1. PDF dokument
Zgodovinar Karlheinz Deschner: Kardinal Vagnozzi: Nezmotljivi Pape Pij XI.: Èe e obstaja totalitaren reim totalitaren v praksi in teoriji je to reim Cerkve, saj Cerkvi èlovek pripada na totalen naèin. (18.9.1930) Samo s skupnimi moèmi vseh treh varnostnih slub KGB, CIA in Interpola bi morda lahko dobili vsaj priblien podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se nahaja. (Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek) (Ronald Cooke, Vatican Jesuit Global Conspiracy) R Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vkljuèno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20tem stoletju tako obremenjena z zloèini, kot krèanska cerkev, prav poseb no rimskokatolika cerkev«. (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del) azmisli in sodeluj www.zrtvecerkve.org, razmisli.blog.siol.net Èasopis za ljudi, ki ièejo resnico BREZPLAÈNO t. 1213, junij 2012, letnik 6 O K A N T N O Vrednost cerkvenih nepremiènin v Sloveniji okoli 800 milijonov evrov Katolika cerkev je lastnik ali solastnik veè kot 31.000 nepremiènin Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije je skupna posploena trna vrednost cerkvenih nepremiènin na dan 22.5.2012 okoli 800 milijonov evrov, cerkev pa je lastnik ali solastnik neverjetnih 31.313 nepremiènin (v izkljuèni lasti okoli 27.000), njihovih sestavin pa je 38.384. Gre za nepremiènine, ki jih imajo nadkofije, kofije, upnije, redovi, ne obsega pa nepremiènin, ki so v lasti drugih cerkvenih organizacij, npr. katolikih drutev, podjetij Med nepremiènine spadajo stavbe oz. njihovi deli in zemljike parcele (stavbne, kmetijske ), katerih povrina je veè kot 40.000 ha. okantno Vrednost cerkvenega premoenja je izjemno velika, kar postavlja na la katoliko cerkev, ki ves èas poudarja, da je revna. Revna vsekakor je, vendar ne v premoenjskem smislu, temveè s pozitivni dejanji. Kako si lahko reven, èe ima premoenje v vrednosti 800 milijonov evrov, èe ne e veè, kajti po vsej verjetnosti v setevku niso vse cerkvene nepre miènine. Èe bi upotevali vrednost vseh nepre miènin, ki spadajo v cerkveno sfero, bi bila vrednost teh nepremiènin po vsej verjetnosti blizu milijarde evrov. Katera privatna organizacija je e tako bogata v Sloveniji? Cerkev revna kot cerkvena mi!? Kdaj je to bilo? Takrat, ko je ni bilo. Mit o revni cerkvi je sedaj Geodetska uprava Republike Slovenije do konèno razbila. Komunisti odvzeli cerkvi samo delèek nepremiènin? Katolika cerkev je v postopku denacionalizacije dobila vrnjenih nepremiènih za okoli 200 milijonov evrov, nekaj pa e bo. Vsega vrnjenega premoenja bo za okoli 250 milijonov evrov. Èe je vrednost odvzetih nepremiènih okoli 250 milijonov, vrednost vseh njenih nepremiènin pa okoli 800 milijonov evrov, je jasno, da je komunistièna Jugoslavija odvzela cerkvi malo nepremiènin. Ali pa je cerkev kljub svoji zatrjevani revèini v èasu komunizma na veliko pridobivala nepremiènine. Mogoèe tako, da je duhovnik stal ob umirajoèem, ko je ta delal oporoko? Jih je kupovala? Èe da, ali ni bila revna? Denar iz tujine? Ali je kaken drug razlog za to neskladje? odgovornostjo, predvsem pa pred poravnano krivic, ki jih je cerkev storila, ne pa neko realno stanje. Te pa je dolna popraviti glede na svoj nauk, saj pravi, da je potrebno po naèelu praviènosti krivico poprav iti, tudi s plaèilom odkodnine. Samo v Ljubljani ima cerkev nepremiènine v vrednosti kaknih 200 mili jonov evrov in izkupièek od prodaje leteh bi zelo Duhovnik dr. Stres o viini dolgov »Po mojem vedenju znaajo med 300 in 400 milijo oplemenitil »Knavsov« sklad. Ali ni pravièno, da jih ni, in ne med 800 in milijardo evrov«, je izjavil dr. proda in poravna povzroèeno kodo? Stres. (Reporter, 21.5.2012) Èe je temu res tako, potem vraèilo teh dolgov sploh ne more biti problem. Ordinariati, redovi in upnije v Cerkev naj proda svoje nepremiène, ki jih ima okoli bivalne kontejnerje 30.000, skupna vrednost je sedaj znana in znaa Èe bi cerkev prodala vse svoje nepremiènine, da bi okoli 800 milijonov evrov, in poplaèa upnike. Pa e poplaèala svoje dolgove, ki po Stresu znaajo najveè ostalo ji bo mnogo nepremiènin ali denarja. Èe bi 400 milijonov evrov in bi zaradi nizke doseene cene cerkev prodala vse svoje premoenje, bi lahko dobila ostala brez prostorov za delovanje, lahko najame stotine milijonov evrov, zato je nerazumljiva nasled bivalne kontejnerje ter v njih uredi svoje ordinariate nja Stresova izjava: »Èe bi prodali svoje premoenje, in drugo. Ker je Bog v vsakem èloveku in ga v da bi z njimi napolnili sklad, bi morali ti isti verniki, cerkvah ni najti, ni namreè znano, da bi ga kdo tam ki bi bili iz njega vsaj simbolièno poplaèani, veè videl, izguba cerkva ni bistvena z vidika vere. V darovati,da bi lahko Cerkev razvila kakrnokoli de kontejnerjih pa seveda ne bi bili sami, saj v njih biva javnost.« (Reporter, 21.5.2012) Pater Bogdan Knavs mnogo ljudi ljudje, ki so mogoèe revni ravno je namreè predlagal, da bi cerkev ustanovila solidar zaradi cerkvene ideologije, ki ves èas podpira delitev nosti sklad, iz katerega bi se poplaèalo dolgove, dr. na revne in bogate. Seveda cerkev ne spada med Stres pa meni, da taknega sklada ne bi mogli na revne, vendar oèitno prihaja èas, ko se bo ploèa polniti z dovolj sredstvi. Glede na izjemno cerkveno obrnila in bo pristala tam, kjer ji je mesto. Ve se, kje bogastvo, je Stresova izjava samo beanje pred je njeno mesto. Vedno veè izstopov iz cerkve »Veèno« iskanje odgovornih »Sporno cerkveno gospodarsko zgodbo moramo razèistiti do konca. Dokler ne bo razèièena do konca, tako dolgo bo verodostojnost Cerkve kot ustanove in verodostojnost njenih voditeljev vpra ljiva, kajti pri vsaki besedi, ki jo bodo izrekli v javnosti, bodo lahko dobili servirano: Vi nas e ne boste uèili, saj ste sami podpirali ali delali stvari, za katere trdite, da naj bi jih drugi ne poèeli,« pravi moralni teolog dr. Ivan tuhec. (Druina, 1.1.2012) Nihèe od visokih klerikov noèe priznati krivde za polom. To je znana zgodba. Kako dolgo bodo e iskali krivca? Dokler zadeva ne bo potonila v po zabo? e dlje? Ali tako dolgo, da bodo pomrli? Toèno se ve, kdo je kriv, vendar pa so ti na zelo visokih cerkvenih poloajih in tako praktièno »nedotakljivi«. Kdor bi jih imenoval, tvega veèni pekel?! Kdo od klera si upa imenovati za krivca kaknega nadkofa, èe mu lahko sodi samo Vatikan? Krivi so torej drugi. Ali bo cerkev na koncu kot krivca proglasila kar svojega katolikega boga? In ga poslala v pekel, kjer bo veèno loèen od Boga? Vlado Began Veè o bogastvu katolike cerkve je na spletni strani www.bogastvocerkve.org Cerkvene nepremiènine Cerkev mora biti tiho V javnosti e vedno odmeva zaig strunjanskega kria. Cerkev se zgraa in pravi, da gre v tem primeru za spodbujanje verskega sovratva. Ob vsem tem se postavi vpraanje ali ni cerkvena zgroenost samo farizejska? Cerkev je namreè s svojo agitacijo pripomogla k celovitega izstopa, temveè samo formalnega, kar Jezus je rekel: »Hinavec, odstrani najprej bruno iz padcu zakonika, ki je prinesel napredek na podroèju pomeni, da preneha samo status èlanstva ne pa tudi svojega oèesa in potem bo razloèno videl odstraniti varstva èlovekovih pravic. Ni se prviè postavila proti status vernika (zaradi tega izstopniku ostanejo vse iver iz oèesa svojega brata.« (Mt 7,5) Iz omenjenih èlovekovim pravicam, zanje je samo takrat, ko so v dolnosti, ne pa tudi pravice), e pri tem mnoge, ki besed jasno izhaja, kako mora ravnati cerkev. Èe njeno korist. Zanimivo pa je to, da je cerkev, èeprav elijo izstopiti, na razliène naèine neupravièeno ovi nekoga obsodi zaradi spodbujanja sovratva do je na referendumu uspela, po drugi strani doivela ra. Tako npr. sploh ne odgovori na vlogo za izstop, Nekaj najveèjih lastnikov (brez solastnikega delea) cerkve, sam ne sme spodbujati sovratva do drugih. hud debakel. Zakaj? Kljub cerkveni agitaciji proti zahteva, da se oseba osebno zglasi na upniji ali da kofije: Kakna so ravnanja cerkve v tem pogledu? Sedaj zakoniku, se je namreè zelo malo vernikov sploh polje overjeno izstopno izjavo in podobno. V ● Nadkofija Ljubljana: 114,3 milijona veljavni cerkveni nauk je prepreden s sovratvom do udeleilo referenduma, e manj pa jih je glasovalo po vsakem primeru pa izstopnika izobèi iz cerkve. Vse ● Nadkofija Maribor: 25,4 milijona drugaèe misleèih in verujoèih, istospolno usmerjenih, cerkvenih ukazih. Proti zakoniku je bilo samo to je v nasprotju s slovensko ustavo in iz nje ● kofija Novo mesto: 5,9 milijona ensk e danes veljavna stara zaveza zahteva smrt kaknih 300.000 njenih vernikov od 1,4 milijona, izvirajoèimi pravicami kot so npr. svoboda vesti, ● kofija Koper: 4,7 milijona no kazen za mnoge moralne prekrke. Po katolikem kolikor naj bi bilo vseh. Kaj se bo zgodilo s tistimi, osebno dostojanstvo in enakopravnost. ● kofija Celje: 2,8 milijona nauku je potrebno odstraniti vse, kar ni katoliko. ki niso ubogali klera, kar je njihova temeljna Cerkev pravi, da veè odraslih vstopi vanjo, kot pa ● kofija Murska Sobota: 1,0 milijon Cerkev je s svojim sovratvom povzroèila reke krvi, dolnost, ki obstaja tudi, èe izstopijo iz cerkve? izstopi. Ne glede na to, ali je to res ali ne, je ki teèejo e danes, poleg tega podpira smrtno kazen in upnije: Izobèenje z veènim peklom? Referendum o dru vpraanje, zakaj odrasli vstopajo v cerkev. Ali gre za ne priznava svobode vesti in mnogih drugih ● ljubljanske upnije: 40 milijonov inskem zakoniku je pokazal, kako malo podpore vero ali pa je zadaj kaj drugega? Mogoèe se ne èlovekovih pravic. Ali lahko nekdo, ki je sam prepre ● upnija Sv. Martin Velenje: 7,5 milijona ima cerkev v drubi. Ljudje vedno bolj spoznavajo morejo poroèiti cerkveno, ker niso krèeni oz. nima den s sovratvom do drugih, obsodi drugega, da je ● upnija Vodice: 5,7 milijona pravo bit katolike cerkve. Vedno bolj spoznavajo jo drugih zakramentov in zato vstopijo v cerkev. »sovraen« do njega? Po Jezusovem nauku sigurno ● upnija Vrhnika: 5,7 milijona njeno nasilno naravo, njen protiustaven nauk, njeno Seveda taken vstop z vero nima nobene zveze. Èe ne. To, kar cerkev oèita D. Verzelu, dela sama. Da bi ● upnija Kranj martin: 5,1 milijona nemoralno dejavnost ... Zato se vedno bolj obraèajo bi se lahko cerkveno poroèili tudi nekrèeni, bi ver cerkev lahko »obsodila« dejanje poiga kria, bi mo ● upnija Bled: 4,8 milijona proè, zato jih vedno veè izstopa. Kot je bila cerkev jetno bilo krstov odraslih zelo, zelo malo. Kdo pa bi rala zato iz svojega nauka izbrisati vso sovratvo proti èlovekovim pravicam v primeru druinskega stopil v organizacijo, ki po eni strani govori o Kris Redovi: lastno bruno. Tea tega bruna je nepredstavljiva glede zakonika, tako je proti èlovekovim pravicam tudi pri tusu, na drugi strani pa e skozi vso zgodovino ● Urulinski samostan Sv. Duh: 6,5 milijona na teo dejanja D. Verzela, èe je njegovo dejanje res izstopih iz nje. Poleg tega, da »prisilno« krsti deluje proti njemu in celo v njegovem imenu ubija. ● Misijonska druba Lazaristi: 5,3 milijona sovrano do cerkve. Dokler cerkev sovratva, ki je del dojenèke (oseba se ne more svobodno odloèiti o In ki sama sebe sploh ne imenuje krèanska, temveè ● Cistercijanska opatija Stièna: 5,3 milijona njenega nauka, ne odstrani, nima moralne pravice, da vstopu v cerkev oz. versko skupnost, èeprav to vsa katolika, kar poleg ostalega tudi kae na njeno ● Urulinski samostan Ljubljana: 4,4 milijona bi kogarkoli obsojala zaradi sovratva. Zato mora biti komur zagotavlja ustava) in da sploh ne priznava nekrèansko bit. VB ● Benediktinski priorat Maribor: 3,9 milijona tiho. VB V zadnjem èasu se poveèuje tevilo izstopov iz katolike cerkve. e posebej je to vidno po 25. marcu 2012, ko je na referendumu padel druinski zakonik, pri èemer je cerkev odigrala zelo pomembno vlogo. Vrednost nepremiènin, kjer je cerkev 100% lastnik: ● upnije: 506 milijonov ● kofije: 154 milijonov ● redovi: 63 milijonov Skupaj: 724 milijonov Vrednost nepremiènin, kjer je cerkev solastnik: ● skupaj: 190 