se pred vsem na pregled odvetnika Geoffreya Robertsona, THE CASE OF THE POPE11, 2010 in na poroèila medijev z nemkega ter anglekega govornega podroèja. Razen tega se sklicuje na spletno stran gottessuche.de in tamkajnji obseen pregled seksualnega nasilja v katoliki cerkvi med leti 1993 in 2011. 1.1 ZDA Prviè se je za celoten obseg zloèinov zvedelo v mnogih poroèanjih Boston globe leta 2002. Èasopis je pisal, da 11 Zadeva pape op. prev. 36 je od sredine 90. let 130 rtev bostonskega duhovnika poroèalo o svojih stranih otrokih doivetjih. Veè kot trideset let jih je zlorabljal in posiljeval e kot olske otroke. Pristojni kardinal Bernard Law je vedel za to, da ni samo en doloèen duhovnik, ampak veè njegovih duhovnikov spolno nadlegovalo mladoletnike, toda na pritobe njihovih rtev je reagiral zgolj s tem, da je duhovnike premestil v razliène fare, kjer njihove pre teklosti niso poznali. Kardinal sam je bil prestavljen v Vatikan, kjer so mu naklonili èastne naloge, medtem ko je morala njegova škofija plačati 100 milijonov odkodnine za rtve tistih duhovnikov, ki jih je on prikrival. (Robertson, prav tam, str. 16 sl.) Takrat so se po vsej Ameriki javljale netete rtve cerkvenih posiljevalcev otrok. Nadškofija Los Angeles se je s tamkajnjimi prizadetimi rtvami sporazumela za odkodnine v viini 660 milijonov dolarjev. Znano je postalo, da je kof Portlanda, William Levada, e leta 1985 zvedel za nevarnost pedofilskih duhovnikov v svoji škofiji, ampak proti temu ni ničesar ukrenil. Dopuèanje nepravilnosti in zaradi tega nastala koda je njegovo škofijo spravila na rob bankrota, pred katerim se je lahko reil tako, da je z rtvami dosegel sporazum za odkodnino v viini 75 milijonov dolarjev. Danes je Levada nasledil papea kot kardinal in prefekt kongre gacije za vero. Druge škofije so se zatekle k bankrotu, da bi se na ta naèin izognile odkodninskim tobam 37 rtev cerkvenih seksualnih zloèinov. Vatikan, od koder so prihajala vsa navodila za obravnavanje pedofilskih problemov svetovne cerkve, finančno ni priskočil na pomoč, čeprav od škofij letno prejme milijone dajatev (Petrov novèiè). Celoten obraèun za dejanja cerkvenih skruniteljev otrok naj bi na koncu dosegel pet milijard dolarjev, kot domneva Forbes Magazin. (prim. Robert son, prav tam, str. 16 sl.) V skoraj vsaki ameriki zvezni dravi so se razkrili zloèini posiljevalcev otrok s strani katolikih duhovnik ov. Ko storilcev ni bilo veè mogoèe prestavljati iz upnije v župnijo oz. iz škofije v škofijo, so škofje v New Yorku preli na to, da jih poljejo v druge deele (namesto v zapor). Najnoveje raziskave so pokazale, da je obsta jala izmenjava pedofilskih duhovnikov med ZDA, Ir sko, Rimom, Mehiko in Afriko. tudija, ki jo je naroèila katolika kofovska konferenca ZDA pri John Jay Col lege of Criminal Justice v New Yorku, je pokazala tevilo spolnih zlorab. Najmanj 10667 prizadetih je podalo preprièljive obtobe zoper 4392 duhovnikov. Medtem ko je kardinal Ratzinger leta 2002 hotel zreducirati tevilo storilcev na 1% duhovèine, se je zdaj pokazalo, da je lo za 4,3 %. Najslabi primer je bil primer duhovnika Lawrenca Murphyja, ki se je 20 let spozabljal nad 200 gluhonemimi v Wisconsinu primer, h kateremu se mo ramo e povrniti v zvezi z naèinom ravnanja kardinala Ratzingerja. (prim. Robertson, prav tam, str. 23) 38 1.2 Irska Medtem ko je pape Janez Pavel II. mnoièno zlora bo otrok s strani katolikih duhovnikov v Zdruenih dravah hotel prikazati kot poseben ameriki problem (Robertson, prav tam, str. 20 sl.), je na Irskem leta 2001 delovala komisija pod predsedstvom sodnika visokega sodièa, Seana Ryana, ki naj bi izdelala pravilnik za popravo kode. Svoje poroèilo je predloila leta 2002, potem ko je prila do prvih ugotovitev o spolni zlorabi v katolikih vzgojnih ustanovah. Obseno poroèilo je izlo leta 2009. Pripravila ga je »Komisija za pojasn jevanje zlorabe otrok«, katere predsedstvo je prav tako prevzel sodnik Ryan. (»Ryanovo poroèilo«) Spolno zlo rabo v katolikih ustanovah oznaèuje za »endemièno«. Prièe so poroèale, da jih je obèutek sramu, premoè sto rilcev zlorabe, kultura molèanja, izolacija in strah pred telesnimi kaznimi odvraèal od tega, da bi razkrili zlor abo. (zvezek III. poglavje 7, 9 in 13 18, »knowledge and disclosure12«) Naprej v poroèilu pie: »Nemogoèe je doloèiti polni obseg spolne zlorabe, ki je bila storjena v dekih olah Primere spolne zlorabe so obravnavali s stalièa rizika, da bi se javno razkrili, in kode, ki bi iz tega sledila za institucijo in kongregacijo. Posledièno je ta politika èitila storilce. Èe pri spolni zlorabi zalotili neposveèence, so jih prijavili policiji. Ko so pri spolni zlorabi odkrili èlana kongregacije, so to urejali interno 12 Vedenje in razkritje op. prev. 39 in ga niso prijavili policiji. Cerkvene avtoritete so se zavedale nevarnosti, da se spolna zloraba ponovi. Do kumenti so izkazali, da so storilci pogosto dolgoroèno nadaljevali z zlorabo otrok, kjerkoli so delali. V naspro tju s trditvijo kongregacije, da ni prepoznala nevarnosti ponovitve, je iz dokumentiranih primerov jasno razvid no, da so se zavedali tendence povratnega kaznivega dejanja storilcev, toda za kongregacijo je bil pomemben rizièni potencial kandala in negativna publiciteta pri odkritju zlorabe. Nevarnosti za otroke niso upotevali. Ko so bili sooèeni z dokazano spolno zlorabo, so cerkvene avtoritete odgovorile s prestavitvijo storilca v drug kraj, kjer je v mnogih primerih dobil na razpolago novo podroèje za novo zlorabo.« (Ryan report conclu sions13 19 22, prevod podpisnika) Novembra 2009 je nato pod predsedstvom sodnice Yvonne Murphy izlo poroèilo, ki se je ukvarjalo s situ acijo škofije v Dublinu. Poročilo zajema obdobje od leta 1975 2004. Spet so zasliali veliko priè in obdelali us trezne dokumente. Preiskava je ugotovila 14500 rtev. Na podlagi obsenega dokaznega materiala je komisija prila do naslednjih izsledkov: »Komisija ne dvomi v to, da se je prikrivalo spolne zlorabe otrok v nadškofiji Dublin in na drugih cerkvenih mestih. To se nanaa na dalje èasovno razdobje, ki ga je komisija raziskala. Struktura in pravila katolike cerkve so prikrivanje 13 Sklepi Ryanovega poroèila op. prev. 40 olajale. Dravne avtoritete svoje odgovornosti niso prevzele, da bi skrbele za to, da bi se zakon enako upo rabil za vse ljudi in cerkvenim ustanovam so dopustile, da so bile izven sodnih procesov. S tem so podpirale prikrivanje. Dobrobit otrok, ki bi morala imeti abso lutno prioriteto, na zaèetku sploh niso upotevali. Nas protno, lo je v glavnem za to, da prepreèijo kandal in da ohranijo dober glas, ugled in premoenje in stitucije in duhovnikov ki jih ima institucija za svoje najpomembneje èlane. Sredi devetdesetih let je zaèel kandal in prikrivanje prihajati na svetlo. Zadeva je vse bolj prihajala na dan. Drava je odgovorna in mora jamèiti, da se nikoli veè ne prizna tovrstna institucio nalna imuniteta. To se lahko zagotovi, ko so vse in stitucije odprte za preverjanje in jim dravni organi ne dajejo posebnega statusa.