milijonov ● dele cerkve: 80 milijonov (ocena) Skupaj: 804 milijone evrov Koga zastopa pape: Kristusa ali Belcebuba? Nekaj dejstev o katoliki cerkvi Katolika cerkev ima svoj sede v mestu Vatikan. Vatikanska mestna drava, dravno ozemlje katolike cerkve, je bilo doloèeno z lateransko pogodbo leta 1929 in obsega 44 ha. Je najmanja drava na svetu, njena meja je dolga samo dobre 3 kilometre. Ta ozemeljska majhnost pa ni ovira, da ne bi bila najbogateja drava na svetu, gledano na prebivalca, saj ima okoli 400.000 dolarjev bruto domaèega proizvoda na prebivalca. V slubah rimske kurije je zaposlenih okoli 3.000 ljudi, od tega priblino 1.000 duhovnikov. V Vatikanu pa je (bilo) tudi najveè kriminala na prebivalca (Delo, 18.1.2007), kar niti ni èudno, saj enako privlaèi enako. Po vatikanski ustavi je pape absolutni monarh, saj v sebi zdruuje vse tri veje oblasti: zakonodajno, izvrilno in sodno. Delitve oblasti pape ne pozna. Takne moèi nima nobeden drugi dravni poglavar, takne moèi nima niti nobeden ef islamske »boje« drave. Vatikanska mestna drava je tvorba, ki spada daleè nazaj v preteklost in z modernim tipom drave, tipom demokratiène drave, nima nobene zveze. Celo predsednik Sveta EZ Herman Van Rompuy se je zavzel za reforme v cerkvi, kajti po njegovem ji primanjkuje demokratiènih struktur. Èeprav je Vatikan leta 1969 ukinil smrtno kazen v pravnih predpisih, jo v svojem nauku e vedno podpira, smrtna kazen pa je tudi bistveni del cerkvene biblije, ki je po cerkvenem nauku boja beseda. Katolika cerkev ima po lastnih podatkih za leto 2010 preko 400.000 duhovnikov, 5104 kofov, 54.665 redovnikov, 721.935 redovnic oz. nun, 39.564 stalnih diakonov, 2966 kofij in drugih cerkvenih upravnih enotah po svetu in 1,196 milijarde vernikov. Katolika cerkev ima diplomatske odnose s 177 dravami, tri milijone ol, 5.000 bolninic, 80.000 laiènih misijonarjev ., 17,5% svetovnega prebivalstva (2010) ima katoliki krst, velika veèina katolikov je brez svojega soglasja postala cerkveni èlan, saj je bila krèena kot dojenèek. Gre za »prisilno« èlanstvo, èlanstvo, ki ne temelji na svobodni in odgovorni odloèitvi, temveè na zlorabi pravic. Gre za dejanje, ki je nasprotno demokratiènim temeljem in svobodi vesti, ki jo garantirajo moderne ustave in mednarodni pravni akti. Koliko èlanov bi cerkev imela, èe bi vanjo vstopali samo polnoletni èlani? Zelo malo! In èe bi od vsega zaèetka, torej veè kot tisoè let, veljalo naèelo vstopa samo polnoletnih oseb, zgodovina za katoliko cerkev sploh ne bi vedela. Kaj je e rekel Jezus iz Nazareta? Prvo uèite, nato krèujte! Oèitno to za cerkev ne velja. Cerkvene celice praktièno v vsakem kraju Katolika cerkev ima v »katolikih« dravah praktièno v vsakem kraju svojo upnijo z eno ali veè cerkvami. Na ta naèin vri stalni posredni ali neposredni »pritisk« na lokalno prebivalstvo in ob last. Mnogokrat se upnik in upan »pobratita» in cerkveni vpliv se veèa. Marsikje se »bratenje« doga ja e na vijih nivojih. Cerkev ima tudi kofije, ki komunicirajo z vijimi dravnimi intancami in vrijo stalen pritisk na dravo. Tudi druge oblike cerkvenega organiziranja (redovi, karitas ) imajo nalogo vriti pritisk, kontrolirati in vplivati na drubo. V dravah, ki so s Svetim sedeem navezale diplomatske odnose ima cerkev tudi svoja veleposlanitva, ki je e dodatna oblika kontrole in pritiska v dotièni dravi. Cerkev je odlièno organ izirana in strah pred njo je e vedno velik, e posebej na podeelju. Velik del ljudstva e poslua cerkev in politiki temu sledijo, e posebej v starih katolikih dravah na Zahodu. Cerkev stalno tarna, da ji ne gre dobro, da ima premalo sredstev za delovanje, da je diskriminirana in preganjana ... Celic za tarnanje in »prosjaèenje« ima ogromno. Vsak upnik, kof, menih, nuna, laik mora po slubeni dolnosti tarnati in »prosjaèiti«, mnogokrat se namesto pronje znajde e zahteva. Cerkev zahteva. To je del cerkvene taktike in strate gije, da izsiljuje denar od drave in ljudi. Ali se Jezus ni sam preivljal, ali je prosjaèil za denar pri ljudeh in izsiljeval pri dravi? ski sporazum, ki je leta 1929 obnovil papeko dravo v obliki vatikanskega mesta. Mussolini je v imenu Italije podelil papeu pravice suverene drave, ne glede na to, da ta drava obstaja samo iz nekaj vrtov, zgradb in dravljanov. Sveti sede je prejel 91,70 milijonov dolarjev kot odkodnino za razpustitev cerkvene drave v letu 1870. Po sklenitvi lateranske ga sporazuma, ta je doloèil rimskokatoliko vero kot edino uradno vero v Italiji, so s cerkvenih prinic zaèeli odkrito povzdigovati faizem. Pred volitvami je takratni pape izdal pismo, ki je doseglo praktièno vse vernike, saj so ga prebrali iz prinic in objavili v èasopisih. V njem je vernikom naroèil, naj glasujejo za Mussolinija. Kako so se iztekle volitve, je jasno: Mussolini je gladko zmagal. Pape je podprl tudi italijanski napad na Abesinijo leta 1935, kjer so Italijani uporabljali celo bojni strup. Roka roko umi je! Cerkveni zloèini so jasni. Katolika cerkev se je s faizmom dobro razumela tudi v paniji, na Portugalskem, Hrvakem ... papeu. Toilka se je uspela sreèati z nekim drugim klerikom iz vatikanske kurije, ki mu je povedala, da je prejnji pape sprejel Gotovino, nje pa novi pape noèe sprejeti. Vatikan ni zanikal, da ne bi pape sprejel vojnega zloèinca Gotovine, dejal je, da èe se je to zgodilo, se je zgodilo v sklopu skupine, v kateri je bil. To je e en dogodek, ki kae pravi znaèaj katolike cerkve. Pape sprejme vojnega zloèinca, ki je bil na prvi stopnji obsojen na 24 let zapora, toilke, ki ga je v sklopu sojenja pred haakim sodièem iskala, da bi ga izroèila sodièu, pa ni hotel sprejeti. Podpora zloèincem, oviranje pravosodja bi lahko bil nauk te zgodbe. Niè novega. V Vatikanu se je na slovesnosti ob razglasitvi papea Janeza Pavla II. za blaenega znael tudi predsednik Zimbabveja Mugabe, za katerega zaradi obtob o mnoiènih kritvah èlovekovih pravic v Zimbabveju velja prepoved potovanja po EU. Vatikan je oèitno raj za zloèince. Pape Benedikt XVI. prvi èestital Belcebubu Leta 2009 je Giulio Andreotti, ki je imel vzdevek »Belcebub, vrhovni poglavar vseh peklenèkov,« praznoval devetdeset let. Andreotti, pravnik in spe cializant kanonskega prava, veèkratni italijanski minister in predsednik vlade (sodeloval je v tiri intridesetih), avtor tevilnih knjig, med drugim tudi kriminalnih romanov izza vatikanskega obzidja, zelo pomembna stranka vatikanske banke, proti kateremu so v preteklosti sproili 26 sodnih procesov (tudi zaradi obtobe, da je dal ubiti nekega novinarja in sodelovanja z mafijo), je po mnenju Alojza Rebule, kolumnista cerkvenega èasopisa Druina, starosta italijanskih katolikih politikov. Andreotti je bil in je za katoliko cerkev kljub starosti e vedno zelo pomembna oseba. To dokazuje tudi dejstvo, da mu je za devetdeset let prvi èestital pape Benedikt XVI. Papea seveda ni motilo, da je èestital osebi, ki ima vzdevek Belcebub, ki je po bibliji poglavar de monov, torej nekdo zelo, zelo dvomljivega slovesa. Enako privlaèi enako! Ali je pape eden izmed peklenèkov, ki jim naèeluje Andreotti? Izjemno vplivni cerkveni holding" Vpliv cerkve v svetu je izjemen. Laris Gaiser (Mag, 20.9.2006): »Uèinkovitost, tajnost, gibènost, natanènost in razsenost vatikanske diplomacije so nedosegljive. Cerkvena »obveèevalna sluba« je navzoèa na vseh koncih sveta. Skoraj vedno ima dostop do najvijih ustanov in do najbolj zanesljivih virov informacije. Dela potrpeljivo, tajnost ji zago tavlja mir pred javnimi kritikami, in ker cerkveni cilj ni sestavni del tega sveta, je èas le redko breme. Nikamor se jim ne mudi. Povedano po domaèe, amerika Cia ne see vatikanskim diplomatom niti do kolen.« V zunanji politiki je Sveti sede edina velesila, ki se lahko meri z ZDA. Zato ni èudno, da se papeev zunanji minister sreèuje z Obamovim odposlancem in z njim razpravlja o dogodkih po svetu. Na enem izmed teh sreèanj sta predstavnika Svetega sedea in ZDA med drugim razpravljala tudi o predlogu zako na, ki inkriminira homoseksualce in zanje predvide va celo smrtno kazen. Ameriki veleposlanik je poudaril, da kofje v Ugandi, kjer se je pojavil ta zakon, molèijo, predstavnik cerkve pa je stal na stalièu, da je homoseksualnost greh, da pa so spolni odnosi med odraslimi moralno in ne kazenskopravno vpraanje. Izrazil je tudi preprièanje, da kofi ne bodo dolgo veè molèali o tem. V Organizaciji zdruenih narodov je Vatikan nato obsodil hudo kritev èlovekovih pravic v primeru homoseksual cev, vendar pa te izjave ni posredoval svojemu kleru in kongregacijam. Zgornji primer je tipièen primer neverjetne cerkvene dvoliènosti: za javnost eno, svojim pa drugo. V OZN se je cerkev naredila lepo in obsodila ugandski zakon o inkriminaciji homoseksualcev, svojemu kleru pa te izjave ni poslala. Zanje torej e vedno velja: »Èe kdo lei z mokim, kakor se lei z ensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrèena; njuna kri pade nanju.« (3 Mz 20,13) V OZN je cerkev torej krila voljo svojega boga, ki zahteva smrt homoseksualcev èe bi sledila svojemu nauku bi morala zakon, ki pred videva smrt homoseksualcev, podpreti. Za dosego svojih interesov cerkev ne izbira sredstev. Vatikan ima svoj izvor v faizmu Po propadu posvetne cerkvene drave leta 1870 se katolika cerkev seveda ni sprijaznila s tem, zato je ves èas delovala v smeri, da jo zopet pridobi. Pri tem ni izbirala sredstev in se je zato povezala s faistom in diktatorjem Mussolinijem. Podpisan je bil Lateran Sveti sede z zloveèim karakterjem Tudi ta papeka drava ima zloveè karakter. Njen ustanovitelj je diktator, faist in vojni zloèinec. Zgodba se ponavlja: prva papeka drava temelji na poneverbi, torej lai, druga pa na faizmu, torej zloèinih. Kaken karakter ima lahko torej katolika cerkev? Boanski ali neboanski? Enako privlaèi enako ali povej mi, s kom se drui, pa ti povem, kdo si. Cerkev se povee z vsakim, neodvisno od moral noetiène usmeritve, vano je, da ima korist od pove zave. Za cerkev je najbolj pomembna zvestoba. Èe so ji zvesti levi politiki, pape spregleda njihovo levièarsko ali marksistièno naravnanost, tako kot je takratni pape spregledal Hitlerjevo nacistièno ide ologijo Hitler je namreè bil orodje v cekvenih rokah pri reitvi judovskega vpraanja. To je priznal sam Hitler, ki je rekel: »Delam samo to, kar e tisoè petsto let dela cerkev, vsekakor temeljiteje«. Oèitno je izvajal cerkveni plan, zato se mu Vatikan ni zoper stavil. In e: »Tako sem danes preprièan, da ravnam v smislu vsemogoènega Stvarnika: s tem, ko se obranim judov, se bojujem za Gospodovo delo«, je e dejal katolik Adolf Hitler, ki ga katolika cerkev ni izkljuèila oziroma izobèila iz svojih vrst, èeprav je pobil milijone ljudi. e vedno spada k sinovom in hèerkam cerkve. Oèitno pregon judov in pobijanje ljudi ni zloèin po katolikem nauku. »Stroga dol nost vesti vsakega kristjana je zatirati izrojeno ju dovstvo«, je v 20. stoletju izjavil kof Göllner iz Linza. Ni bil samo Hitler katolik, to so bili tudi nekateri drugi diktatorji, kot na primer: Mussolini, Salazar, Petain, Paveliæ, Franco. Ali jih je cerkev izobèila? (citati: wwwzrtvecerkve.org) Cerkvena trgovina z dojenèki Praktièno ni zloèinske zadeve, v katero ne bi bila vmeana katolika cerkev. Nedaleè nazaj se je ugo tovilo, da so bili duhovniki in redovnice v paniji v èasu Francove dikature in e dvajset let kasneje vmeani v trgovino z dojenèki, poleg zdravnikov in e nekaterih drugih. Otroke so jemali »rdeèim« starem, revnim enskam in samohranilkam z izgo vorom, da so umrli, nato pa so jih prodali parom, ki niso mogli imeti otrok. Nune in duhovniki so med drugim sestavljali sezname druin, ki bi rade dobile otroke. Ukradenih naj bi bilo do 300.000 dojenèkov, ki so bili nato izroèeni ustreznim druinam. Kraje so prile na dan ele proti koncu prejnjega desetletja, ko je nek panski sodnik elel preiskovati Francove kritve èlovekovih pravic. Ukradeni in nato prodani otrok Moreno je kot odrasel, ko je od »krunega oèeta« izvedel resnico, rekel: »Povedal mi je, da me je kupil od duhovnika v Zaragozi, kar da se je zgodi lo tudi z Antoniem. Oba sva se nato poèutila kot psa, kupljena v trgovini z ivalmi.« (Delo, 17.12.2011) Cerkev trguje z dojenèki kot s stvarmi. Predstavljajo ji sredstvo za dobièek. Ukrade jih materam, proda naprej in si poveèuje bogastvo. Dostojanstvo otrok in starev je ne zanima. Ali je tudi Jezus iz Nazareta tako delal? Èe ni, koga potem zastopa pape s svojo cerkvijo? Pape sprejel vojnega zloèinca, toilke ne Prof. dr. Hubertus Mynarek Po pisanju medijev je haaka toilka Carla del Ponte zaprosila za sprejem pri papeu Benediktu XVI., saj je elela, da bi pape posredoval pri Hrvaki in cerkvi v tej dravi in tako pomagal pri iskanju vojnega zloèinca generala Gotovino, ki naj bi se skrival v nekem samostanu. Vatikan je sreèanje odklonil z utemeljitvijo, da je Carla del Ponte »nevzgojena in slabega vedenja«, ko je zaprosila za sprejem pri Dr. Mynarek, nekoè dekan na katoliki teoloki fakulteti univerze na Dunaju in prvi profesor teologi je v nemkem prostoru, ki je izstopil iz katolike cerkve, je v nekem intervjuju rekel: »Kjer ima oblast cerkev, tam zatira manjine, tam zatira druge ljudi in se ne ustrai niti pred dejanji nasilja. Vseh dejanj, ki jih danes pripisujejo faistom in skrajnim desnièarjem, cerkev ni sama storila velikokrat je 2 bila za zgled naravnost vzor! Predvsem pa je za vse to ustvarila ideoloko podlago. Seveda se danes cerkveni gospodje, cerkveni knezi ne udeleujejo pri unièevanju sinagog, toda v prejnjih stoletjih so to poèeli. Slabo pa je, da so posejali ideologijo, ki je irila in zahtevala ljudomrznitvo, sovrano raz poloenje do tujcev ko je lo za nekristjane , sovranost proti judom in proti sektakim manj inam! In iz tega naroèja, iz tega naroèja zla e vedno prihajajo zloèini, tudi v 20. in 21. stoletju. Mnogi teh skrajnih desnièarjev so li skozi katoliko in evan gelièansko olo in so sliali, da se sme v Bojem imenu storiti tudi nekaj, kar je sicer prepovedano.« (citat: wwwzrtvecerkve.org) Te besede povedo vse. Krvava cerkvena ideologija se materializira e sedaj in to z zelo krvavimi dogodki, tudi dogodki, kot je spodaj opisani. Breivik: ne krèanski, temveè katoliki ali protestantski skrajne Na Norvekem je prilo do najhuje tragedije po drugi svetovni vojni, saj je skrajni desnièar Breivik v centru Osla in na otoku Utoja ubil okoli 100 ljudi. V medijih je bil oznaèen za krèanskega fundamen talista oz. ekstremista. Kot e navedeno, so mediji oznaèili Breivika za krèanskega ekstremista, vendar pa ta oznaka ne more drati. Kajti, kristjani, torej tisti, ki v dejanjih sledijo nauku Jezusa, Kristusa, ne ubijajo in ne sovraijo, niso proti islamu in multikulturnosti. Jezus je namreè bil pacifist, bil je proti ubijanju ne samo ljudi, temveè tudi ivali. Ni sovrail drugaèe ve rujoèih ali ateistov, niti tistih, ki so imeli drugaèno kulturo. Rekel je: ljubite sovranike in kdor bo prijel za meè, bo z meèem pokonèan. Jasno je, da se lahko imenujejo za kristjane samo tisti, ki v delih sledijo Jezusu in ne tisti, ki govorijo o Jezusu, Kristusu, njihova dejanja pa nasprotujejo Njegovemu nauku in ivljenju. Ti drugi pa se lahko imenujejo katoliki, protestanti ali kaj drugega. Seveda pa se lahko Breivik imenuje katoliki ali protestantski fundamentalist oz. ekstremist, odvisno od tega ali je katolik ali protestant. Za to ni nobenih zadrkov, e posebej ne, ker je biblijska ideologija, na katerih slonita katolicizem in protestantizem, zelo sovrana do drugaèe verujoèih in misleèih, ateistov, ensk in podobno. Breivik bo po vsej verjetnosti za svoj zloèin dobil takno ali drugaèno kazen. Kaj pa cerkev, ki je ustvarila pogoje za ta zloèin? Ona pa bo e naprej sveta, od drave financirana in e naprej se bodo iz njenih neder valili zloèini. Koliko jih bo umrlo v naslednjem? Kdaj bosta drava in ljudstvo spregle dali cerkev? Intitut za verska dela (IOR) V vatikanski banki, ki ima podoben status kot banka offshore, ima raèune, teh naj bi bilo 44.000, v glavnem premona klientela. Dobièek te banke, v kateri je za okoli 5 milijard evrov depozitov (to so javnosti znani podatki, kolikna je resnièna vrednost depozitov, pa ni znano), je namenjen neposredno papeu. Banka ima tudi dobro tono in pol zlatih palic. Na uradni spletni strani svetega sedea IOR ni omenjena. Vatikanska banka nima zunaj nobenega napisa, znotraj pa je samo eno okence, en bankomat in velika sobana z raèunalniki. Pred njo stoji vicarska garda. V njej je najmanj 5 milijard evrov depozitov, banka pa nudi svojim komitentom, med katerimi so tudi takni, ki so imeli teave z zakoni, zelo visoke donose. Veèji del pologov in dvigov se opravi v gotovini ali zlatu, s èimer se zabriejo sledi. V IOR je bil vloen tudi mafijski denar druine Corleone, ta je tej druini jamèila tajnost in vloen denar. To ni bil edini mafijski denar v tej banki. »Ko je priel pape Janez Pavel II. na Sicilijo in izobèil mafijce, so bili mafijski efi ualjeni, predvsem zato, ker so nosili svoj denar v Vatikan,« je dejal mafijski ske sanec Mannoia. (G. Nuzzi, Vatikan, d.d.) Guverner italijanske centralne banke Fazio je na sestankih vodstva banke mnogokrat navajal papeke enciklike, Katolika cerkev: odstraniti vse, kar ni katoliko! imel je tudi moèno vatikansko podporo. Cerkvena ideologija v samem jedru banènitva! Vatikan je znani davèni raj na Kajmanskem otoèju izvzel iz kofije Kingston na Jamajki in tam us tanovil novo kofijo ter jo podredil neposredno svet emu sedeu, njeno vodenje pa zaupal nekemu kardinalu, sicer èlanu kolegija IOR. e ve zakaj! »Boje« skrivnosti morajo ostati »boje« skrivnosti. Mogoèe zato, da se ne bi razkrili èrni posli vatikan ske hierarhije? Pranje denarja v Intitutu za verska dela? Katolika cerkev je izjemno bogata. Kako je cerkev pridobila to neverjetno bogastvo? Veèinoma na nepoten in nezakonit naèin. Tudi sedaj se na cerkvenem finanènem podroèju marsikaj dogaja. Italijanska drava namreè je osumila vatikansko banko pranja denarja, zaradi èesar so ji pred èasom zasegli kar 23 milijonov evrov, v preiskavi pa je bilo e poreklo denarja za okoli 180 milijonov evrov. V preiskavi se je znael tudi predsednik banke Tede schi, sicer èlan konservativne in zelo vplivne cerkvene organizacije Opus Dei, ki je poleg tega, da predseduje IOR, e èlan nadzornih svetov nekaterih najveèjih italijanskih bank. To je olski primer, kako katolika cerkev preko katolikov laikov, ki so èlani Opus Dei, nadzoruje najpomembneje toèke eko nomskofinanènega sistema drube in preko njih iri svojo vero in vpliv, kajti vsak katolik je dolan iriti katoliko vero vedno in povsod. Omenjeni katolik Tedeschi je znan tudi po tem, da se zavzema za veèjo etiko pri poslih z denarjem. Etika pri pranju denarja? Sveti sede je izrazil osuplost in preseneèenje zaradi preiskave italijanske policije, hkrati pa je rekel, da ima absolutno zaupanje v pred sednika banke, tega je pape po razkritju sumov celo blagoslovil. Podobno je bil Vatikan osupel in preseneèen tudi pri mnogih razkritjih spolnih in dru gih zlorab otrok ter je imel polno zaupanje v storilce zloèinov. In kako se je konèalo? Zloèini vedno bolj prihajajo na dan. Tudi cerkveni! Tedeschi ni dolgo zdral v IOR, saj ga je Vatikan pred kratkim odstavil. Oèitno je preveè vedel in je kuriji stopil na ulj. Tudi papeev blagoslov mu ni pomagal, sedaj se celo boji za svoje ivljenje. IOR se je nekajkrat izkazal za pralnico denarja in se ni peèal samo s pekulanti, podkupovalci in podkup ljivimi politiki, temveè tudi mafijskimi efi in botri. Kako je sploh lahko prilo do preiskave v IOR? Italija je leta 2004 sprejela stalièe, da njena zakono daja velja za vse, ki so na njenem ozemlju storili kazniva dejanja. Lani raèuni v Intitutu za verska dela Vatikan vodi svoje posle v popolni tajnosti, s èimer najlaje èiti povezave med klerom in denarjem. Na ta naèin ohranja zaupanje vernikov in javnosti, to pa je tudi pogoj za ohranjanje cerkvenega vpliva in moèi. Èe cerkev skriva svoje finance pred javnostjo, se je potrebno vpraati zakaj? Kaj bi se odkrilo, èe bi lahko pogledali v celotno zakulisje IOR in drugih cerkvenih bank, pa tudi financ kofij in upnij in seveda tudi samega svetega sedea. To bi bil hud ok za cerkev in vse tiste, ki ji zaupajo. Zato je eno izmed temeljnih pravil cerkvenih financ molk. S tem branijo svoje spletke, zlorabe, goljufije Tudi zakljuèni raèun svetega sedea ponuja samo splone podatke. V IOR so bili tudi raèuni Krèanske demokracije, nekaterih kardinalov in drugih visokih klerikov, veèkratnega predsednika italijanske vlade Andreotti ja. Na raèun izmiljene dobrodelne »Spellmanove ustanove«, zadaj naj bi stal Andreotti, je bilo v letih 19871992 poloeno za kaknih 26 milijonov evrov gotovine, seveda v takratnih italijanskih lirah (26 milijard) in velike vsote v dravnih obveznicah. Pologi so se v glavnem konèali leta 1993, ko je dosegla podkupovalna afera Tangentopoli nacional ne razsenosti. Manji del denarja s tega raèuna je bil porabljen za dobrodelnost, ostalo je lo za druge namene, veèinoma za gotovinske dvige. Denar so dobili tudi brazilski kardinal Neves (milijon dolar jev), kardinal O'Connor, nadkof v New Yorku, takratni slovenski veleposlanik pri Svetem sedeu tefan Fale, in sicer za katoliki tisk v Sloveniji, hrvaki kardinal Franjo Kuhariæ, razni diplomati in drugi. Iz tega raèuna je bilo nakazanih tudi 27 mili jonov dolarjev nekemu Nemcu. V IOR je bilo e veè raèunov na izmiljene ustanove kot npr. skladi Mamma Roma, Lurke Marije, Loret ske Svete hie, sv. Martina, pri katerih se je del denarja prelil med samimi skladi, mnogo denarja pa je bilo pod plaèem dobrodelnosti porabljenega za razne nedobrodelne oz. celo nedovoljene operacije. Skozi 17 glavnih banènih raèunov se je v letih 1989 1993 pretoèilo slabih 300 milijonov evrov, kakna tretjina v gotovini. Oèitno je lo za pranje denarja pod imeni, ki so sugerirala nekaj dobrega: pomoè revnim otrokom, boj proti levkemiji Neverjetne zlorabe. Nesporno je Vatikan v tem pravi »genij«. Iz raèunov v vatikanski banki so le tudi provizije mafiji in mnogim klerikom. kofij in duno pastirska oskrba vojakov v Berlinu. V njeni ponudbi naj bi bilo kar 2.500 izdelkov s to vsebino, predvsem knjige. Naslovi kot npr. Povej, prasièka! ali Popoln v postelji so zelo zgovorni. Zaloba je izdala tudi nemki prevod Harryja Potter ja, ki ga je sam pape oznaèil za protikatolikega. Ko se je razvedelo, kaj Weltbild ponuja, je odstopil predsednik nadzornega sveta, ki je tudi direktor finanène zbornice augsburke kofije. Prepletenost cerkve in biznisa je tudi tu oèitna. Welt bild je sicer ena najveèjih zalob v Evropi, v poslovnem letu 2009/10 je ustvaril za 1,65 milijarde evrov prometa. Nastal je iz neke katolike revije, na nemkem govornem podroèju pa ima veè kot petsto podrunic. Pecunia non olet to vsekakor zelo velja za katoliko cerkev. Denar ne smrdi. Denar na vsakem koraku, izvor ni pomemben. Podobna situa cija je bila v Sloveniji, ko je mariborski T2, ko je e bil del cerkvene sfere, ponujal pornografske filme. Tudi tu se je cerkev sprenevedala, kot v Nemèiji. je hvalila z etiènim vlaganjem. Trdila je tudi, da denarja ne bi nikoli vloila v proizvodnjo oroja, cigaret in tistega, kar ni v skladu s krèanskimi vrednotami. Podobno je z dortmundsko KDBank, paderbornsko BKC in regensburko banko Liga Bank. Denar preko skladov vlagajo v razne posle, ki ne ustrezajo krèanskim naèelom, ki jih razglaajo. Po dejanjih jih boste spoznali. Koliko je e taknih primerov? Po mnenju dr. Botjana M. Turka imajo vatikanske banke v veèinski lasti hrvako gospo darstvo. Kaj je z bankami v Sloveniji? So tudi one pod vplivom cerkve oz. v njeni lasti? Tajni proraèun v kofiji Cerkev ne eli, da bi se vpogledalo v njene finance in premoenjsko stanje, ki e stoletja krepi njeno moè. Vpogled v cerkveni finanènogospodarski pa ralelni svet je zunanjemu opazovalcu bolj ali manj onemogoèen, kar velja v glavnem tudi za dravo. V neki raziskavi nemkega èasopisa Spiegel o proraèunu kofij sta od 27 nemkih kofij samo dve