« (Zenit.de) 1.3 Nemèija Tudi v Nemèiji je bil zid zamolèevanja mnoiène zlo rabe otrok v cerkvenih ustanovah dolgo èasa neprebo jen. Leta 2010 ga je prebil predstojnik CanisiusColleg sa jezuitskega reda. Potem, ko se je veèkrat seznanil s primeri zlorabe iz 70. in 80. let prejnjega stoletja, so se zaèele preiskave. Izkazalo se je, da je 50 duhovnikov leta dolgo spolno zlorabljalo veè kot 200 otrok Canisi usCollegsa. Kmalu so bili v številnih drugih škofijah znani novi zloèini zlorabe otrok. Dotlej je bilo vse 41 zamolèano. (prim. Der Spiegel 6/2010) Mnogo stvari je zdaj prilo na dan. Samo na Bavarskem so izsledili naj manj 280 storilcev, ki so bili od leta 1945 spolno nasilni do otrok in mladoletnikov v cerkvenih ustanovah (prim. Süddeutsche Zeitung dne 22.10.2010). Pri preiskavah je prišlo na dan, da so tudi v nadškofijah München in Fre ising sistematièno prikrivali primere zlorabe. Najmanj v enem primeru je bil takrat v Münchnu slubujoèi kardi nal Joseph Ratzinger za to odgovoren: Ko so leta 1979 iz Essna v München prestavili pedofilskega duhovnika, so ga tam spet imenovali v pastoralno slubo, ne da bi obvestili policijo. Kasneje je ponovno storil kaznivo dejanje in konèno ga je nemko sodièe obsodilo (prim. Robertson, prav tam, str. 29; suddeutsche.de z dne 26.3.2010; Der Spiegel 48/2010). Poroèilo preiskave, ki jo je leta 2010 naročila škofija, je pokazalo, da so za devne akte deloma unièili, delno pa so bili zelo poman jkljivi. Ko so duhovnike premestili v drugo škofijo, so manjkali razlogi. Ko je lo za seksualne delikte, so temu pripisovali majhno pomembnost. V Süddeutsche Zei tung so se izsledki pokazali v naslovu èlanka: »Kirche vertuschte Missbrauch systematisch14.« Kot rezime èasopis povzema: »Vseeno, ali so se münchenski kar dinali imenovali Döpfner, Ratzinger ali Wetter rtev spolnega nasilja v tistem èasu niso sliali, nasprotno pa so storilce èitili, dokler niso prepreèili kazni.« (Süd deutsche Zeitung dne 4/5.12.2010) 14 Cerkev je sistematièno prikrivala zlorabe op. prev. 42 1.4 Kanada V Kanadi je leta 1990 prilo do prvega velikega kandala zlorabe otrok: Devet èlanov laiène organizacije katolike cerkve Christian Brothers so zaradi ponavljajoèe spolne zlorabe mladoletnikov v neki sirotinici obsodi li na zaporno kazen. Leta 2001 so objavili, da je neka katolika ola v Montrealu postala leglo pokvarjenega spolnega zlorabljanja, ki so ga vedno znova prikrili s plaèilom odkodnine za zloèine duhovnikov. Odgovorni v nobenem primeru niso vkljuèili policije. Leta 2003 je policija odkrila, da je kof skril z roko napisano priznan je duhovnika, ki ga je prestavil iz ene upnije v drugo, ne da bi opozoril na duhovnikovo kriminalno preteklost. Moki je bil konèno obsojen zaradi spolne zlorabe 47 deklic. Najveèji kandal v Kanadi pa je bilo spolno, te lesno in duevno nasilje, ki so ga izvajali v internatih za otroke staroselcev, ki jih je tudi vodila katolika cerkev. V okviru odkodninskega sporazuma je morala cerkev plaèati 80 milijonov dolarjev, drava 2,2 milijardi. Pape se je opravièil, toda tudi tu je obstajal sum, da cerkev ni polno sodelovala z dravno preiskovalno komisijo, ki je raziskovala zloèine. (Robertson, prav tam, str. 33 sl.) 1.5 Avstralija Tako rekoè nobeni deeli, kjer katolika cerkev deluje, ni bilo prizaneseno. V Avstraliji so zaradi spolne zlora 43 be obsodili 90 duhovnikov; e veliko veè jih sodstvo ni preganjalo, ker je cerkev prikrivala pritobe in se odloèala za zaupne dogovore. Leta 2010 je prilo na dan, da je poverjenik cerkve poskrbel za plaèila, ko je 300 duhovnikov spolno zlorabilo otroke. Nihèe od njih ni izgubil svojega poloaja. V enem primeru je bil posiljevalec otrok premeèen v drugo upnijo in je tam ponovil kaznivo dejanje. (Robertson, prav tam, str. 32) 1.6 Afrika Cerkev je vedno bolj ubirala pot, da posiljevalcev otrok ni prestavljala le iz upnije v upnijo, ampak masovno tudi v Afriko. Iz maja 2010 so znana prva poroèila o navalu posiljevalcev otrok iz Nemèije, Italije, Irske in iz ZDA v Nigerijo, Juno Afriko, Mozambik in v Kongo. Pred stojnik junoafrike kofovske konference se je pritoil, da so bili na afriki kontinent poslani duhovniki, ki so volkovi v ovèjem kouhu. (prim. Robertson, prav tam, str. 30 z ozirom na Legal Brief Africa z dne 3.5.2010) 1.7 Prominentni storilci Vse bolj je prihajalo na dan, da se spolna sprevrenost nikakor ne omejuje samo na preprosto duhovèino, ampak sega do najvijih rangov katolike cerkve. Sek sualni škandali v zvezi s škofi in nadškofi niso redko hkrati odprli vrat za nadaljnje vpoglede v nemoralnost 44 katolikega klera. Tako je na primer kof iz Brueggea aprila 2010 odstopil s svojega poloaja, ker je prilo na dan, da je leta dolgo spolno zlorabljal svojega neèaka. S svojim priznanjem je èakal, da je pretekel desetletni za staralni rok, zaradi èesar ga niso mogli veè kaznovati. Njegov primer je priel do preiskovalne komisije belgi jske kofovske konference, ki je ugotovila, da je v zad njih desetletjih prilo do najmanj 488 primerov zlorabe. Do dravne preiskave primeri niso prili. (prim. Süd deutsche Zeitung, z dne 14.9.2010) Na Norvekem je nadkof Mueller priznal, da je v 90. letih zlorabljal dvanajstletnega ministranta. Najhuji primer med pastirji iz cerkvenega vrha je bil primer nekdanjega kardinala Hannsa Hermanna Groerja iz Avstrije, ki je kot uèitelj verouka v ranih letih svoje ka riere zlorabil priblino 2000 deèkov. Za to ni bil nikdar kaznovan, ampak mu je pape Janez Pavel II. dovolil, da se neovirano umakne v samostan. Nekaj njegovih rtev je prejelo odkodnino in se zavezalo k molku. Dogodki so se odigrali v 80. in 90. letih prejnjega stoletje, ko je bil Joseph Ratzinger prefekt kongregacije za vero. Njemu in Janezu Pavlu II. so leta 2000 tudi sporoèili, da se je poljski nadkof Julij Pec pregreil nad tudenti teologije. Ignorirala sta to informacijo in Pecu nista predlagala odstopa, dokler niso nekaj let pozneje v res nici objavili obdolitve (Robertson, prav tam, str. 30). 45 V Latinski Ameriki so postali pozorni predvsem na zloèine cerkvenega posiljevalca otrok, prijatelja papea Janeza Pavla II., »oèeta« Marciala Maciela Degol lada. Pape ga je sprejel leta 2004, da bi praznoval njegov 60letni duhovniki jubilej in se mu zahvalil za »duhovniko slubo, izpolnjeno z darovi svetega duha«. Maciel je v Mehiki ustanovil red Kristusovih legionar jev, organizacijo, ki je podobna razvpitemu Opus dei. Èasopis Frankfurter Rundschau v izdaji 16./17.10.2010 poroèa o tem èloveku: »Èe bi znotraj cerkve obstajala rang lista najhujih grenikov, bi Maciel zavzel najvije mesto. Ustanovitelj reda, ki je umrl leta 2008, ni bil samo desetletja naklonjen svetovnim pregreham, kot so mami la. Tudi celibata se ni prav posebej dral in je imel z dve ma enskama tri otroke, kar je tudi njegov red priznal. Najveèjo teo pa ima to, da naj bi Maciel zlorabil od 20 do 100 mladoletnikov, med njimi tudi svoje lastne otroke. Kot obrazloitev mu je po izjavah rtev sluila boleèina v trebuhu, ki se je lahko ublaila samo z masao. Po opravljeni obdelavi je otroke spovedal in jim naloil, da molèijo, kot so to predvidevala redovna pravila. Va tikan je desetletja vedel, kaj se Macielu oèita. e konec 70. let je neka rtev opisala svoje muke v pismu, kjer so bile navedene tudi izjave drugih sotrpinov, in ga poslala v Rim. Zgodilo se ni niè. ele leta 1997 so si nekdanji mehiki semenièniki upali iti v javnost. Kmalu zatem so vloili pritobo pri kongregaciji za vero, preiskava pa je bila kmalu ustavljena ele ko je Janez Pavel II. leal 46 na smrtni postelji, je Ratzinger uvedel novo preiskavo. Kar je glavni toilec kongregacije za vero, Scicluna, iz vedel od Macielovih rtev, je bilo tako pretresljivo, da je Rim ustanovitelju reda leta 2006 odredil ivljenje v osamitvi, molitvi in pokori. Ni bil sodno preganjan. Maciel je nemoteno umrl v ZDA, star 87 let.