kofiji pristali na sodelovanje, ostalih 25 pa je to odklonilo. Neki nemki laik, ki je bil v kofiji iz voljen v finanèno kontrolo, se je èudil nad nizkim proraèunom te kofije. Dobil je odgovor, da obstaja e proraèun kofovskega sedea, ki pa je tudi zanj tajen. Oèitno sta v kofiji dva proraèuna: eden javen, drugi tajen. V ta, torej tajen proraèun kofovskega sedea, spadajo finanèni tokovi iz cerkvenih bank, investicijskih in nepremièninskih skladov in lokalnih cerkvenih podjetij. Èe je v kofiji doloèen proraèun tajen, ali gre za èrni fond? Zakaj ga cerkev javno ne objavi? Se preko tajnega raèuna kofovskega sedea pere mafijski denar? Cerkvene finance so zelo nepregledne. Èe se govori o proraèunu kofije, je to proraèun kofije kot pravne osebe in ne vsebuje proraèunov njenih sestavnih delov, npr. upnij, ki so samostojne pravne osebe. Seveda tudi te skrivajo svoje premoenje in finanène tokove. Cerkev ne razglaa svojega bogastva. Èe bi to naredila, kdo bi ji e kaj dal? Kdo bi e nosil denar karitasu, kdo bi e daroval pri maah , èe bi ljudje vedeli, kako neverjetno bogata je cerkev? Cerkveni predstavniki ponavadi mnogo govorijo, povedo pa malo ali niè. To velja tudi za njeno bogastvo: o tem molèi z veliko besedami in tako utia naivne in poslune. Cerkev trdi, da so njeno bogastvo revei seveda revei na »umu«, ki je ne prepoznajo. Ne prepoznajo zlatega teleta in zato pleejo okoli njega. Nagrada za zlorabe in goljufije: kofovsko posveèenje Prelat de Bonis, duhovnik, ki je imel glavno vlogo v finanènih malverzacijah in pranju denarja v IOR, je bil leta 1993, ko je bil odstranjen iz banke, povian v naslovnega kofa, postal pa je tudi kaplan Suverene ga maltekega reda. Na njegovem kofovskem pos veèenju je bilo prisotnih veè tisoè oseb, med njimi 15 kardinalov, 45 kofov, 100 prelatov, mnogi politiki, npr. Cossiga in Colombo, predsednik italijanske vlade Andreotti. Na manikem posveèenju se je de Bonis javno zahvalil Andreottiju, ki je bil ravno takrat pod obtobo mafijskih skesancev, da se je poljubljal z mafijskimi botri. Seveda de Bonis ni ostal brez kritja katolike cerkve, saj bi v nasprotnem primeru prile na dan e huje zadeve. Besede papea Janeza Pavla II. ob vizitaciji pri maltekih vitezih leta 2000 so jasne. Rekel je: »... Hkrati z njim pozdravljam drugega brata, monsinjorja Donata de Bonisa, vaega prelata.« (Gianluigi Nuzzi, Vatikan, d.d.) Tako je to v katoliki cerkvi: nagrada za zlorabe je napredovanje, celo v kofa. Mafija k mafiji. Kaj ima s tem Jezus iz Nazareta, ni znano. Katolika banka vlaga v oroje Cerkev ima banke tudi drugje po svetu, samo v Nemèiji jih ima kar pet. Cerkvene banke (pet katolikih in tri evangelièanske) so ne e dolgo nazaj imele za priblino 30 milijard evrov v svojih bilan cah. Ena izmed njih, PaxBank iz Kölna, ki ima svojo poslovalnico tudi v Rimu in Jeruzalemu, je vlagala denar v oroje (v BAE, ki proizvaja jedrske podmornice in vojaka letala, je vloila 580.000 evrov), kontracepcijske tablete in cigarete, èeprav se Cerkvena zaloba s pornografsko vsebino V Nemèiji je izbruhnil velik kandal, ko se je izvede lo, da zaloniko podjetje Weltbild prodaja erotiène in pornografske vsebine. To sicer ne bi bilo niè neobièajnega, èe ta skupina ne bi bila povezana s katoliko cerkvijo njeni drubeniki so namreè tudi nemke kofije (12), zdruenje nemkih katolikih Odstraniti vse, kar ni katoliko Katolika cerkev trdi, »da 'nihèe, ki je zunaj katolike Cerkve, ne le pogani', ampak tudi ne Judje ne krivoverci ali od edinosti loèeni (schismatici), ne morejo biti deleni veènega ivljenja; li bodo marveè v veèni ogenj, pripravljen hudièu in njegov im angelom (Mt 25,41), èe se ne bodo pred koncem ivljenja njej (Cerkvi) prikljuèili (...).« Poleg tega e trdi, da »Cerkev ima v moèi svoje boje ustanovitve dolnost, da kar najvestneje varuje zaklad boje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z najveèjo goreènostjo èuje nad zvelièanjem du. Zato mora z najveèjo skrbnostjo odstranjati in izloèati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zvelièanje du. Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen boji ustanovitelj, ne le pravico, temveè tudi dolnost, da ne le trpi, marveè da prepoveduje in obsoja katereko li zmote, èe tako zahtevata neokrnjenost vere in zvelièanje du.« (Anton, Strle, Vera cerkve) Pape Urban II. je konec 11. stoletja odredil, da morajo biti krivoverci muèeni in usmrèeni! To je sedaj veljavni katoliki nauk. Poleg krvave biblije je tudi to podlaga za zloèine, ki so bili in e bodo storjeni na krilih cerkvene ideologije. Kaj ima to opraviti z Bogom, ni znano! Vlado Began Viri: ● Gianluigi Nuzzi, Vatikan, d.d ● Cursio Maltese, Nabirka: koliko Italijani plaèujejo za Cerkev ● Carsten Frerk, Violettbuch Kirchenfinanzen ● Skrivnosti Vatikana, Global, julij 2011 ● Katekizem katolike Cerkve ● svetovni splet ● http://www.biblija.net/biblija.cgi Temelj cerkvenega nauka je krvava in nasilna biblija Biblija vsekakor vsebuje nekatera zelo pozitivna in visoko etièna naèela, npr. Deset Bojih zapovedi, Jezusov Govor na gori, izjave nekaterih prerokov stare zaveze, vendar pa je v njej veliko zelo hude nemorale, nasilja, vkljuèno z ubijanjem ljudi. Vsebuje namreè sovratvo do drugaèe misleèih, muèenja, posilstva, mnoièno pobijanje ensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zanièevalo ljudi in druga iva bitja. Po mnenju veè kot ducata slovenskih novinarjev, urednikov in piscev je najkodljiveja knjiga na svetu. (Jana, 12.7.2001) Èeprav biblija vsebuje krvavo ideologijo, jo je v ZDA mogoèe najti praktièno v vsakem domu. Biblija je e vedno v »prometu«, èeprav iz nje teèejo potoki krvi. e vedno je ideoloki temelj zahodnega sveta, kar je neverjetno. Oèitno mnogi ljudje sploh ne vedo, kakne okrutne napotke vsebuje ta cerkvena knjiga, ki naj bi bila boja beseda. Po drugi strani pa so se mnogi od mladih nog navadili na prikazovanje zloèinov, kot da so po volji Boga in zato dovoljeni. Otroci se, ne samo pri verouku, temveè tudi drugje, indoktrinirajo s spornimi biblijskimi deli. Nasilna biblijska ideologija je odgovorna za krvavo zgo dovino, ki teje desetine milijard ubitih bitij, od tega desetine milijonov ljudi. Cerkev sedaj sicer direktno ne izvaja fiziènega nasilja, vendar pa se temu ni odpovedala dokonèno in prostovoljno, temveè je to posledica vedno moènejih èlovekovih pravic. Zato je filozof Jaspers svaril pred nevarnostjo, da bi vsak èas lahko spet zagorele grmade, èe bi politiène raz mere to dovolile. Nekaj odlomkov iz biblije: ● Èe kdo preutvuje z eno svojega blinjega, naj bosta oba usmrèena, preutnik in preutnica. (3 Mz 20,10) ● Èe kdo lei z eno svojega oèeta, s tem odgrne nagoto svojega oèeta; naj bosta oba usmrèena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,11) ● Èe kdo lei z mokim, kakor se lei z ensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrèena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13) priznati, da sigurno, zvesto in brez zmote uèijo res nico, ki jo je Bog hotel imeti zapisano v svetih spisih zaradi nae odreitve. Zato je vsak spis, navdihnjen od Boga, tudi koristen za pouk, za argumentiranje, za opomin in za vzgojo v praviènosti, da bi bil boji èlovek pripravljen, in pripraven za vsako dobro de lo.« (2 Tim 3, 1617) Seveda tudi veljaven cerkveni katekizem potrjuje, da ne gre za neveljavne tekste, temveè za, seveda po nauku katolike cerkve, pravo bojo besedo, ki jo je potrebno tudi sedaj v celoti izpolnjevati. Tako se v Katekizmu katolike Cerkve glasi: »Stara zaveza je nepogreljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knji ge so od Boga navdahnjene in in ohranjajo trajno vrednost, saj Stara zaveza ni bila nikoli preklicana.« (121) Biblija torej v celoti velja e danes. Vsi katoliki so jo po nauku katolike cerkve dolni prepoznavati kot bojo besedo in se po njej ravnati v vsakdanjem ivljenju. Ne samo to, po kanonu 211 Zakonika cerkvenega prava so si dolni prizadevati, da se bo boje oznanilo odreenja bolj in bolj irilo med vse ljudi vseh èasov in po vseh krajih zemlje. Ker je celotna Cerkev po svoji naravi misijonarska in je delo evangelizacije treba imeti za temeljno dolnost bojega ljudstva, naj vsi verniki, zavedajoè se svoje odgovornosti, sprejemajo svoj dele pri misijonskem delu, pie v kanonu 781 omenjenega zakonika. Iz kanona 209 pa je razvidno, da so verniki s samim svojim naèinom delovanja dolni ohranjati obèestvo s Cerkvijo in naj zato zelo vestno izpolnjujejo ● Èlovek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslual duhovnika, ki tam opravlja slubo GOS PODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta èlovek mora umreti; (5 Mz 17,12) ● Kdor udari svojega oèeta ali mater, naj bo kazno van s smrtjo. (2 Mz 21,15) ● Kdor preklinja svojega oèeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,17)1 V bibliji je e veè deset podobnih citatov. Iz nje je razvidna izjemna surovost, navodila za ubijanje, maèevalnost, preganjanje drugaèe misleèih, povelièevanje vojne, manjvrednost in surovost do ensk in otrok, genocid, morilska sla, ki se podtika Bogu, in podobno. II. Vatikanski koncil je leta 1965 v svoji dogmatski konstituciji o Bojih razodetjih izjavil naslednje: »Kar je razodel Bog, in se nahaja v Svetem pismu in je tu predloeno, je bilo napisano po navdihu Svete ga Duha; kajti na temelju apostolske vere so za nao sveto mater, cerkev, knjige Stare kot tudi Nove za veze v celoti z vsemi njihovimi deli kot svete in kanonske, ker so bile napisane z delovanjem Svetega Duha ... imajo Boga za avtorja in so kot take predane cerkvi. Za sestavljanje svetih knjig je Bog izbral ljudi, ki naj bi mu s svojimi lastnimi sposobnostmi in moèmi sluili, pri tem, da bi vse to in samo to, kar je on delujoè v njih in po njih hotel imeti zapisano, pisno izroèili kot pravi avtorji. Ker torej vse, kar pravijo inspirirani avtorji ali hagiografi mora veljati kot beseda Svetega Duha, je spisom knjig treba 3 dolnosti, ki jih imajo tako do vesoljne kakor do delne Cerkve. Vse to jasno kae na dejstvo, da je biblija e vedno v celoti osnova za delovanje katolike cerkve in njenih èlanov v sedanjem èasu. In ne samo to, po katolikem nauku so dravljani po svoji vesti dolni, da ne sledijo predpisom dravnih oblasti, èe ti nasprotujejo naukom evangelija. »To sem moral storiti. Bog je moja prièa.«2 S temi besedami je neki oèe povedal, da je z noem zabodel najstarejega sina. Oèe strogo veruje v biblijo in se je prepiral s sinom, ki biblije ni jemal tako dobesed no. Biblija daje oèetu prav: »Èe ima kdo trmoglave ga in upornega sina, ki ne poslua ne oèetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, èeprav ga strahujeta ( ). Reèeta naj stareinam njegovega mesta: 'Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne poslua najinega glasu, poreen je in pijanec.' Potem naj ga vsi moje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre.« (5 Mz 21,1821) Oèe je ravnal po nauku, da je potrebno biblijo uresnièevati dobesedno (»Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; nièesar ji ne dodajaj in nièesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 31,1)). Iz tega je tudi razvidno, kakno nevarnost predstavlja biblija. Ali je po cerkvenem pravu oèe odgovoren za umor svojega sina, èe je samo izvreval navodilo iz biblije? In to je podlaga vzgoje in izobraevanja otrok v Sloveniji! Neverjetno! Kje pa ivimo? Vlado Began 1 Citati so iz http://www.biblija.net/biblija.cgi 2 Mahnmal Aktual, 2/07 Jezus: Laje gre kamela skozi ivankino uho kot bogata v nebesa »Holding« Nadkofija Maribor Katolika cerkev uporablja razliène naèine, da pride do denarja. Eden izmed njih je delovanje na finanènogospodarskem podroèju. V svetu so cerkvene organizacije lastnice oz. solastnice mnogih podjetij, finanènih organizacij Po osamosvojitvi Slovenije in spremembi drubenega reda je cerkev v Sloveniji zaèela s prodorom na finanènogospodarskem podroèju in ustanavljati razne organizacije. Leta 1992 je ustanovila Krekovo banko, ki jo je kasneje prodala, leta 1994 pa je ustanovila e Krekovo drubo za upravljanje z investicijskimi skladi (DZU), ki ji je uspelo zbrati za veè kot 41 milijard tolarjev certifikacijskega premoenja in ki je kasneje prela pod cerkveni Zvon Ena. Leta 1997 je mariborska kofija ustanovila podjetje Gospodarstvo Rast, d.o.o., ki je leta 2005 postalo veèinski lastnik finanènega Zvon Ena Holdinga. Nadkofija Maribor je lastnica tudi podjetij Slomkova druba, d.o.o. in Skalina d.o.o. ter Zavoda Antona Martina Slomka. V cerkveno sfero je priel e drugi finanèni holding Zvon Dva. Po oceni èasnika Dobro jutro je katolika cerkev v Sloveniji v letu 2007 gospodarila z bogastvom v vrednosti okoli milijarde evrov. Kakna je vrednost premoenja sedaj? Manja? Zelo vpraljivo! Nadkofija obvladovala velik del slovenskega gospodarstva Nadkofija Maribor je bila preko podjetja Gospo darstvo Rast d.o.o., finanènih organizacij Zvon Ena Holding, d.d. in Zvon Dva Holding, d.d. lastnica oz. solastnica velikega dela gospodarstva v Sloveniji. Delee je imela v naslednjih firmah: Belinka, Cinkarna, Helios, T2, RRC raèunalnike storitve, Terme Olimje, Terme Dobrna, Alpetour, Zavod za varstvo pri delu, Papirnica Gorièane, Niko elezniki, Krekova druba za upravljanje investicijskih skladov, Steklarna Rogaka, Abanka Vipa, Tovarna olja Gea, NFD, Finetol, Petrol, NLB, Elektro Celje, TKK Srpenica, Lesnina, Belinka, Infond Holding, Vegrad, Triplus, Krekova zavarovalnica, Delo Pro daja, Niko +, Krka, Iskra Avtoelektrika, Telekom Slovenije, ito, Sava, Etol, Salus, Gorenje, Merca tor, Mladinska knjiga Zaloba, Cetis Graf, Klet Bis trica, Ljubljanske mlekarne, Papigor, Beti Metlika, Hoteli Bernardin Cerkev pa je bila aktivna tudi v tujini. Na Hrvakem in v Bosni je imela delee v firmah Sole Orto, Akord in Bosinvest. Zvon Ena Holding je na Nizozemskem ustanovil podjetje Zvon B.V., tudi Argentina je bila na cerkvenem finanènem zemljevidu, saj je tam Zvon Ena Holding kupil drubi Sadowa in Eleva dores, ki ju je »parkiral« pri nekem uslubencu Nadkofije Maribor. Cerkvena predelava Bojih stvaritev v klobase Druba Sadowa je bila ena najveèjih tovarn za prede lavo mesa in je na dan predelala veè kot 1000 glav ivine. Ali niso ivali od Boga ustvarjena bitja, vsaj tako pie v cerkvenem katekizmu? Kljub temu pa je cerkev kupila tovarno za predelavo mesa kupila je torej tovarno za predelavo Bojih stvaritev. Predela se ivo bitje v klobase, zrezke, Ali ni Bog rekel Ne ubijaj? Kako lahko potem cerkev kupuje podjetja za predelavo ivih bitij v meso in njegove izdelke?! V èigavem imenu podpira morjenje ivali? Jezuso vem, satanovem ? Ne ubijaj za cerkev ne velja? Dolg cerkvenih organizacij okoli milijarde evrov Cerkveno podjetje Gospodarstvo Rast d.o.o. ima vsaj za 132,90 milijona evrov dolgov, Zvon Ena Holding ima za preko 600 milijonov evrov dolga in Zvon Dva Holding za okoli 200 milijonov. Tudi Nadkofija Maribor kot takna je moèno zadolena, saj njen dolg znaa 17,20 milijona evrov, skupaj s porotvi pa 25 milijonov evrov. Priblino milijardo evrov je cerkvena sfera torej tako ali drugaèe poteg nila iz Slovenije. Koliko dolgov bo ta sfera vrnila, se bo ele videlo. Verjetno bolj malo. »Holding« Nadkofija Maribor je eden najveèjih »nategov«, ki jih je doivela Slovenija. In »nategnila« jo je organ izacija, ki trdi, da je Kristusova cerkev. Kristus Slo venije sigurno ne bi »nategnil«, to lahko stori samo Njegov nasprotnik. Kdo je e Boji nasprotnik: satan ali demon? kajnji upnik in kof ter prireditelje obtoila bogok letja. Cerkev je 15. marca 2011 organizirala spravno molitev in pri tem zagrozila, da èe se je organizatorji pustnega karnevala ne udeleijo, na Cvenu ne bo blagoslova velikonoènih jedi. Organizator je po pustil in se udeleil spravne molitve. Kaj je tako razjezilo cerkev? Cenik odpustkov. Ta znaa: La 100 Kraja 231 Preklinjanje 315 (beseda) Varanje 4537 (komad) Ubijanje 13861 (po osebi) Krivoverstvo odvzem grünta. Oèitno klerika ne vesta, da je cerkev jubilejnega leta 2000, ki se je odvijalo v Rimu, pri vstopanju skozi razlièna vrata nudila odpustke. Katolika cerkev je po neki oceni v 600 letih obstoja z odpustki zasluila okrog milijarde guldenov. Tisti, ki s humorjem opo zori na to, kaj cerkev dela, grei, cerkev, ki pa to dejansko dela, pa je sveta! Kar velja za cerkev, ne velja za pustne eme. e videno. grehom pravi Katekizem katolike Cerkve? »Mnogi grehi povzroèijo krivico blinjemu. Storiti je potreb no, kar je le mogoèe, da se krivica popravi (na primer povrniti ukradene reèi, popraviti dobro ime tistega, ki je bil obrekovan, dati odkodnino za pokodbe). To zahteva preprosta praviènost.« Mariborska nadkofija je preko svoje gospodarske sfere in svojih katolikov, tako klerikov kot laikov, po besedah nadkofa greila in posledica tega je kakna milijarda evrov dolga in deset tisoèe okodovanih ljudi. Mnogi mariborski kleriki in laiki so drugim povzroèili veliko krivico. Po prej citiranem cerkven em nauku mora nadkofija storiti, kar je potrebno, da se ta krivica popravi. Torej, dolg je potrebno popla èati. Mariborska nadkofija s svojo gospodarsko in drugo sfero bi morala najti sredstva, da se dolg poravna in odpravi krivica, ki jo je povzroèila dru bam in ljudem. Èe sama tega ne more storiti, ji morajo priskoèiti na pomoè njeni bratje iz drugih kofij. Katoliki bratje morajo biti namreè med seboj solidarni, kajti »solidarnost je eminentno krèanska krepost«, uèi Katekizem katolike Cerkve. Èe ji bratje iz drugih kofij ne morejo pomagati, bi mari borski nadkofiji moral pomagati Vatikan, kajti »Vsi smo odgovorni za vse, in pomembno je imeti pozi tivno razumevanje solidarnosti,« je rekel pape Ben edikt XVI. (http://www.radiovaticana.org). Zadeva je torej jasna. Èe se v kofijah ne najdejo sredstva za poplaèilo dolgov mariborske nadkofije in njene gospodarske sfere, mora ta sredstva zagoto viti pape oz. Vatikan, saj je on na vrhu piramide solidarnosti. Za Vatikan milijarda evrov na predstav lja kakne posebne tevilke, saj je cerkveno premo enje po vsem svetu bajeslovno, znaa tisoèe in tisoèe milijard evrov. Vatikanu ne more biti kaken poseben problem organizirati sindikat katolikih bank, ki bo z »levo roko« nael milijardo in jo kot kredit dal bankrotiranim cerkvenim drubam. Seve da brez obresti, saj so lete izkorièevalske narave, cerkev pa to ni, kot sama zatrjuje. V sindikat katolikih bank je mogoèe pritegniti cerkvene banke iz Nemèije (samo tu jih ima vsaj pet), Italije, June Amerike, Avstrije Milijarda evrov je zanje drobi. Tudi vatikanski Intitut za nabona dela bi ta denar z lahkoto zbral, èe bi sluèajno imel teave, pa bi mu lahko pomagal sam pape s svojim tajnim fondom. ska borza mrtva. Ker je borza del ekonomije, ta pa je po njegovem najbolj sekularizirana dejavnost, ali ne podpira Stres sekularizacije? Ali ne podpira nekaj, kar je proti njegovemu bogu? Govoriti proti sekulari zaciji, kar sicer dela cerkev, po drugi strani pa jo na prefinjen naèin podpirati lastnost koga je to? Boga ali njegovega nasprotnika? Jasno je, zakaj dr. Stresa skrbi borza! Èe je borza mrtva in prodaje ni, vrednost cerkvenih delnic stag nira in to slabo vpliva na cerkvene firme, posebej iz sfere mariborske nadkofije. Ob koncu leta 2009, ko je dr. Stres govoril o ekonomiji kot najbolj seku lizirani dejavnosti, so se e zaèele teave mariborske nadkofije in njene gospodarske sfere, kjer je bil dolgo eden najodgovornejih. Èe bi bila borza bolj aktivna, bi se lahko vrednost cerkvenih delnic zvi ala, kar bi bilo zelo pomembno za omenjeno nad kofijo in duhovnika Stresa. Za skrbjo dr. Stresa torej tièi navaden interes po denarju. Denar, denar Bogastvo mariborske cerkvene sfere: Nekateri prejemki iz javnih sredstev 20032011: Nadkofija Maribor: 14,99 milj. evrov Zavod Antona Martina Slomka: 12,63 milj. evrov Nadkofija Maribor kot tajkun Ekonomist Maks Tajnikar o tem ali gre pri cerkvenih Nadkofijska karitas Maribor: 2,1 milj. evrov investicijah za tajkunski scenarij: »Glavno pri vseh (Vir: Supervizor) teh zgodbah je, da so prodajali sami sebi in s tem na Vrednost nepremiènin (Vir: GURS): neki naèin dosegli cene, ki so bile nije. Naèeloma ni Zavod Antona Martina Slomka, Maribor, razlike med Bavèarjem in cerkvijo. V obeh primerih Vrbanska 30: 6,58 milj. gre za zasebne lastnike, ki se tudi tako obnaajo in Nadkofija Maribor, Maribor, Slovenska ulica 17: sledijo istemu interesu.« (Mladina, 2.4.2010) 5,42 milj. (teoloka fakulteta ...) Sociolog Sreèo Drago: »Kleriki so v èasu nastajanja Nadkofija Maribor, Maribor, denacionalizacijske zakonodaje ponavljali isti stavek Strelika cesta 150: 1,55 milj. kot kasneje v èasu kapitalskih investicij in kot ga Kongregacija olskih sester sv. Franèika Kristusa ponavljajo e danes po propadu teh investicij in kot kralja, Maribor, Strossmayerjeva ul. 17: 3,26 milj. ga bodo ponavljali tudi v prihodnosti saj nam je lo Kongregacija olskih sester sv. Franèika Kristusa samo za dobro ljudi, ne pa za bogatenje. S tem kralja, Maribor, Strossmayerjeva ulica 15: 1,07 milj. skuajo pokazati, da niso na isti ravni kot tajkuni, ki Nadkofija Maribor, Slomkov trg 3: 1,046 milj. so prav tako zapravili kapital, pridobljen iz politiènih kofijski ordinariat Maribor, Slom. trg 19: 0,76 milj. povezav. Res niso isti, laganje klerikov je huje, saj Vlado Began noben tajkun na Slovenskem ni maskiral propadlih projektov s sklicevanjem, da je hotel le dobro de lavcem.« (Curzio Maltese, Nabirka) Katolika cerkev je bajno bogata. Svoje bogastvo je zbirala tisoèletja in zbira ga e sedaj. Vpraanje je, koliko ga je v svoji zgodovini sploh pridobila na poten naèin? Verjetno bolj malo. Kako ga sedaj pridobiva? Na èigav raèun sedaj ivi? Svoj ali tuj? Jezus je bil tesar in si je denar sluil s svojim delom. Kako si denar za ivljenje slui nadkof Stres? Ali dela v kakni delavnici? Kako si denar za ivljenje slui ljubljanski stolni prot Joef Lap, ki je dejal: »Nekateri elijo to osnovno celico tako razcefrati in razvrednotiti in v to celico povabiti vse praièe, koze Kako dolgo e v lasti cerkve? in kozle in krave. Ne moremo. To ni druina!« (Mla dina, 16.3.2012) Ali ne dobi nekaj tudi od vseh Prof. dr. theol. H. Mynarek: davkoplaèevalcev? Pa tako ali mnoge dravljane in V poèetju, ravnanju in govorjenju nacistov ni nièesar, Slovenijo kot takno. In seveda ivali! kar ne bi imelo v cerkvah svoje predstopnje, svojega precendenènega primera. (www.zrtvecerkve.org) Veè kot 60.000 okodovanih delnièarjev Zvon Ena Holding je imel skoraj 30.000 malih delnièarjev, Zvon Dva Holding pa skoraj 35.000. Vsi ti mali delnièarji bodo po vsej verjetnosti izgubili vse, kar so vloili v cerkvena holdinga. Mnogi so vloili vanju vse svoje prihranke, mnogi samo del svojega premoenja. Verjeli so cerkvi, ona pa je vsem storila veliko krivico. Zato bi morala to krivico popraviti, saj to zahteva njen nauk, kot e navedeno. Vendar pa svetovna cerkev s svojo delno cerkvijo noèe popraviti povzroèene krivice. Ta naj ivi dalje, si misli. Odgovorni kleriki bodo paè pustili, da nji hovi bratje izgubijo svoje premoenje, ki so ga vloili v cerkvene projekte, mogoèe celo v dobri veri, da zanje jamèi cerkev. Kaj je o primeru Nadkofije Maribor rekel Jezus iz »Verniki so e marsikaj porli, Nazareta: »Resnièno, povem vam: Karkoli ste storili bodo pa e to« enemu od teh mojih najmanjih bratov, ste meni Kakno mnenje o vernikih imajo nekateri kleriki, je storili.