« Tudi v Argentini je bil prominentni cerkveni vodja, nadškof škofije Santa Fe de la Vera Cruz, predmet hu dih obdolitev. 47 semeniènikov mu je oèitalo, da jih je spolno zlorabil. Februarja 1995 je kof potoval v Rim in dosegel pri papeu Janezu Pavlu II., da je razveljavil preiskavo in potrdil, da ostane na poloaju. ele tedaj, ko je argentinska publicistka Olga Wornat leta 2002 s knjigo »Nuestra santa madre« dala primer v javnost in z nekdan jimi semenièniki ovadila kofa, je odstopil s poloaja. Leta 2009 so ga obsodili na 8 let zapora, ki ga prestaja v hinem zaporu. (prim. Wikipedia, Sexuelen Missbrauch in der katolischen Kirche, 2.7.1. Argentinien15) V Nigeriji je bil nadkof Benin Cityja, Richard Antony Burke, obdolen, da je vzdreval stike z mladoletnimi deklicami in ivel v prilenitvu. 31.5.2010 je pape Benedikt XVI. sprejel njegovo pronjo za odstop (Wiki pedia, prav tam). O postopku proti kofu ni nièesar znanega. 15 Spolne zlorabe v Katoliki cerkvi, 2.7.1. Argentina op. prev. 47 2. Strategija prikrivanja 2.1 Papeka skrivnost Pred izvolitvijo za papea leta 2005 je bil Joseph Ratz inger od leta 1981 prefekt kongregacije za verski nauk. Ta ima tri oddelke. Eden izmed njih je »oddelek za disci plino«, ki se ukvarja s prestopki proti morali. Obravna vanje taknih prestopkov je od leta 1962 temeljilo na tajni papeki odredbi z naslovom: Crimen sollicitationis. Ta je pri kaznivem dejanju duhovnika zoper javno moralo obvezovala k absolutni molèeènosti vsakega storilca, vsako rtev in vsako prièo pod gronjo ekskomunikaci je. Tudi odredba sama je ostala tajna. Za upravno pot in sodni postopek je bila pristojna izkljuèno sveta kongre gacija svetega urada. 30.4.2001 je pape Janez Pavel II. z Motu proprio z naslovom Sacramentorum sanctitatis tutela zamenjal doloèila v Crimen solicitationis iz leta 1962. Razglasitev novega pravilnika je sledila v pismu de delictis gravioribus takratnega predstojnika kongre gacije za vero, kardinala Ratzingerja, z dne 21.5.2001, vsem kofom katolike cerkve. Tam med drugim pie: »Kazniva dejanja proti morali, namreè: kazniva de janja nekega klerika proti 6. zapovedi Dekaloga16 z mladoletnim èlovekom, ki e ni dopolnil 18 let so prepuèena verski kongregaciji kot apostolskemu 16 10 zapovedi op. prev. 48 sodièu. »Tudi kadar kof ali hierarh e nejasno ve za tovrstno kaznivo dejanje, mora po zakljuèenih predhodnih preiskavah o tem sporoèiti naprej kon gregaciji za vero, ki, v kolikor zaradi posebnih okolièin primera ne potegne k sebi, s posredovan jem ustreznih predpisov zaukae kofu oz. hierarhu, da njegovo sodièe naprej vodi postopek Kakor hitro je primer na sodièu ali kakor koli e konèan, mora po uradni dolnosti kar najhitreje kongregaciji za vero posredovati vse akte postopka Tovrstni procesi so zavezani papekemu èuvanju tajnosti.« 2.2 Praksa prikrivanja e sprièo cerkvenopravne situacije je treba izhajati iz tega, da je bil predstojnik kongregacije za vero stalno informiran o vseh seksualnih zloèinih, ki so jih stori li katoliki duhovniki po vsem svetu. Nadalje je treba izhajati iz tega, da je bil v bistvu informiran tudi o tem, kako so škofi postopali s preiskavami oz. z reševanjem primerov, s katerimi so bili seznanjeni krajevni škofi in verska kongregacija v Rimu. Vedel je, da cerkev po vseh pravilih ni informirala policije in je kaznovanje storilca ostalo cerkvena interna stvar, pri èemer je najvija ka zen tudi pri najhujih seksualnih zloèinih zgolj ek skomunikacija in odpust iz slube. Nadalje je vedel, da je do odpustov ne le zelo redkokdaj prilo, ampak da je bilo veliko duhovnikov ponovno imenovanih in so 49 pogosto spet posiljevali otroke. Samoumevno je, da je tudi vedel, da so bile imenovane dravne preiskovalne komisije (npr. v Dublinu in v Massachusettsu), da bi pre iskale seksualne zloèine njegovih duhovnikov, in kako je cerkev s svoje strani ovirala komisije pri preiskavah. Murphyjeva komisija novembra 2009 ni ugotovila samo tega, da so katoliki kofje na Irskem desetletja prikrivali posilstva in zlorabe mladoletnikov, skupno je lo za 14.500 rtev, ampak da so to prikrivali tudi sami komisiji, podobno kot pri preiskavi s strani gene ralnega toilca Massachusettsa. Ta je govoril o »kulturi skrivnosti« in tudija Johna Jaya (prim. zgoraj 1. 1.) je prila do rezultata, da 76 % vseh obtob spolne zlorabe niso nikoli posredovali dravnim oblastem (Robertson, prav tam, str. 22). Murphyjeva komisija je zapisala v svojem poroèilu, da je v Massachusettsu kot tudi v Dub linu, skrivnost »èitila institucijo na raèun otrok«. (Mur phyjevo poroèilo, pogl. 1, obr. tev. 28). Preko Wikileak sa se je pred kratkim izvedelo, da je Vatikan sam metal komisiji polena pod noge, ko je zahtevala podatke iz Rima. Zavrnil jo je, ker se je obrnila direktno na Vatikan in ne preko irske drave, kar je krilo njegove pravice do suverenosti (prim. Welt online, Vatikan verweigerte Mitarbeit an Missbrauchsbericht17 z dne, 11.12.2010). Èuvanje skrivnosti je bila najvija zapoved, ne samo pravno, kot pie v pismu kardinala Ratzingerja iz leta 17 Vatikan zavrnil sodelovanje pri poroèilu o zlorabi op. prev. 50 2001; tudi dejansko je bilo prikrivanje na dnevnem redu. Posebej nazorno potrditev tega na dramatièen naèin po daja dogodek iz leta 2001, za katerega se je izvedelo ele pred kratkim: 8.9.2001 je Vatikan èestital francoskemu kofu Pierru Picanu iz Bayeuxa za prav posebno dejan je: Èeprav bi bil po francoskem pravu dolan policiji prijaviti duhovnikovo spolno zlorabo, tega ni storil in to kljub temu, da je lo za izredno hud primer. Duhovnik Rene Bissey je ponovno posilil nekega mladenièa in nadlegoval e deset drugih. Konèno je bil obsojen na 18 let zapora. kof Pican je bi zaradi krenja dolnosti pri jave obsojen na tri mesece pogojno. V pohvalnem pismu iz Rima je pisalo: »Pravilno ste ravnali. Veseli me, da imam v episkopatu kolega, ki v oèeh zgodovine in vseh drugih kofov na svetu raje gre v zapor, kot da bi ovadil svojega sina in duhovnika.« Pismo je podpisal predsto jnik duhovnike kongregacije Dario Castrillon Hoyos in je bilo s pristankom papea in predstojnika kongre gacije za vero, torej kardinala Josepha Ratzingerja, kot kopija poslano vsem kofovskim konferencam. (prim. Washington Post z dne 23.4.2010; Reuters, FaithWorld z dne 15.4.2010; Robertson, prav tam, str. 42) To je na las podobno drugim primerom, kako se obnaa Vatikan. Ko je amerika kofovska konferenca sprièo kandalov, ki so se kopièili zaradi posilstev otrok, pre dlagala strategijo nièelne strpnosti in hotela storilce prijaviti policiji ter zahtevala pogostejo razreitev 51 duhovnikov, ki so zagreili kaznivo dejanje, je iz Rima priel trajen veto. Namestnik kardinala Ratzingerja v predsedstvu kongregacije za vero, ki je danes kardinal ski dravni sekretar, Bertone, je februarja 2002 izjavil: »Po mojem mnenju je zahteva, da je kof dolan sto piti v stik s policijo zaradi duhovnika, ki je storil pedofilski zločin, neutemeljena. Seveda ima civilna druba obveznost, da èiti svoje dravljane. Toda prav tako se mora spotovati poklicno skrivnost duhovnikov / / Èe duhovnik ne more veè zaupati svojemu kofu, ker se mora bati, da ga bo denun ciral, potem ne bi bilo veè svobode vesti.« (John. L. Allen, ml., All the Popes Men18«, 2004, str. 242) Predstojnik duhovnike kongregacije Castrillon Hoyos je govoril o tem, da cerkev raje vidi, da »se stvari obdrijo znotraj druine«. (Allen, prav tam, str. 245, prim. tudi Robertsona prav tam, str. 19 sl., ki navaja e druge kardinale s podobnimi izjavami). Da se je tako ravnalo tudi v letih pred tem, izhaja iz pred kratkim razkritega pisma papekega nuncija v Dublinu iz leta 1997. Kot poroèa New York Times, je papeev predstavnik svaril pred tem, da bi irski cerkveni voditelji naroèili popolno sodelovanje z oblastmi kazenskega pregona. V èasopisu je dobesedno pisalo: The letter from the papal representative rejected a 1996 decision 18 Vsi papeevi moje op. prev. 52 by Dublin church leaders to respond more candidly to the suppressed scandal in Ireland by ordering that child abuse allegations be referred for criminal investigation. The ‘strictly confidential’ letter from Rome – leaked in January amid continuing inquiries into the Irish scan dal emphasized the priority of inhouse handling of pedophilia cases under church, not civil, law.19 (New York Times, 31. januarja 2011). Kako moèno cerkev blokira, kadar gre za pravno obdela vo seksualnih zloèinov njenih duhovnikov, je podpisnik doivel tudi neposredno na primeru, ko je zastopal zlora bljeno rtev. lo je za ensko, ki je toila, da jo je kot otroka in kot mlado dekle leta in leta duhovnik spolno zlorabljal in posiljeval. Zaradi tega je postala tako trav matizirana, da je desetletja odrivala dogodke. Na podlagi klinièno psiholoke ekspertize, ki jo je opravil znanstvenik katolike univerze v Eichstaettu, so njena navajanja oce nili kot verodostojna. Glede na to se je namestnik ofi ciala škofije Eichstaett obrnil na würzburškega nadškofa dr. Hofmanna, ki je pristojen za medtem umrlega sto rilca in opozoril, da gre za »posebno hud in teek primer 19 »Pismo papekega predstavnika je zavrnilo odloèitev dublinskih cerkvenih vodij iz leta 1996, da se bolj nepristransko odzovejo na zamol èan kandal na Irskem in trditve o zlorabah otrok predajo kriminalnim preiskavam. 'Strogo zaupno' pismo iz Rima, ki je pricurljalo v javnost januarja med trajajoèo preiskavo irskih kandalov, je poudarjalo prednost interne obravnave pedofilskih primerov pod cerkvenim, in ne civilnim pravom.« 53 spolne zlorabe«, in da bi morala škofija plačati ustrezno odkodnino. Ko je ta zahtevo zavrnil in poskual doseèi, da se s plačilom podkupnine primer zamolči, je bila škofija toena. V procesu je potem kof podal ugovor, da gre za zastaranje. Podpisani se je pozneje obrnil na predstojnika nemke kofovske konference, nadkofa dr. Zollitscha s pronjo, da poskrbi za to, da toeni kof umakne ugovor. To je bilo zavrnjeno. Ko je sodièe signaliziralo, da je za htevek za odkodnino rtve videti utemeljen, kompletna preiskava pa je spodletela zaradi kofovega ugovora, da gre za zastaranje, se je podpisani 27.4.2008 in 1.9.2008 pisno obrnil na papeža, da bi ta poskrbel, da škofija ne bi s pravnim trikom ugovora zaradi zastaranja e naprej blokirala preiskave primera in odkodnine rtvi. Odgo vora ni bilo na nobeno pismo in za zlorabljeno rtev se je na sodièu zadeva konèala neuspeno, ker se je cerkev e naprej skrivala za ugovorom o zastaranju. Kot vmesni rezultat je potrebno zabeleiti: Med leti 1981 in 2005 je Joseph Ratzinger kot prefekt kongregacije za vero in nato kot pape po vsem svetu vodil sistem prikrivanja, ki je cerkvene posiljevalce otrok èitil pred kazenskim pregonom dravnih sodiè in so se namesto tega sooèili izkljuèno z ukrepi kanonskega prava, ki niso nikogar prizadeli in privedli do tega, da so posiljevalci otrok praviloma ostali v slubi ter dobili in izrabili nadaljnje monosti za spolno nasilje. Robertson povzema izsledek: »Iz dokaznega stanja sledi, da so na zahtevo Vatikana s 54 storilci hudodelstev postopali tako, da so jih zaèitili pred razkritjem, njihove rtve pripravili do molèanja, nekate rim so pomagali, da so naprej izvajali kazniva dejanja in oblastem kazenskega pregona niso dali na razpolago dokazov za hude zloèine. V tevilnih deelah cerkev de jansko vodi lastno kazensko sodstvo, o katerem javnost, policija in parlament nièesar ne vedo. Da, dokaze so pred njimi celo namerno izkrivljali. Krivci so ostali nekazno vani, medtem ko so rtvam zavezali jezik z izsiljenimi prisegami in s poravnavami v molèeènosti.« 2.3 Posebne ugodnosti in ponovna postavitev storilcev Toda s prikrivanjem zloèinov se dr. Ratzinger ni zado voljil. V kolikor je prilo do obtob znotraj cerkve, je vedno znova posredoval v korist posiljevalcev otrok, zaustavil postopke, ki so bili v teku, razveljavil obsodbe ali na drug naèin skrbel za storilce. Na primer v zadevi duhovnika Lawrencea Murphyja iz Wisconsina, ki je od leta 1950 do 1975 stokratno zlora bil gluhoneme otroke. Ko je leta 1996 pristojni kof, nadkof Milwaukeeja, izvedel za njegove zloèine, je pisal kardinalu Ratzingerju in ga prosil za nasvet, kaj naj stori z duhovnikom. Na pismo ni bilo odgovora. Nadkof je ponovno vpraal in spet ni dobil odgovora. Èez osem mesecev je kardinal Tarcisio Bertone, ki je bil 55 takrat, kot je e bilo omenjeno, namestnik predstojnika kongregacije za vero, uvedel tajni postopek znotraj cerkve, ki bi Murphyja lahko odstranil s poloaja. Ne nadoma pa je bil postopek spet zaustavljen. Storilec se je osebno obrnil na kardinala Ratzingerja in prosil za »prijazno podporo«. Posiljevalec otrok ni bil odpuèen, ampak je nekaj let pozneje umrl, in pokopali so ga v duhovnikih oblaèilih. (prim. Robertson, prav tam, str. 23; The New York Times dne 24.3.2010, Vatican de clined to defrock U.S. priest who abused boys20) Na podoben naèin je kardinal Ratzinger reagiral e leta 1981, ko je prevzel predsedstvo kongregacije za vero. kof iz Oaklanda je nujno priporoèil razreitev duhovni ka Steffena Kiesleja s poloaja, potem ko ga je sodièe obsodilo zaradi spolne zlorabe dveh mladenièev. Ratz inger je tiri leta odlaal z obravnavo primera, èeprav ga je kof o tem veèkrat zaskrbljeno povpraeval. Konèno je bilo duhovniku zaradi njegove mladosti star je bil 38 let dovoljeno, da nadaljuje delo z otroki. Leta 2004 je bil ponovno obsojen zaradi nadlegovanja mladega dek leta; druga dejanja so medtem zastarala. (Robertson, prav tam, str. 23 in The Times dne 10.4.2010, Signature on let ter implicates pope in abuse coverup21). Times je pisal: »Kardinal Joseph Ratzinger se je uprl pronjam neke ka lifornijske škofije, da s položaja odstranijo duhovnika, 20 Vatikan odklonil razreitev duhovnika, ki je zlorabljal deèke op. prev. 21 Podpis na pismu povezuje papea s prikrivanjem zlorab op. prev. 56 ki je dokazano spolno nadlegoval otroke, pri èemer je v skladu s pismom iz leta 1985 blagor svetovne cerkve postavil nad druga upotevanja.