« (Mt 25,40) dobro razvidno iz dogajanja v televizijski oddaji Pogledi Slovenije (3.2.2011), ki je bila posveèena Velika izguba pri nakupu dogajanju v Nakofiji Maribor. Duhovnik dr. Ivan tuhec je za kamerami v pogovoru z eno izmed delnic Petrola sodelujoèih dejal: »Verniki so e marsikaj porli, Naftna industrija je zelo privlaèna za investitorje, saj bodo pa e to,« ta pa je nato z njegovim dovoljenjem se tam kujejo veliki dobièki. Zato ni èudno, da se je to ponovila pred kamerami, torej pred celotno Slov v nakup naftnega trgovca vpletel tudi cerkveni Zvon enijo. Ta izjava kae na slab in podrejen poloaj Ena Holding. Ta je namreè preko drube Julius fond vernikov v katoliki cerkvi. »Poreti« morajo vse, sodeloval pri Istrabenzovem prevzemu Petrola. Del kar jim servirajo njihovi cerkveni predstojniki, kar nice so bile kupljene po povpreèni vrednosti 790 seveda ni èudno, saj katoliki po cerkvenem nauku ne evrov, sedanja vrednost pa je pod 200 evri, s èimer pripadajo sami sebi, temveè cerkvi, ki se ji morajo je cerkev pri poslih z delnicami Petrola izgubila podrejati. Èe bodo kot mali delnièarji izgubili svoje kaknih 40 milijonov evrov. Èigav denar je bil to? delee v cerkvenih zvonovih, so si paè sami krivi. Od vernikov? Denar, ki ga je dala drava? Velik del kreditov je cerkveni holding pridobil pri dravni Zakaj pa so vlagali vanjo! Izguba deleev in s tem NLB, ki veèine tega denarja ne bo dobila nazaj. Kdo premoenja bo paè sluenje materi cerkvi in njenim bo kril te izgube? Ljudje v Sloveniji, ki bodo morali predstojnikom ter izraz spotovanja, pokorèine in preko proraèuna pokriti veliko finanèno luknjo NLB ljubezni do predstojnikov, kot to izhaja iz cerkven in drugih bank. Revni slovenski delavec in dravljan ega katekizma. bo moral bolj ali manj kriti izgube, ki so si jih banke nakopale pri poslovanju s cerkvijo. Kot ponavadi, ko Vatikan noèe pomagati revni financirajo bogate. Nadkofija Maribor kot hudi duh »Posedovati bogastvo, imeti oblast, moè, ter uivanje, slava, to so glavna podroèja delovanja hudega duha,« pravi mariborski nadkof Turnek (Priloga Veèera V soboto, 26.2.2011). Veèina tega se pojavlja v mariborski nadkofiji, zato bi marsikdo menil, da hudi duh deluje tudi v tej nadkofiji. Mogoèe pa je nadkofija sama po sebi hudi duh, saj e do zdaj ni nala krivca za cerkveni polom. Oèitno je nadkofija kot takna elela posedovati bogastvo, imeti oblast in moè in podobno in ni lo za po sameznike v njej. Posedovati bogastvo, imeti oblast, moè, uivanje in slava so lastnosti cerkve same po sebi kot institucije. Njen nauk in zgodovina so jasen dokaz za to. Z Jezusom to nima nobene zveze. Po patru Bogdanu Knavsu je pape rekel, da je »najveèje zlo v Cerkvi sami». (Dnevnik, 30.1.2012) Najveèje zlo je torej v mariborski in ljubljanski nadkofiji, ostalih kofijah, upnijah, redovih, kari tasu in drugih cerkvenih organizacijah. In ker so del cerkve tudi laiki Ker pa riba smrdi pri glavi, je daleè najveèje zlo pri papeu in rimski kuriji. Duhovnik Stres: najbolj sekulizirana dejavnost je ekonomija Ali ste vedeli, da je: ● najveè kriminala na prebivalca v Vatikanu (Delo, 18.1.2007) ● Hitler redno plaèeval cerkveni davek, ostalih dav kov pa ni hotel plaèevati in si je do leta 1933 nabral za 400.000 mark davènega dolga ● je izobèen in preklet tisti, ki pokoduje, pokraca ali ukrade katerekoli knjigo, rokopisno ali na tiskano, iz vatikanske apostolske knjinice (7 dni, 1.2.2006) ● sedem katolikih duhovnikov tiri leta spolno zlorabljalo Rito Milla, Amerièanko iz Kalifornije (Slovenske novice, 8.12.2007) ● pape Inocenc III. ukazal, da je potrebno brez usmiljenja segati vsakogar, ki skua oblikovati osebni pogled na Boga, ki je v konfliktu s cerkveno dogmo ● da so po Ambroziju svetemu vsi, ki niso katoliki, krivoverci in bratje judov ● kardinal Alfonso Lopez de Trujillo oznanil, da so kondome skrivaj mikroskopsko preluknjali, da bi vernike okuili z aidsom ● Tom Coburn, senator iz Oklahome, za zdravnike, ki opravljajo abortuse, zahteval smrtno kazen ● bila podoba papea Wojtile vtisnjena na zlate in srebrne kovance in potne znamke ● pape Gregor VII. rekel, da so vsi vladarji po drejeni papeu ● Luther rekel, da je pape iv hudiè. Nadkof dr. Anton Stres: »Najbolj sekulizirana de javnost ni znanost, paè pa ekonomija. Ekonomija narekuje tudi vrednote.» In e: »Finanèna kriza je vse zaustavila. Meni se zdi najbolj skrb zbujajoèe, da mariborskim bratom je naa borza e toliko mesecev mrtva, svetovne pa »Gospodarska kriza mariborske kofije je posledica Pustne ale kot bogokletje niso. V Sloveniji se niè ne prodaja, niè ne kupuje, vse strukturnega greha. Gradilo se je na lai. Na papir Na ljutomerskem pustnem karnevalu 2011 je bil dolg stoji. To gospodarsko mrtvilo je zame najresneji Nietzche: ju,« je izjavil mariborski nadkof Marjan Turnek mariborske nadkofije ena izmed zgodb, ki pa je problem.» (Objektiv, 24.12.2009) Ali dr. Stres pod Cerkev je najveèja korupcija, kar si jih je mo (Druina, 1.1.2012). Kaj med drugim v zvezi z moèno razburila katoliko cerkev. Reagirala sta tam pira sekularizacijo, saj ga najbolj skrbi, ker je sloven goèe zamisliti. 4 Revno ljudstvo financira neizmerno bogato katoliko cerkev v Sloveniji in po svetu Super bogata katolika cerkev Katolika cerkev je po mnenju mnogih izjemno bogata cerkev, saj nekateri cenijo njeno premoenje na veè 1.000 milijard evrov po vsem svetu ter vsaj milijardo v Sloveniji. Da gre za neizmerno bogastvo, je videti tudi z tega, da je samo nepremièno premoenje cerkve v Italiji vredno kaknih 1.200 milijard evrov in premoenje katolike cerkve v Nemèiji priblino 300 milijard evrov. Kje pa je e neizmerno premoenje v drugih evropskih dravah, ZDA, Juni Ameriki, Avstraliji V vse to niso vteti umetniki zakladi in arhivi, ki predstavljajo nesluten vir cerkvenega bogastva. »Samo s skupnimi moèmi vseh treh varnost nih slub KGB, CIA in Interpola bi morda lahko dobili vsaj priblien podatek o celotnem bogastvu Vatikana in kje vse se nahaja,« je rekel kardinal Vagnozzi. (Ronald Cooke, Vatican Jesuit Global Conspiracy). Tudi v Sloveniji je podobno. Seveda ne gre za tisoèe milijard, temveè za kakno milijardo evrov, saj je samo nepremièno cerkveno premoenje vredno po oceni Geodetske uprave RS okoli 800 milijonov evrov, poleg tega pa letno cerkvena sfera dobi e kaknih 20 ali veè milijonov evrov iz dravnega proraèuna, pa tudi desetine milijonov od svojih vernikov. Seveda pa je tudi milijarda evrov za Sloven ijo zelo velika tevilka, kajti katera privatna organizacija v Sloveniji ima tako veliko premoenje. Zato je tudi pri nas katolika cerkev super bogata organizacija. Slika o revni cerkvi je torej samo mit in ne resnica. S tem neizmernim premoenjem upravlja samo en èlovek, to je pape, ena oseba upravlja z bogastvom, o katerem lahko veèina drav samo sanja. Pape uporablja to bogastvo za politiène namene namesto, da bi ga razdelil med revee, s èimer e poveèuje prepad med bogatimi in revnimi. Èeprav pape stalno pridiga o ljubezni do blinjega in dobro ve, da vsak dan zaradi lakote umre veè 10.000 otrok, milijoni in milijoni pa stradajo, pa kljub temu ni videti njegovih dejanj za odpravo revèine oz. prepada med bogatimi in revnimi. Oèitno se njegova ljubezen do blinjega nanaa samo na bogate. Pape s tem podpira prepad med bogatimi in revnimi ter s tem revèino, kar je podlaga za nasilje, vojne, izkorièanje VB kof Hieronim: Mi kar gorimo od pohlepa po denarju in medtem ko rohnimo proti denarju, polnimo vreèe z zlatom in niè nam ni dovolj. Ples cerkvenih tevilk v Sloveniji Katolika cerkev ves èas poudarja, da je revna in da so glavni vir njenih prihodkov prispevki vernikov. Da je to vsaj zelo vpraljivo, je poskrbela spletna aplikacija Supervizor, preko katere je mogoèe spremljati izdatke javnih institucij, ki se nanaajo na blago in storitve. V okviru tega je tako mogoèe videti denarni tok iz javne v sfero katolike cerkve, ki jo sestavljajo kofije, upnije, slovenska kofovska konferenca, organizacije karitasa, zavodi, drutva, podjetja, ki so pod vplivom cerkve Podatki kaejo, da je cerkvena sfera v èasu 20032011 na kakrni koli pravni podlagi prejela povpreèno letno veè kot 20 milijonov evrov, kar znese skupaj veè kot 200 milijonov evrov. Seveda v to ni vteta vrednost nepremiènin, ki so bile vrnjene cerkvi v naravi v okviru denacionalizacijskih postopkov. Èe upotevamo e obdobje 20002002, smo slovenski davkoplaèevalci prisilno dali katoliki cerkvi in njenim satelitom vsaj kaknih 260 milijonov evrov. Mogoèe se vsota, ki jo je cerkev dobila od davkoplaèevalcev Slovenije (19912011), vkljuèno z vraèilom nepremiènin fevdalnega in drugega izvora, e pribliuje 500 milijonom evrov, èe ni ta tevilka e preseena. V nadaljevanju je nekaj podatkov o tem. Nekateri prejemniki javnih sredstev iz cerkvene sfere (20032011) kofije: Nadkofija Maribor: 14,99 milj. Nadkofija Ljubljana: 7,53 milj. kofija Koper: 1,95 milj. kofija Celje: 0,89 milj. kofija Novo mesto: 0, 53 milj. Slovenska kofovska konferenca: 1,31 milj. Zavod upnije Trnovo: 2,19 milj. Zavod Dominik Saviokaritas Domale: 2,04 milj. Marijin vrtec, Cerklje: 2,10 milj. Zavod Sv. Rafaela Vransko: 1,61 milj. Urulinski zavod: 1,42 milj. Franèikanski druinski intitut: 1,29 milj. Miklavev zavod Murska Sobota: 1,35 milj. Opatijski zavod Celje: 1,84 milj. entjernej: 0,33 milj. Karitas: Slovenska karitas: 3,89 milj. Zavod Pelikan Karitas: 3,87 milj. Zavod èebela Karitas: 2,85 milj. Nadkofijska karitas Maribor: 2,1 milj. Zavod Samarijan Karitas: 1,16 milj. kofijska karitas Ljubljana: 0,50 milj. kofijska karitas Koper: 0,35 milj. Redovi: Konferenca red. ustanov Slovenije: 4,33 milj. Usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega Zagrebke usmiljenke: 0,97 milj. Slov. franèikanska provinca sv. Kria: 0,78 milj. Franèikanska prokuratura: 0,77 milj. Franèikanski samostan Kostanjevica: 0,51 milj. Slovenska provinca drube Jezusove: 0,45 milj. Franèikanski samostan Ljubljana center: 0,41 milj. Drutva: Drutvo Mohorjeva druba: 2,40 milj. Zdruenje slovenskih katolikih skavtinj in skavtov: 1,25 milj. Drutvo Barka: 1,94 milj. SKAM Skupnost katolike mladine: 0,30 milj. Drutvo kat. pedagogov Slovenije: 0,19 milj. Drutvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote: 0,30 milj. Mladinski informacijski center: 0,24 milj. Mladinski ceh: 0,75 milj. upnije: Zavodi: Zavod sv. Stanislava: 25,67 milj. Zavod Antona Martina Slomka: 12,63 milj. Zavod sv. Franèika Salekega: 9,71 milj. kofijska gimnazija Vipava: 9,43 milj. Zavod sv. Terezije: 3,70 milj. Zavod sv. Cirila in Metoda Beltinci: 3,13 milj. Izola: 0,80 milj. Ljubljana Viè: 0,70 milj. Opatijsko mestna upnija Celje: 0,93 milj. Dol pri Ljubljani: 0,55 milj. Ljubljana Polje: 0,44 milj. Beltinci: 0,40 milj. Èrenovci: 0,39 milj.. Solèava: 0,38 milj. Podjetja: Druina d.o.o.: 1,92 milj. Radio Ognjièe d.o.o.: 1,23 milj. Mohorjeva, d.o.o.: 0,89 milj. Pogaèa d.o.o.: 0,70 milj. Metropolitana d.o.o.: 0,63 milj. Krekova druba za storitve d.o.o.: 0,39 milj. Ognjièe d.o.o.: 0,22 milj. Skupaj: ● kofije, SK in njihove organizacije: 95 milijonov ● Karitas: 25 milijonov ● Redovi in njihove organizacije: 25 milijonov ● upnije in njihove organizacije: 50 milijonov ● Politièni stranki NSi in SLS: 10 milijonov ● Teoloka fakulteta: 15 milijonov ● Drutva: 4 milijone ● Vojaki kurati: 2 milijona ● Skupaj: 226 milijonov ● Ostali: ??? Teoloka fakulteta je del cerkve, finanèno in pravno pa del javne univerze, zato sredstva te fakultete niso la direktno cerkvi. Podobno velja za plaèila vojakim kuratom, saj so ti zaposleni v dravni upravi in denar ne gre direktno cerkvi. Podatki o teh cerkvenih pri hodkih so ocenjeni in niso pridobljeni iz Supervizor ja, kot ostali. Zneski v tabeli so zaokroeni. VB Ples cerkvenih tevilk v svetu Kot e navedeno, je katolika cerkev izjemno bogata. Svoje bogastvo je pridobivala skozi stoletja in tisoèletja. Postavi se vpraanje, kako je prila do tega bogastva? Iz raznih virov je znano, da se je cerkev ukvarjala s trgovino z ljudmi in imela sunje, tlaèani so morali plaèevati tudi cerkvi, cerkev je prodajala titule, funkcije, blagoslovljena pisma..., uvedla je tudi trgovino z odpustki. Menihi in drugi cerkveni ljudje so ponarejali listine, da so prili do zemljike posesti. Bili so tudi papei in kofje, ki so obogateli od prostitucije, imeli so celo lastne bordele. Eden najbolj sramotnih naèinov Vatikana, kako nagrabiti denar, je bilo roparsko morjenje drugovercev. Glavni faktor pri irjenju cerkvene zemljike posesti od antike, zlasti pa v srednjem veku, je bila dedièina. Cerkveni oèe Salvian je e v 5. stoletju pridigal: »Kdor premoenje zapusti svojim otrokom namesto cerkvi, ravna proti boji volji in proti svoji koristi. Medtem ko na zemlji skrbi za svoje otroke, sebe ogoljufa za nebesa.