« e druge primere najdemo v poroèilu irske Murphyjeve komisije, ki je ugotovila, da sta se dva pedofilska duhovni ka, ki sta zlorabljala otroke in bila zato odpuèena s poloaja, obrnila na Rim in junija 2002 dosegla razvel javitev odpusta. (poglavje 4.60) Tudi v Avstraliji je bilo razkrito takno ravnanje kongre gacije za vero, ki jo je vodil kardinal Ratzinger. V nekem primeru je Rim interveniral na pronjo duhovnika, èigar druina je bila do cerkve zelo velikoduna. Potem, ko so duhovnika zaradi posilstva estih ensk odstranili s poloaja, mu je Vatikan oprostil in odredil, da se ga prestavi v drugo upnijo, ne da bi bila ta informirana o njegovih nedopustnih posegih in prilo je do novih posilstev. (Robertson, prav tam, str. 33; prim. druge po dobne primere na www.theage.com.au, Rome backed sexcase priest22, by Martin Daly, 6. julija 2002.) V zvezi s tem vzorcem ravnanja Murphyjeva komisija ugotavlja: »Jasno je, da je bilo trpljenje in stres rtev po gosto povezano z dejstvom, da so bili storilci e vedno na poloaju duhovnika in so bili zato lahko gronja za druge otroke V praksi, tako se je komisiji pokazalo za znaten 22 Rim podprl duhovnika obdolenega zlorab op. prev. 57 del èasa, ki ga je komisija preuèila (do konca 2008, op. podpisnika), se je kanonsko pravo uporabljalo samo v korist duhovnika in posledièno v kodo njegovih rtev. Komisija ni naletela niti na en primer, kjer bi uporabili kanonsko pravo za praviènost do rtev.« (Murphyjevo poroèilo, pogl. 4.2 sl.) Navedeni primeri so le vrh ledene gore, za katero se je izkazalo, da gre za kolosalen obseg zloèinov, ki so jih storili duhovniki, in za protekcije zloèincem na raèun nji hovih rtev. Robertson je dobro povzel nezaslianosti, do katerih je prilo pod vodstvom Josepha Ratzingerja, ko je bil nadkof v Münchnu, ko je bil predstojnik kongregaci je za vero in nato kot pape, kot sledi v nadaljevanju: a) Duhovèina je spolno zlorabljala deset tisoèe, mogoèe celo sto tisoèe otrok in mladostnikov, pred vsem fantov, in veèina je imela zaradi tega teke in dolgotrajne psihiène motnje. b) Na tisoèe duhovnikov, za katere se je vedelo, da so zakrivili najhuje zloèine, ki bi jih kot seksualni prestopniki lahko ponovno zagreili, ni bilo odstav ljenih z njihovega poloaja. Cerkev jih je sprejela, premestila v druge upnije in deele. Da jih ne bi identificirali in posvetno kaznovali – po navadi z za porno kaznijo jih je èitila po pravilih kanonskega prava, ki jim je priznalo odpuèanje za tostranstvo in prav tako za onstranstvo. 58 c) Sveti sede, psevdodrava, je v naklonjenih dravah ustanovil tuj pravni sistem. Seksualne zloèine je v najstroji tajnosti obravnaval na naèin, ki je bil nezdruljiv s pravom drave, v ka teri je deloval Vatikan, v marsikaterem primeru mu je bil celo popolnoma nasproten in privedel do tega, da so dokazni material o krivdi zloèincev zadrali pred dravnimi oblastmi kazenskega pregona. (Robertson, prav tam, str. 164, prevod podpisnika) 2.4 Ni videti konca Glede tega se tudi ni niè spremenilo, ko je julija 2010 sledila vatikanska objava veljavnih norm za teke de likte (Normae de gravioribus delictis). Kot je 15.7.2010 sporoèila poroèevalska agencija kath.net, je bilo tokrat »prviè« objavljeno »kompletno opredeljeno ravnanje kongregacije za vero v primerih zlorabe«. To je bilo do sedaj odvisno od neobjavljenih papekih pooblastil in internih pravil. e obstojeèa pravila so v nekate rih toèkah spremenili in precizirali, ustrezno skupnim navedbam Vatikana, toda v veliki meri po e doslej ustaljeni praksi.« Spremenjen je bil rok zastaranja, ra zen tega se odslej posedovanje in razirjanje otroke pornografije ter spolna zloraba duševno prizadetih oznaèuje kot teek delikt. Dobesedno se 6. èlen objav ljenih norm glasi: 59 Èl. 1: Teki delikti proti morali, ki so prepuèeni kon gregaciji za verski nauk, so: 1. Kaznivo dejanje, ki ga proti 6. zapovedi Deka loga stori klerik proti mladoletni osebi, mlaji od 18 let; pri tem kaznivem dejanju, se oseba z raz meroma omejenimi umskimi sposobnostmi teje ekvivalentna mladoletni. 2. Pridobivanje, hranjenje in razirjanje pornograf skih slik mladoletnikov izpod 14 let, v vsaki ob liki in z vsako tehnologijo, za namene spolne za dovoljitve.« Èl. 2: Klerik, ki je storil kazniva dejanja po èl. 1, naj bo kaznovan glede na teo zloèina, odpust ali odstavitev nista izkljuèena.« To doloèilo ni niè drugega kot okrepitev dozdajnjega pravnega stanja. Zlasti velja naprej èuvanje tajnos ti, kot je zapisano v spisu kardinala Ratzingerja, dne 18.5.2001 (De gravoribus delictis). Seksualne zloèine duhovnikov bodo torej e naprej pometali pod preprogo in policije ne bodo vkljuèevali. V 30. èlenu objavljenih norm izrecno pie, kako postopati v primerih zlorabe: Èl. 1: »Navedeni postopki so podvreni papeki uradni tajnosti.« 60 Èl. 2: Kdorkoli prekri uradno tajnost, ali z zvijaèo ali iz hude malomarnosti, toenemu ali prièi ali komu druge mu povzroèi kodo, mu bodo na zahtevo okodovanega ali tudi po uradni dolnosti na vijem sodièu odmerjene kazni.« Kot je pojasnil predstavnik Vatikana za tisk, Lombardi, se je v zadnjem èasu sicer diskutiralo o sodelovanju z dravnimi oblastmi, ni pa se tega obravnavalo v zdaj ob javljenih normah. To je del kazenskega zakonika kanon skega prava, ki je v sebi kompletno in popolnoma loèeno od državnega prava (Lombardi, The significance of the publication of the new »Norms concerning the most se rious crimes23«). Èe to pristojnost poskua omiliti z opo zorilom, da je v »navodilu za razumevanje ukrepov v primeru oèitanja spolne zlorabe« reèeno, da »se po civil nem pravu mora vedno izpolniti ovadba zloèina pri pris tojnih oblasteh«, to ne pomaga. Po eni strani zato ne, ker dostikrat ne obstaja zakonska dolnost prijave kaznivih dejanj (kot npr. v Nemèiji), po drugi pa zato ne, ker v dravah, kjer obstaja takna obveznost (kot npr. v Fran ciji), se cerkev tega ne dri, kot je to razvidno v zgoraj omenjeni vatikanski pisni pohvali francoskega kofa, ki ni hotel informirati dravnih oblasti. Ostaja torej pri tem, da cerkvenim seksualnim zloèincem po vseh pravilih grozi samo postopek po kanonskem 23 Pomen objave novih »pravil v najbolj resnih zloèinih« op.prev. 61 pravu, ki zlorabo otrok uvrèa v isto kazensko kate gorijo kot »skrunjenje hostije« ali kritev spovedne molèeènosti ali nedovoljeno obhajanje mae. V vseh teh primerih je v B. 3 omenjenega »navodila« predvi deno, da se obtoenemu duhovniku, ki »je priznal svoje zloèine in akceptiral, da ivi v molitvi in pokori«, lahko z dekretom prepove javno opravljati duhovniki pok lic ali omeji, oz. se ga lahko odpusti iz klerikega sta nu. Proti taknemu dekretu lahko prizadeti nato vloi »upravni rekurz pri kongregaciji za verski nauk«. Kaj se potem zgodi, je bilo e poroèano: Odpuste ukinejo in duhovnike spet namestijo. Robertson zaradi tega upravièeno povzema, da Vatikan deluje s »paralelno, paradravno jurisdikcijo«, ki »odpuèa grehe, ki jih v dravah gostiteljicah kaznujejo kot zloèine«. Z namigo vanjem na »podganjo linijo«, ki jo je Vatikan omogoèil nacistiènim zloèincem za pobeg v Juno Ameriko, pie: »Prava podganja linija, ki jo je ponudila cerkev, je pot za pobeg posiljevalcev otrok ne toliko svoboda, da uidejo zaporu, ampak kot svoboda, da nikoli ne tvegajo zaporne kazni. Zaradi meanice arogantnosti, malo marnosti in brezskrbnosti, ki izvirajo iz verovanja v lastno dravno imuniteto in iz pretiranega hlepenja, da bi bili politièni akter na svetovnem odru, lahko pape in njegova armada kardinalov, nuncijev, nadkofov in pre latov vodijo cerkev, kjer so otroci trpeli zaradi masovno razirjene in sistematiène seksualne zlorabe.