« Danes cerkev, èeprav je neizmerno bogata, mnogo sredstev dobi e iz dravnih proraèunov. Sledi nekaj podatkov o bogastvu cerkve. ● priblino 1/3 Rima je v lasti katolike cerkve ● 20 do 22% vseh italijanskih nepremiènin je v lasti cerkve ● vrednost cerkvenih nepremiènin je 1.200 milijard evrov ● celotno podroèje v Rimu od Campo dei fiori do Tibere nasproti Angelskega gradu, mimo Piazza Navona in blinjih ulic je praktièno v celoti v lasti Vatikana. Gre za nekaj manj kot polovico zgo dovinskega centra. Samo v tej coni je veè kot 2500 palaè. Vse te imobilije sploh niso prikazane v katastru, ker veljajo za »inozemski teritorij« (Max Parisi, èasopis La Padania, 21.6.1998) ● cerkev ima okoli 100.000 nepremiènin ● cerkev ima 14.000 zdravstvenih ustanov, vrtcev, ol ● cerkev dobi letno okoli devet milijard evrov iz italijanske dravne blagajne (davène ugodnosti so vtete). kapitala in nalob, delnic in vrednostnih papirjev, ● katolika cerkev dobi iz dravnih proraèunov okoli 10 milijard evrov letno poseduje pa tudi mnoge banke. Znan je primer ● premoenje katolike cerkve je vredno veè kot italijanske banke Intesa, ki zdruuje katolike 300 milijard evrov (brez umetnikih zakladov in denarne ustanove in se je zdruila z banko San arhivov) Paolo Imi v eno najveèjih v Evropi ● letni proraèun nadkofije Köln je slabo milijardo ● premoenje nemke Karitas je po podatkih iz leta evrov, samo dele te nadkofije v podjetju z okoli 1995 znaalo 65 milijard mark 26.000 stanovanjskimi in poslovnimi enotami je ● cerkev ima po svetu v lasti tudi veèje tevilo bil leta 2003 vreden okoli milijarde evrov tiskovnih agencij, èasopisov, revij, radijskih in ● katolika cerkev je najveèji privatni posestnik, saj televizijskih postaj ter drugih medijev njena posest ustreza velikosti Bremna, Hambur ● v Avstraliji ocenjujejo, da bi katolika cerkev kot ga, Berlina in Münchna skupaj. gospodarska korporacija kotirala med prvimi petimi v dravi s premoenjem, vrednim veè kot Cerkvena kmetijska zemljièa po svetu: 60 milijard dolarjev in skoraj 10 milijardami ● panija: ca. 20% vseh polj dohodkov v letu 2005. (Dnevnik.si, 24.4.2008) ● Portugalska: ca. 20% vseh polj ● po mnenju nekaterih naj bi papeka banka vsak ● Argentina: ca. 20% vseh polj trenutek razpolagala s sto milijardami evrov goto ● Anglija: ca. 100.000 ha vine (Jure Ernonik, Mladina, 17.7.2009) ● ZDA: nad 1.100.000 ha njivskih povrin, travniki in gozdovi niso vteti ● Nemèija: e nekaj dejstev o cerkvi: Italija: ● v organizacijah karitasa in diakonije je zaposlenih ● zlate rezerve Vatikana so bile leta 1952 po veliko sti druge na svetu, takoj za amerikimi, in so preko milijon ljudi znaale 3,5 milijarde evrov. Kakno je stanje ● karitas in diakonija (evangelièanska dobrodel danes? nost) dobita letno okoli 45 milijard evrov (karitas ● katolika cerkev je danes najveèji verski gospo 25, diakonija 20) darski koncern na svetu in moèno angairan na ● katolika in evangelièanska cerkev sta lastnici podroèju nepremiènin, kemije, elektronike ... ter treh tiskovnih agencij, 55 èasopisov, 279 revij, 48 soudeleen pri velikem tevilu gigantskih firm. radijskih oddaj, 2 radijskih oddajnikov in 17 tele Samo v Nemèiji ima okoli 100 milijard evrov Veè na www.bogastvocerkve.org vizijskih produkcijskih hi 5 Ali ste vedeli, da: ● je pape Benedikt XVI. s prodajo svojih knjig v letih 20052010 zasluil pet milijonov evrov ● je pape Pij XII, ki je umrl leta 1958, zapustil svojim dedièem 80 milijonov mark, v èasu njegovega papeevanja so trije njegovi neèaki v Vatikanu oz. z njim povezanimi podjetji zasluili preraèunano 120 milijonov mark ● se bruto plaèe kofov, nadkofov in kardinalov v Nemèiji gibljejo od 10.000 do 13.000 evrov, os novna plaèa duhovnika pa je okoli 5.000 evrov ● Lucien Gregoire v knjigi Umor v Vatikanu trdi, da si je Karel Wojtyla papeki stol kupil s pod kupninami kardinalom v viini veè 100 milijonov dolarjev ● je pape Janez Pavel II. del denarja, ki je bil namenjen za reveem, uporabil za prenovo papeke palaèe v Vatikanu in poletne rezidence v Castel Gandolfu, pri èemer je dal za svoje osebne potrebe zgraditi velièasten plavalni bazen ● je imel pape Janez Pavel II. svoj osebni tajni sklad, v katerega se je steklo vsaj 200 milijard lir, ki so bila porabljena za ruenje komunizma na Poljskem, Vatikan pa je podprl sindikat Solidar nost s 100 milijoni dolarjev ● je kardinal Alberto di Joria, predsednik IOR, v svoji oporoki zapustil vatikanski banki, vile, zemljièa, obveznice in banène depozite ● je 7 kofov za èasa filipinske predsednice Arroyo prejelo drage avtomobile iz sredstev dravne lo terijske drube v zameno za podporo Arroye. enske so doloèene predvsem za to, da zadovoljijo moko pohotnost (Johannes Chryostomos, grki cerkveni uèitelj) Katoliko demoniziranje ensk V mesecu marcu imamo v zahodni civilizaciji kar dva praznika namenjena enskam, 8. 3. je dan ena, 25. 3. pa materinski dan. Oèitno so vsi ostali dnevi »posveèeni« mokim, saj nisem zasledil, da bi obstajal nek poseben, uradno zabeleen dan mokih, tudi uradnega oèetovskega dneva e nisem praznoval. Od kod potreba po nekaknem posebnem »slavljenju« enakopravnosti ensk? Ali se ta civilizacija ne razglaa za »krèansko«, kjer naj bi bili po nauku ustanovitelja in duhovnega vodje kristjanstva Jezusa Kristusa vsi enakopravni, tako enske kot moki? Tudi moderni, sekularizirani, od verskih skupnosti loèeni Zahod ohranja ta dva praznika, ker oèitno enske e niso zares enakopravne, pa èeprav na bombah, ki jih Zahod meèe na »nedemokratiène« reime, z velikimi èrkami pie nekaj o demokraciji, èlovekovih pravicah in svoboèinah. Kje je ne samo po mojem preprièanju glavni vir sovranosti do ensk in to ne samo v preteklosti, ampak tudi sedaj? Seveda, kot pri veèini drugih moralno iztirjenih zadevah, tudi tu naletimo na rimskokatoliko cerkev in njene klone, predvsem evangelièanskoluteransko in pravoslavno cerkev. Verjetno bodo tu kleriki in njihovi pristai zavpili, da oni paè èastijo enskost v podobi »device Marije«, e dravni praznik in dela prost dan 15. 8. v èast »Marijinega vnebovzetja« so izsilili, kaj bi e radi veè. Pa si malce poglejmo katoliko »èaèenje« ensk. Teologinja Uta RankeHeinemann je v svoji knjigi »Katolika cerkev in spolnost« objavila veliko zani mivih informacij, citiram: Po mnenju Avgutina mnogoenstvo ne nasprotuje redu stvarstva, paè pa mnogomotvo. Kajti soproge so, tako meni, sluabnice svojih mo. Noben suenj pa nima nikdar veè gospodarjev, paè pa ima gospodar veè sunjev. Tako tudi nismo e sliali, da bi svete ene sluile veè ivim soprogom, paè pa beremo, da so tevilne svete ene sluile enemu soprogu To ni zoper bistvo zakona. V Kazenskem zakoniku cesarja Karla V. (iz leta 1532) je na primer èlen 133 uporabo sredstev za prepreèevanje zanositve ta je cerkev preklela kot sredstvo razvrata kaznoval s smrtjo. Pape Siricij je v 4. stoletju dejal: »Jezus si ne bi izvolil rojstva iz device, èe bi mislil, da je njena vzdrnost tako ibka, da bi bilo lahko isto naroèje, iz katerega je izlo Gospodovo telo, da bi bila torej tista dvorana veènega kralja omadeevana z navzoènostjo mokega semena.« Rojevanje otrok je torej nevzdr nost, padec v slo, spoèetje otroka, razen od Svetega Duha, pomeni neèistovanje, omadeevanost. Da to ni samo zasebno mnenje posameznega papea, potrjuje katoliki dogmatik Michael Schmaus, ko pravi, da je Siricij s svojimi ugotovitvami izprièal »enoglasni nauk Cerkve«. Pape Siricij je na razvoj celibata odloèilno vplival s pismom panskemu kofu Himeriju iz Taragone (385), v katerem je oznaèil kot crimen, torej kot zloèin, ravnanje tistih duhovnikov, ki imajo po pos vetitvi e vedno spolne odnose z zakonskimi druicami. Ugledni pariki profesor teologije Johanennes Beleth (+okrog 1165) je prepovedal umrle noseènice med pogrebno mao poloiti na mrtvaki oder v cerkvi, ker nerojeni otrok e ni bil krèen. Dalje so morali, preden so smeli noseèo ensko pokopati na posveèenem pokopalièu, iz njenega trupla izrezati otroka in ga pokopati zunaj pokopalièa. Prav ta prepoved kae na razirjenost grozljivih posledic Avgutinovega nauka o izvirnem grehu. Toma Akvinski (+1274) je dejal: »ena je samo pomoè pri ploditvi in koristna v gospodinjstvu, za moevo duhovno ivljenje je brez pomena. Z otroki ji je dana tudi kuhinja, cerkev pa se po cerkvenih oèetih razume sama od sebe.« To stalièe je ivo e danes. Primarna teoloka misel o enski je pri katoliki hierarhiji e vedno ta, da sodi ena k otrokom in k tedilniku. Katoliki celibat ima poganske korenine. Celibati stièni predpisi glede èistosti izhajajo iz kamene dobe religiozne zavesti. tevilni poganski duhovniki so se skopili, da se ne bi omadeevali s spolnostjo in bi lahko ostali èisti in sveti posredniki med ljudmi in bogom ali boginjo. Jezus ni imel samo dvanajstih uèencev, temveè tudi tevilne uèenke, med njimi dame iz visoke drube, kot je bila Joana, ena enega od visokih Herodovih uradnikov. V Jezusovih èasih je bilo na splono tako: e èe je enska na ulici govorila z mokim, jo je lahko zaradi tega mo brez izplaèila enitvenega zneska (ki nekako ustreza nai odpravnini) pognal na cesto. Okrog Jezusa zbrane ene, njegove uèenke, niso bile samo pasivne poslualke. Bile so prve, ki so oznanile Jezusovo vstajenje. Jezusova nepristranskost do e nsk je zbodla v oèi celo njegove lastne uèence. Pri vodnjaku je prosil neko Samarijanko, naj mu da piti, in èeprav so bili Judje s Samarijani v sovratvu, se je z njo pogovarjal. Za celibatistièni odnos do ensk je odloèilnega pome na Avgutinovo stalièe. Njegovo negativno stalièe do ensk je zato e posebej usodno. Teko si je misliti veèje nasprotje, kot ga najdemo med Jezusovim obnaanjem in vedenjem tega velikega svetnika. Njegov dolgoletni sostanovalec in prijatelj Pozidij o njem poroèa: »Nobena enska noga ni nikdar stopila v notranjost njegove hie, nikoli ni govoril z nobeno ensko brez prisotnosti tretjega in zunaj govorilnice. Celo pri svoji stareji sestri in pri neèakinji, ki so bile redovnice, ni poznal izjeme«. Iz taknega obnaanja lahko sklepamo, da je imel duevne motnje. Kar se tièe zapostavljanja ensk pa pozna cerkev e druge ukrepe in prepovedi. Sinoda v Elviri z zaèetka 4. stoletja je v kanonu 81 doloèala, da enske v svojem imenu ne smejo prejemati in poiljati pisem. Tudi las si ne smejo strièi (Sinoda v Gangri, 4. st.). Hefele: »Apostol Pavel vidi v 1. Pismu Korintèanom (11,10) v enskih dolgih laseh, ki so jim dani kot naravna tanèica, znak njihove podlonosti mou.« V samem jedru diskriminacije ensk v cerkvi je ideja, da so enske pred svetim nekaj neèistega. Klement Aleksandrijski (+215) pie: pri enski »mora e zave st o njenem lastnem bistvu izzvati obèutek sramu«. neznosnim katolikim zmotnim preprièanjem, da se pravi èloveki zloèini dogajajo v zakonskih spalnicah in ne na bojièih ali v mnoiènih grobnicah. V ka toliki moralni teologiji so veliko razpravljali o praviènih vojnah, prav niè pa o praviènem prepre èevanju zanositve. V tem je neka dosledna logika, saj je treba zagotavljati spoèetje ne nazadnje tudi z ozi rom na bojièe. Oboroevanje se torej zaène e v spalnici. Zato ni nakljuèje, da dosega zavraèanje kontracepcije najvijo toèko prav v naem stoletju oboroevanja in svetovnih vojn. Zakaj si katolika cerkev za zaèito ivega èloveka ne prizadeva tako zelo, kot si prizadeva za zaèito potencialnega in namiljenega èloveka? Zakaj ne prepoveduje vojne z enako odloènostjo kot prepoveduje kontracepcijo? Zakaj dobiva v katoliki morali vojna vèasih okrasni pridevnik »pravièna«, kontracepcija pa nikdar? Kdor se odloèa za otroke, bi se moral odloèiti tudi proti vojnam. In kdor ene skrb za namiljene otroke tako daleè, da nikakor, tudi ob »e tako tehtnem razlogu«, ne dopuèa prepreèevati zanositev, ta naj svojo skrb za ive otroke ene e dalje in naj se zavzema za prepoved vseh vojn, tako da bo iz mota tistih kofov in kardinalov, ki so govorili: zato, ker je vojna, potrebujemo otroke, konèno nastal resnièni krèanski moto: zato, ker so otroci, naj nikdar ne bo nobene vojne! Konzervativni »Offertenzeitung für die kat holische Geistlichkeit Deutschlands« je oktobra 1977 pisal: »Dejansko bo kontracepcijska tableta prav gotovo v desetih do dvajsetih letih zaustavila rast Cerkve z vsemi posledicami za prirast duhovnitva in redovnitva, kot tudi za prihodke od cerkvenih davk ov.