« (Robert son, prav tam, str. 166) 62 2.5. Zloèini proti èloveènosti Po èl. 7 odst. 1 g spadajo sem »posilstvo, seksualno suenjstvo ali vsaka druga oblika spolnega nasilja primerljive tee (»posamezna dejanja«), s predpostavko, da so storjena »v okviru velikega ali sistematiènega na pada na civilno prebivalstvo in ob vednosti storilca, da gre za tak napad« (»veèkratna storitev dejanj«). 2.5.1 Kot je bilo zgoraj podano, se je zloraba otrok po gosto zgodila v obliki posilstva. V kolikor gre za druge variante spolne zlorabe otrok s strani duhovnikov, jih vsekakor lahko tejemo pod oznako »vsaka druga ob lika seksualnega nasilja primerljive tee«. Duhovnikova premoè zaradi njegove avtoritete na eni strani in mladost rtve na drugi strani se enaèi s pojmom »nasilje«, èetudi ne gre za vis absoluta24. rtev, otrok, ki gleda duhovnika kot Bojega moa, mu je praktièno izroèen na milost in nemilost 24 ur na dan, èe je nameèen v domu, iz kate rega ne more pobegniti. 2.5.2 Kar zadeva »teo« nasilja, je treba upotevati, da spolna zloraba otrok in mladoletnikov s strani duhovni ka, ne glede na to, ali je bila storjena s kompulzivnim ali z absolutnim nasiljem, vodi do najtejih prizadetosti duevnega in telesnega zdravja rtve. Veèkrat so leta in desetletja teko travmatizirane in pogosto celo ivljenje 24 Fizièno prisiljevanje 63 moèno ovirane v razvoju svoje osebnosti. Spolna zlora ba otrok je neke vrste umor due. Hkrati je napad na èloveko dostojanstvo in hudo ponianje v smislu Explan atory memorandum25 Mednarodnega kazenskega sodièa. (prim. tudi Robertsona, prav tam, str. 137 sl.) Zloraba je tudi zato posebno nizkotna, ker jo storijo pripadniki in stitucije, ki se sklicuje na Jezusa iz Nazareta, ki je, kot je znano, rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti taknih je Boje kraljestvo.« (Luka 18,16) To ustvarja posebno zaupanje, v okviru katerega so potem bili otroci spolno zlorabljeni. 2.5.3 Kot je bilo zgoraj izèrpno podano, niso bili otroci le posamièno spolno zlorabljeni, ampak na desetletja v velikem tevilu deel na tisoèe in tisoèe, mogoèe celo sto tisoèe rtev. Ti napadi so bili torej »obseni« v smislu ka zenske doloèbe. Samo to bi e zadoèalo, da bi morali izhajati iz prisotnos ti veèkratne storitve dejanj v smislu èl. 7 statuta MKS. Napadi pa so bili tudi »sistematièni«. Za to po novi sodni praksi ni potreben naèrt ali politièni element (prim. Wer le, Völkerstrafrecht, 2. izd. in napotek na MKSJ26 z dne 22.2.2001 [Kuranac et. al., TC, odst. 4291]. Otroke je zlo rabljalo mnogo duhovnikov hkrati z vedno ponavljajoèimi 25 Razlagalni memorandum 26 Mednarodno kazensko sodièe za vojne zloèine na obmoèju nekda nje Jugoslavije 64 se dejanji zlorabe v doloèenih cerkvenih ustanovah, kjer so bile rtve iste ali so se menjale, in vse pod zaèito sistema tiènega prikrivanja in pomoèi storilcem s strani Vatikana. 2.5.4 Tudi dejanski stan kaznivega dejanja »napada na civilno prebivalstvo« je izpolnjena. Po zakoniti definiciji odst. 2 èl. 7 statuta MKS je to takrat, kot je bilo e zgoraj navedeno, kadar gre za »ravnanje, ki vkljuèuje veèkratno izvritev dejanj iz prvega odstavka, zoper civilno prebi valstvo pri izvajanju ali v podporo politiki kakne drave ali organizacije, ki imata takne cilje.« (1) Civilno prebivalstvo v smislu tega predpisa je vsaka skupnost oseb, ki jo povezujejo skupne znaèilnosti, ki jih naredijo za cilj dejanj, ki se v svoji celokupnosti izkaejo kot »napad« (prim. Werle, prav tam, obr. t. 756 in na potek na MKSJ z dne 7.5.1997 [Tadic, TC, para. 644]). Skupina oseb s skupnimi znaèilnostmi so v obravnavanem primeru otroci in mladoletniki, predvsem mokega spola, ki so preteno postali rtve serijskih seksualnih zloèinov pedofilskih katoliških duhovnikov. (2) Veliko tevilo posameznih dejanj tudi predstavlja »na pad« v smislu kaznivega dejanja. Dejstvo, da statut to ra zume kot potek ravnanja, ki se zgodi »v skladu z izvajan jem politike neke organizacije«, to ne pomeni, da mora biti stvarno, programatièno biti doloèen cilj napada. Naj tu napotimo tudi na odloèitevTadiæ kazenskega sodièa Jugoslavije. 65 (s)uch a policy need not be formalized and can be de duced from the way in which the acts occur. Notably, if the acts occur on a widespread or systematic basis that demonstrates a policy to commit those acts, whether formalized or not.27 Odvisno je torej od celokupnih okolièin, pod katerimi so bila dejanja storjena. Predvsem kadar so zelo obsena (widespread) in so bila storjena sistematièno, to govori v prid »politiki storitve taknih dejanj«. Ta politika je lahko tudi dopuèanje dejanj (prim. Werle, prav tam, obr. t. 777 in napotek na mednarodno sodno prakso: MKSJ, sod. 14. januarja 2000 (Kupreskiæ et al., TC), para 552 (»least tolerated28«); JStGH, sod. 31. januarja 2000 (Tadiæ, AC), para 14; prav tako èl. 2 para 11 Draft Code 1954; UN doc. S/1994/674/add.2 (vol. I), Annexes to the Final Report of the Commission of Experts Established Pursuant to Secu rity Council Resolution 780 (1992) 31. maja 1995, Annex II: Rape and Sexual Assault, para 33: »It also has proven [ ] that the state is involved. This can be concluded from state tolerance29.«). 27 »takna politika ni potrebno, da je formalizirana in nanjo lahko sklepamo iz naèina, kako se dejanja izvajajo. Èe se dejanja izvajajo raz irjeno ali sistematièno, to kae na politiko storitve teh dejanj, ne glede ali je formalizirana ali ne. 28 z dopuèanjem 29 Aneksi h konènemu poroèilu komisije strokovnjakov, ustanovljene v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 780 (1992) z dne 31. maja 1995, aneks II: posilstvo in spolni napad, poglavje 33: Dokazano je bilo [ ] da je vpletena drava. To je mono sklepati iz njenega dopuèanja. 66 Organizacija, ki je dopuèala zloèine, je cerkev. Ni jih samo dopuèala, ampak jim je dajala potuho s pomoèjo kanonskega prava in prakse izvrevanja le tega, kar je vodilo v to, da skrunitelji otrok niso bili resno ka znovani. iroka osnova dejanja, o katerem je govora v Odloèitvi kazenskega sodièa za nekdanjo Jugoslavijo, je po vsem svetu razirjena postavitev duhovnikov v dunem pastirstvu, kjer pridejo v stik z otroki in mlado letniki in jih zlorabijo. Imenovanje duhovnikov vodijo krajevni škofi; deset, sto tisočkratne spolne zlorabe, do katerih je pri tem prilo, je vodil Vatikan: po samem dejanju s prikrivanjem in premestitvijo storilca, pred dejanjem s prikrivanjem in premeèanjem prejnjih storilcev, kar je kasnejim storilcem dejansko zago tavljalo, da ne bodo kaznovani in jih je spodbujalo k novim dejanjem. Sledil je pravi »management« seksu alnih zloèinov. Storilcem so z delovnim mestom dali mesto zloèina; po dejanju so storilci namesto prijave pri javnem toilcu prejeli »duhovniko tolabo« in èe je bilo potrebno povrhu e pribealièe, da se skrijejo. Tudi to je »politika« v smislu kazenske doloèbe, kajti tu so bile s pomoèjo centralne vodilne funkcije ustvar jene, izoblikovane in zahtevane okolièine, v katerih je lahko bilo storjenih veliko posameznih dejanj, ki se potem setevajo v veèkratno storitev dejanj, ki so jih po vsem svetu storili posiljevalci otrok, duhovniki. 67 2.6. Kazensko pravna odgovornost dr. Ratzingerja Èe duhovniki, ki so bili po naroèilu svoje cerkve postav ljeni po vsem svetu, storijo seksualne zloèine, je situ acija podobna kot pri vojakih, ki ponorijo in se potem njihovi zloèini pripiejo vrhovnemu poveljniku, èetudi on ni hotel taknih zloèinov in je bil tisoèe kilometrov stran. Robertson se v obravnavanem sklopu upravièeno sklicuje na odloèitev amerikega vrhovnega sodièa v primeru japonskega generala Yamashita, èigar enote so pobesnele na Filipinih. Generalovem ugovoru, da je bil oddaljen stotine milj in da sploh ni hotel, da njegovi vo jaki storijo zloèine, in da je ogorèen nad posilstvi in dru gimi grozodejstvi, se je vrhovno sodièe zoperstavilo z opozorilom, da je viji nadrejeni odgovoren za to, èe je izpustil prilonost, da prepreèi protizakonito ravnanje svojih podrejenih, èe je vedel za to, da so njegovi po drejeni storili protizakonitosti, ali pa so na tem, da jih storijo in èe ni nujno ukrepal, da to prepreèi ali tiste, ki so storili protizakonitosti, kaznuje. Dobesedno: A person in a position of superior authority should be held individually responsible for giving the un lawful order to commit a crime, and he should also be held responsible for failure to deter the unlawful behaviour of subordinates if he knew they had com mitted or were about to commit crimes yet failed to take the necessary and reasonable steps to prevent 68 their commission or to punish those who had com mitted them.30 (Citirano po Robertsonu, prav tam, str. 139) Ta odgovornost pride do izraza v èl. 28 statuta MKS, ki po odst. b velja tudi za civilne nadrejene. Po tem je nadrejeni kazensko pravno odgovoren za zloèine, »ki so jih storili podrejeni pod njegovo dejansko oblastjo in nadzorom, ker ni pravilno nadziral podrejenih, èe (i) je nadrejeni vedel ali zavestno ni upoteval in formacije, ki je jasno kazala na to, da so podreje ni izvrevali ali nameravali izvriti taka kazniva dejanja, (ii) so se kazniva dejanja nanaala na dejavnosti, za katere je bil nadrejeni dejansko odgovoren ali so bile pod njegovim nadzorom, in (iii) nadrejeni ni izvedel vseh potrebnih in primernih ukrepov v okviru svojih pooblastil za prepreèitev ali ustavitev storitve ali za predloitev zadeve pristojnim organom v preiskavo in pregon. 30 Oseba s poloajem najvije avtoritete mora osebno odgovarjati za dajanje nezakonitih ukazov za zagreitev zloèina, odgovarjati mora tudi, èe ne uspe prepreèiti nezakonitega ravnanja podrejenih, èe je vedela, da so storili ali nameravali storiti zloèine in ni naredila potrebnih in razumnih korakov, da bi prepreèila njihovo zagreitev ali kaznovala tiste, ki so jih zagreili. 69 2.6.1 Posamezen duhovnik sicer ni formalno v delovnem razmerju z Vatikanom, ampak s svojo škofijo. V bistvu pa velja: Èe stori seksualni delikt in njegov kof izve za to, mora po zgoraj navedenih hierarhiènih struktu rah med Vatikanom in škofijami prijaviti dejanje Va tikanu oz. kongregaciji za vero. Ta se potem odloèa o postopku tako, da sankcioniranje dejanja prepusti kofu, ali pa, kar se veèinoma zgodi, sama prevzame primer. Sprva posreden odnos med duhovniki in celo cerkvijo se izkae v primeru seksualnega zloèina kot neposreden odnos med nadrejenim in podrejenim. kofu, ki mora kaznivo dejanje javiti v Rim, ne os tane presoja glede nadaljnje duhovnikove usode; ta se doloèa neposredno iz Rima, z obvezujoèimi navodili za kofa. V Rimu nosi odgovornost predstojnik kongre gacije za vero oz. pape. Odgovornost nadrejenih do posameznih duhovnikov, ki so izvrili kaznivo dejanje ali pa so v nevarnosti, da prviè ali vnoviè izvrijo kaznivo dejanje, ne odpade tudi zato, ker zloraba otrok ne spada k samim duhovnikovim nalogam, ampak se zgodi v prekoraèenju njegovih pristojnosti: Odloèilno je, da to dejanje praviloma zagrei na svojem slubenem podroèju, ki mu naravnost omogoèa priti v ozek stik z otroki in mladoletniki. Znaèilno je bilo, da so mnoge škofije v Združenih državah in na Irskem sklepale ob vezna kodna zavarovanja, ker so jim grozile zahteve po odkodnini zaradi storjenih seksualnih zloèinov. S tem so prièele v osemdesetih letih, ko je prilo na dan 70 vse veè primerov zlorabe, pri èemer so pri sklenitvi za varovalne pogodbe deloma zamolèali, koliko primerov je do takrat že bilo. Na ta način so škofije na Irskem za premijo 50.000 evrov prejele izplaèilo zavarovalnice v viini skoraj 13 milijonov (prim. www.irishtimes.com z dne 8.2.2011; Murphyjevo poroèilo, odst. 1.21 M). V primeru nadškofije Milwaukee je zavarovalnica za vrnila prevzem škode z obrazložitvijo, da je škofija ob sklenitvi zavarovanja zamolèala dejansko stanje (prim. www.necn.com z dne 23.11.2010). 2.6.2 Dr. Joseph Ratzinger je bil od leta 1981 najprej kot predstojnik kongregacije za vero, od leta 2005 pa kot pape, obirno informiran o veèkratni storitvi de janj seksualnih zloèinov katolikih duhovnikov po vsem svetu. Na podlagi teh informacij je ravnal tako, da je zaukazal molèeènost, sam prevzel postopke ali jih zaustavil, obsodbe nijih instanc razveljavil in odobril premestitve duhovnikov, ki so zagreili kaznivo de janje, v druge upnije oz. druge deele. S svojim uka zom o molèeènosti je poskrbel, da seksualnih zloèincev niso prijavili pri dravnih oblasteh kazenskega prego na, celo pohvalil je kofa, ki je v svoji dravi kril obstojeèo zakonsko obvezno prijavo in ga je dravno sodièe zato kaznovalo. Ni uvedel uèinkovitih ukrepov proti nadaljevanju obsenih seksualnih zloèinov svojih duhovnikov, temveè je nasprotno pravno in dejansko ustvaril situacijo, v kateri so duhovniki lahko zlorabili 71 otroke, kajti resne kazni niso mogli prièakovati, kot je bilo zgoraj e obirno podano. To situacijo vzdruje do danes in s tem daje potuho za vsakodnevne seksualne zloèine, ki bodo naprej prikrivani in ne bodo odkriti, ali pa ele èez nekaj let. Za ugotovitev podrobnosti bi mo rale toilèeve oblasti prositi Vatikan, da predloi akte. Obièajno bi v taknem primeru izposlovale sodni nalog za preiskavo. Èe upotevamo ravnanje obdolenca v preteklosti in sedanjosti, bomo morali njegovo kazensko pravno udeleenost v dejanjih zloèinov njegovih duhovnikov po vsem svetu kvalificirati celo kot pomoč. Vsekakor je po odst. b èl. 28 statuta MKS kot storilcem nadrejeni za to kazensko pravno odgovoren. 2.6.3 Krivdno je ravnal tudi v smislu èl. 30 statuta MKS, kajti zavedal se je, da je strategija prikrivanja, ki jo je zaukazal in ki jo naprej odobrava, imela za posledico, da je to dajalo potuho za nadaljnje seksualne zloèine. Z odobravanjem je to vsekakor vzel v zakup, da bi zaèitil ugled svoje institucije na kodo vedno novih rtev svojih pedofilskih duhovnikov. Take stvari zahtevajo teko kazen, kar mora tudi obdoleni sam priznati, ker stalno ponavlja besede Jezusa, ki je med drugim rekel: »Kdor pohuja enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja.« (Mt 18,6) 72 IV. Dopustnost zahtevane obtobe 1. Po èl. 27 statuta MKS so sodstvu mednarodnega ka zenskega sodièa podvrene vse osebe ne glede na nji hove uradne poloaje. e zlasti »uradni poloaj efa drave osebe ne oprosti kazenske odgovornosti po tem statutu« (odst. 1). »Imuniteta [ ], povezana z uradnim poloajem osebe, bodisi po notranjem ali mednarodnem pravu ne ovirajo Sodièa pri izvajanju jurisdikcije nad tako osebo.« (odst. 2) Dr. Joseph Ratzinger se torej ne more odtegniti juris dikciji Mednarodnega kazenskega sodièa, sklicujoè se na to, da je ef drave, ne glede na to, èe bi ta ugovor sodièe vezano na mednarodno pravo sploh priznalo, èe pomislimo, da dravnost Vatikana temelji na mednarodno pravno vpraljivi pogodbi z diktatorjem Mussolinijem iz leta 1929. (prim. tudi Robertson, prav tam, str. 63 isl) 2. Tudi nadaljnji pogoj, po katerem morata obdolenec in obtoenec pripadati dravi pogodbenih strani statuta MKS, je izpolnjen. V nasprotju z Vatikanom je Nemèija ratificirala pogodbo o Mednarodnem kazenskem sodišču (dne 11.12.2002). Dr. Ratzinger je nemki dravljan, ker pri pridobivanju vatikanskega dravljanstva ni opustil svojega nemkega dravljanstva. 3. Po odst. 10 preambule statuta MKS Mednarodno ka 73 zensko sodièe ne deluje le subsidiarno glede na notranje kazensko sodstvo, temveè ga »dopolnjuje«. Dopustnost obtobe pred Mednarodnim kazenskim sodièem po èl. 17 odst. 1a statuta MKS samo takrat ne bi bila dana, èe bi Nemèija e izvajala preiskave, ali èe Nemèija ne bi bila »voljna, ali ne bi zmogla resno izpel jati preiskave ali kazenskega pregona«. Preiskave zaradi tu pokazanih zloèinov proti èloveènosti v Nemèiji niso bile opravljene in tudi ne bodo. Nemki javni toilci so vezani na navodila deelnega pravosodnega ministra. V deeli, kjer politiki izpolnijo papeu celo nenavadno eljo, da kot dravni gost govori v parlamentu, ne bo noben pravosodni minister javnemu toilcu dovolil pre iskave ali celo obtobe proti papeu. Neodvisno od tega takna obtoba tudi ne bi bila mona, ker po èl. 25 nemke ustave pape tako dolgo ne podlee nemki jurisdikciji, dokler velja za efa drave. Kljub vpraljivi pridobitvi te diplomatske lastnosti noben javni toilec v Nemèiji ne bi tvegal in podvomil v to. 4. Obdolenec tudi ne more ugovarjati proti dopust nosti postopka pred Mednarodnim kazenskim sodièem, èe »tea kaznivega dejanja ne opravièuje nadaljnjega ukrepanja sodièa.« (èl. 17 odst. 1d statuta MKS): Kot je zgoraj razloeno, se obdolencu oèita, da na deset tisoèe, da, mogoèe celo sto tisoèe zlorab otrok, ki so jih 74 povzroèili katoliki duhovniki po vsem svetu, ni jemal resno, jih prikrival in jih v cerkvenem paralelnem sis temu z dravnim kazenskim pravom v veliki meri od tegnil kaznovanju in s tem leta dolgo podpiral. Razen tega se mu oèita, da je s prepovedjo uporabe kondomov njegova cerkev sopovzroèila telesne pokodbe in uboj nedoloèenega tevila afrikih katolikov in je te hkrati napeljevala, da so inficirali tudi nekatolike. Končno se mu oèita, da je njegov strah zbujajoè cerkveni reim pospeil oz. okvaril telesno in psihièno zdravje velikemu tevilu ljudi po vsem svetu. Sprijaznjenje z mnoiènim umiranjem za AIDSom zara di okube s HIV in podpiranjem mnoiènega duevnega umora zaradi seksualnega nasilja nad mladoletniki je tako resno, da je njihova preiskava in preverjanje narekovalo, ali gre za zloèine proti èloveènosti v skladu tako s pream bulo statuta MKS kot tudi v skladu s politiko toilstva. Po tem mora toilstvo svoje preiskave fokusirati na tiste, ki imajo najveèjo odgovornost, kot so na primer voditelji drav ali organizacij, ki so odgovorni za zloèine proti èloveènosti (Policypaper II.2.1). 75 V. Povzetek 1. Ko je stopil v veljavo rimski statut Mednarodnega kazenskega sodièa 1.7.2002, se je zaèel kulturni preo brat. Konèal se je èas, ko so politièno in svetovnonazor sko motivirani mnoièni zloèini ostajali nekaznovani, ker jih ni bilo moč definirati s prejšnjim pojmovanjem kaznivih dejanj: morjenja, protipravnega odvzema pros tosti in prisiljevanja. V rimskem statutu definiran zločin proti èloveènosti nima v vidu samo mnoiènega dejanja in kazensko pravne odgovornosti kolovodij, ampak je raziril tudi spekter zaèitenih pravnih dobrin: V èl. 7 odst. 1 tè. k se zagrozi s kaznijo za »neèloveèna dejanja, ki naklepno povzroèajo veliko trpljenje ali hude telesne pokodbe ali okvare duevnega ali telesnega zdravja«, èe predpostavljamo, da so te pokodbe podo bno daljnosene, kot je na primer posilstvo, zasunjenje ali nasilen odvzem prostosti. Tu je vkljuèeno tudi psihièno nasilje, ki lahko privede do okvare zdravja. Marsikatero na svetu poznano nasilje, s katerim smo se sprijaznili, ker je »e vedno tako bilo«, postane v okviru rimskega statuta tudi kazensko pravno relevantno. 2. Prièujoèa ovadba prihaja do rezultata, da to zadeva prisilni sistem Rimskokatolike cerkve pod vodstvom obdolenca in s tem povezanimi strah zbujajoèimi gronjami z veènimi peklenskimi mukami. Te gronje 76 vodijo neteto ljudi v bolezensko psihièno in duevno odvisnost, odvzamejo jim monost, da se na eksisten cialnih ivljenjskih podroèjih odloèajo po svoji lastni vesti. Prav ta prisilni sistem je omogoèil druga dva prijavljena zloèina proti èloveènosti. Kazensko pravna presoja tega skrajnega psihiènega pritiska, ki ga izvaja cerkveni regiment, je toliko bolj na mestu, ko obdoleni poskua odvrniti pozornost od totalitarizma svojega sistema na ta naèin, da vzdol in povprek hvali ver sko svobodo, ki jo tepta njegova lastna cerkev tako v ravnanju z lastnimi èlani kot tudi z agresivno nestrp nostjo do verskih konkurentov, predvsem takrat, ko gre za verske manjine. 3. Ovadba pride dodatno e do rezultatov, da je obtoeni kazensko pravno soodgovoren za smrt sto tisoèe, mogoèe milijone ljudi obolelih za aidsom, ker je kljub irjenju kune bolezni vztrajal na cerkveni prepovedi kontracepcijskih sredstev proti prenaanju HIV in jih uveljavil z gronjami svojega prisilnega sistema. 4. Konèno pride ovadba do rezultata, da je obdoleni kazensko pravno odgovoren za to, da so se v zadnjih desetletjih vse bolj irili seksualni zloèini katolikih duhovnikov. V javnosti se obtoeni vede kot bogabojeè cerkveni vodja, ki se rtvam klerikalnih skruniteljev otrok opravièuje in hoèe prepreèiti nadaljnja dejanja. V resnici ravna kot ledeni zaèitnik svetovnega siste 77 ma prikrivanja, ki daje prednost zloèincem na kodo njihovih rtev in vsakodnevno daje potuho za nove zloèine. Treba je izhajati iz tega, da ta sistem na podlagi notran jih cerkvenih prisilnih sredstev neomejeno e naprej obstaja in s tem po vsem svetu omogoèeni zloèini, ki jim ni videti konca, da se vedno znova zaobide sodièa vseh deel in zloèini ostanejo nekaznovani in da se na tisoèe otrokom vedno znova povzroèa trpljenje èe neko mednarodno sodièe teh zloèinov ne ustavi, tako da odgovorne poklièe na odgovornost. Joseph Ratzinger je glavni storilec, obdan s celo vrsto sosto rilcev, katerih imena so bila delno e imenovana. Èas je zrel, da toilec pri Mednarodnem kazenskem sodièu sproi preiskave in da, kar se je doslej razkrilo samo po koèkih, podrobno pojasni in se tiste, ki botrujejo cerkvenim skruniteljem otrok po vsem svetu, privede pred sodièe. 78
© Copyright 2024