« Celibatisti so hoteli nas likati takno podobo Marije, ki ne bi imela niè skupnega z drugimi en skami. To jim je uspelo. Èaèenje ene èiste ens ke v nasprotju z vsemi drugimi neèistimi je ce libatistiènim samcem, pri njihovem ivljenju brez ensk, lahko v opo ro, vendar pa so s tem tevilnim ljudem priza dejali mnogo kode. Za eno je bolj bedna usoda, da mora iveti ensko ivljenje, ki ga utesnjujejo in dogmatizirajo moki. Marijo je to doletelo na en kraten naèin. Vse, kar ima karkoli opraviti z ensko spolnostjo, vse, kar pomeni zaplojevanje in rojevanje otrok, so ji odvzeli. Sina ni smela dobiti z mokim, biti je moral Sveti Duh in zgoditi se je moralo brez sle. Sina ni smela roditi po naravni poti, kajti tudi pri porodu je morala ostati nepokodovana. Tako so iz nje naredili brezspolno bitje. Konec citatov. Nihèe teh »biserov« katolike ideologije in prakse do danes ni preklical in so e vedno veljavni, tako da iz uèenja katolikih pismoukov izhaja, da je katolika boginja devica Marija edina enska, ki je v katolikih nebesih. Ker brez due seveda ne more v nebesa, vse ostale enske ne morejo biti tam, saj so po katolikem nauku ne samo manjvredne, ampak oèitno tudi brez due. Zato pa je v zameno devica Marija na dog matskem pladnju ponujena superenska edina po leg Jezusa ne samo duno, ampak tudi telesno vzeta v nebesa. Izhajajoè iz prej omenjenih dejstev so, ne samo zame, tako praznik Marijinega vnebovzetja kot tudi materinski dan in dan ena simboli globoke diskriminacije ensk s strani katolike cerkve in s katoliko ideologijo zastrupljene zahodne drube. Diskriminacije, ki ima ensko e danes zgolj za gos podinjski stroj in stroj za rojevanje otrok ter za zado voljevanje moke pohote. Dokaz za to so tudi izjave sedanjih cerkvenih »aparatèikov«, ki so izgleda prid no prebirali svoje uèitelje. Npr. izjava trenutnega kandidata za svetnika tevilka ena, santosubito papea Janeza Pavla II. iz leta 1988: »enska mora tiho posluati in se povsem podrediti. Nobeni enski ne dovolim uèiti in se dvigniti nad mokega.« Ali pa: »Dekleta, ki nosijo mini krila, pridejo v pekel.« (Jez uit Wild v 20. stol.) upnik Joe Pacek: »enska je ustvarjena kot pomoènica èloveku.« (Druina, 15.7.2001) Svoj vrhunec je ta diskriminacija dosegla na zaèetku mraènega novega veka v katerem e ivimo med l. 1450 in 1800, ko so katoliki juriniki s pomoèjo inkvizicije in montiranih, nameèenih èarovnikih procesov pobili na milijone ensk po vsej Evropi. tevila o grozovito muèenih in pobitih enskah se razlikujejo, toda govorimo o najmanj 3 milijonih rtev. Pravi feminocid spolna èistka, kjer si bil avtomatsko kriv, èe si bil enska. In so enske po katoliki ideologiji krive e dandanes. Na sreèo jih Celibatistièno discipliniranje ensk je segalo tudi v zasebno ivljenje. Apostolske konstitucije svarijo, èe da se enske ne smejo prepogosto umivati: »Da lje naj se (ena) ne postopi prepogosto umivati se, tudi opoldne ne, in èe je mono, naj se ne umiva vsak dan.« Èe se celovito ozremo na represijo proti enskam, na njihovo zatiranje, diskriminacijo in sataniziranje, po tem se nam pokae celotna cerkvena zgodovina kot ena sama dolga veriga samovoljne vladavine ome jenih mokih nad enskami. In ta samovoljna oblast se tudi danes nemoteno nadaljuje. Iz mnogih knjig pokore, npr. iz dekreta Burkhalda Wormskega (+1025) je razvidno, da so morali spovedniki zakonce spraevati o njihovi vzdrnosti. Opat Regino iz Prüa formulira v svoji knjigi pokore vpraanja takole: »Si imel na nedeljo spolni odnos? Potem se mora poko riti tri dni Si se s svojo eno pregreil v èasu posta? Potem se mora pokoriti leto dni in plaèati odpustek 26 soldov.« kof Cezarij glede prepreèevanja zanositve: »Kdo sme brez opozorila gledati, kako ene jemljejo napitke, ki jih storijo nesposobne za zanositev ali omejujejo v njih naravno silo, ki je po boji volji sposobna rojevati sadove. Tolikokrat, kot bi lahko spoèela ali rodila, toliko umorov bo imela takna ena na vesti. In èe si ne bo naloila primerne pokore, je obsojena na veèno smrt v peklu.« Prepreèevanje zanositve je bilo v katoliki cerkvi oznaèeno kot umor vse do leta 1917. Do takrat je bilo to sestavni del cerkvenega prava katolike cerkve. Kot dejanje prepreèevanja zanositve ni veljalo samo jemanje napitkov, ampak tudi razne vrste spolnega odnosa, pri katerih do zanositve ne more priti: coitus interruptus, analni ter oralni spolni odnos. V posameznih knjigah pokore sta oralni in anal ni spolni odnos pogosto kaznovana stroje kot splav, celo ostreje kot naklepni umor. Never jetna in nesmiselna oz naèba prepreèevanja za nositve kot umora se je dotaknila tudi posvetne ka zenske zakonodaje. Za tevilne ljudi so bile posledice strane. V »Kazenskem zakoniku« cesarja Karla V. iz leta 1532: 133. èlen kazenskega zakonika kaznuje prepreèevanje zanositve s smrtno kaznijo, namreè z obglavitvijo za mokega in utopitvijo za ensko. Od 8. stoletja dalje je bilo spovednikom naloeno, da morajo vernike v spovednici izrecno izpraati glede prepreèevanja zanositve. Temeljni toèki sta bili splav in prepreèevanje zanositve. Teolog Albertus Magnus je bil velik sovranik ensk. Takole je trdil: »enska je ponesreèen moki in v primerjavi z moko je njena narava defektna in pomanjkljiva.« Zaradi »defektnega razuma«, na kakrnega, razen pri enskah, naletimo »tudi pri otrocih in duevnih bolni kih«, enska po mnenju Tomaa Akvinskega tudi ne more biti prièa pri podpisovanju oporoke. Tudi otroci morajo upotevati izbornejo oèetovo kakovost: »Oèeta je treba bolj ljubiti kot mater, saj je oèe aktivni, mati pa pasivni ploditveni princip.« Toma Akvinski pravi, da je ena kot nepopolno bitje, v razvojni stopnji nekje na ravni otroka, otroke sicer sposobna rojevati, ne pa tudi vzgajati. Duhovno jih lahko vzgoji samo oèe, saj je on duhovna glava druine. Cerkveni oèe Hieronim je dejal, da »enska preneha biti enska« in jo lahko imenujemo »moki«, »èe se odloèi, da bo namesto svetu sluila Kristusu«. Svetnik in cerkveni uèitelj Krizostom: »Ni se dobro poroèiti. Kaj je ena drugega kot sovranica pri jateljstva, neizbena kazen, neizogibno zlo, naravna skunjava, zaelena nesreèa, hina nevarnost, kod ljiva zabava, pomanjkljivost narave, prebarvana z lepo barvo.« Avtorja »Èarovnikega kladiva« sta mnenja, da »bi bil svet, ko ne bi bilo ensk tudi èe ne upotevamo èarovnic , odreen premnogih nevarnosti.« 3. novembra 1586 objavljena bula papea Siksta V. je odrejala, da morajo biti zakonolomci ter za konolomke in enako stari, ki prodajajo otroke, ka znovani s smrtjo. Enako morajo biti po sodnikovi presoji kaznovani tudi tisti, ki se na lastno pest loèijo Vsiljivo poudarjanje prepovedi kontracepcije je bilo posebej izrazito v èasu vojn 1870/71 ter 19141918. In e danes so namiljeni otroci deleni veèje zaèite pred kontracepcijo kot pa realni, napol dorasli otroci, pred peklom in smrtjo bojiè, paè v skladu s tistim 6 kler ne pobija veè, a ne zaradi spremembe preprièanja, temveè zato, ker jih zaradi spremembe politiène klime ne more veè. Da pa bi se Vatikan opravièil enskam npr. z odpravo svoje sovrane ideologije in prakse do njih, to meji e na znanstveno fantastiko. Tako se normalen èlovek resnièno zaèudi, ne samo èe vidi v cerkvi kakno ensko, ampak dejstvu, da so enske sploh e èlanice rimskokatolike cerkve in njenih klonov. Razlog takega stanja vidim v tako imenovanem stockholmskem sindromu to je v is tovetenju rtve z rabljem in to ne samo zaradi fiziènega, ampak tudi psihiènega preivetja. Saj zara di veèstoletnega obupa, brezizhodnosti in nezmo nosti spremeniti enomrzno politiko katolike cer kve enske ideologijo svojih rabljev raje sprejmejo za svojo. Danes je situacija kljub e vedno obstojeèi moèi svetovne katolike diktature na sreèo tako daleè, da lahko posameznice in posamezniki sledijo nasvetu, ki je zaèuda e vedno zapisan v katoliki bibliji. Nasvet v Janezovi Apokalipsi govori o IZS TOPU iz katolike cerkve, babilonske vlaèuge. Pa èeprav sedanji pape Benedikt XVI., bivi veliki inkvizitor Ratzinger, govori o ponovni »evangeliza ciji« Evrope verjetno tudi nasilni s pomoèjo katolikih eksorcistov, to je izganjalcev hudièa oz. modernih inkvizitorjev. Glede na dejstvo, da je Vatikan dajal svetnim oblast em naroèila za ubijanje in seiganje ensk na grma dah pa tudi sam je to rad poèel in tudi glede na grozovitost in predvsem tevilnost nesreènic pa tudi nesreènikov katere so katoliki kleriki skupaj s svojimi protestantskimi kolegi segali na grmadah po Evropi in tudi v kolonijah, lahko mirno ugotovimo, da smo v »napredni« zahodni civilizaciji odpravili èloveke rtve bogovom, to je predvsem katolikemu »bogu« veènega prekletstva, ele okoli l. 1840 ko je v paniji, kjer je zagorela prva grmada, ugasnila tudi zadnja. Upam, da bo demokratièna slovenska drava v kratkem pregledala verske spise in interno pravo katolike cerkve skozi drobnogled Ustave in zakonov R. Slovenije ter prisilila slovensko podrunico va tikanske drave »Sveti sede«, da se uskladi v teoriji in iz nje izhajajoèi praksi z modernimi ustavnimi standardi, izhajajoèimi iz konvencije o èlovekovih pravicah in svoboèinah. Torej konkretno, da cerkev uskladi svoj diskriminatorni odnos do ensk s 14. èlenom Ustave, ki govori o enakosti, ne glede na spol, raso itn. Tako kot se moramo drati Ustave VSI dravljani R. Slovenije, brez izjem. Me tudi zanima, èe bi katerakoli druga verska skupnost ali drug del civilne drube imela tako z Ustavo nasprotujoèo teorijo in prakso kot katolika cerkev ali bi lahko ne samo nemoteno delovala, brez zahtev ustanov dravnega pregona, ki èitijo ustavno ureditev, po uskladitvi z Ustavo ampak, ali bi lahko delovala kot dravna varovanka tevilka ena, kot slovenske vlade trenutno obravnavajo katoliko cerkev? In èe velja nezastarljivost pregona zaradi zloèinov proti èlovetvu za nacionalsocialistiène (npr. holo kavst, ) in komunistiène zloèine (npr. Gulag, po vojni poboji v Sloveniji, ) e po pol stoletja od storitve, vsekakor velja nezastarljivost tudi glede pregona katolikih morilcev ensk izpred pol ti soèletja. Ker so konkretni morilci seveda mrtvi, gre tu poleg pridobitve moralnega zadoèenja in rehabil itacije rtev predvsem za to, da se na takem nue rnberkohaakem sodnem procesu obsodi in pre pove ideologijo Vatikana, ki je sploh omogoèila gro zovite katolike zloèine nad enskami in drugimi drubenimi skupinami. Saj je ta ideologija e danes neokrnjeno del katolikega nauka in kot taka lahko spet postane podlaga morebitnim novim pregonom. V slovenskem primeru je prepoved katolike teoloke in konkretne diskriminacije ensk vsebovana v 63. èlenu Ustave, kjer pie o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Nekaj se pa le premika glede stoletja dolge »nedotak ljivosti« katoliko klerikih zloèincev. V knjigi (pre vedeni v slovenèino) o kazenski ovadbi zoper sedan jega papea Benedikta 16. z naslovom »Afera pape« (izdajatelj Drutvo za zaèito ustave in rtev cerkve) si lahko preberemo ovadbe papea glede njegove kriminalne vpletenosti v prikrivanje klerike pedofili je, sodelovanja pri irjenju aidsa preko prepovedi kontracepcije, »Eppur si muove!« vendar se le premika, poèasi, pa zanesljivo. Borislav Kosi Vendar dokler bo Vatikan podpiral zahodni kapital in njegov prodor v ( ) z orojem ali svojo etiko, se bo nadaljeval sedanji neoliberalni razvoj. (Matja Han ek, Mladina, 8.1.2010) Pedofilija katolikih laikov je pedofilija katolike cerkve V Sloveniji prevladuje katolika pedofilija Po podatkih same katolike cerkve naj bi bilo v Sloveniji od 2 do 4 odstotke duhovnikov pedofilov, kar pomeni, da naj bi bilo pri nas, glede na to, da je v Sloveniji okoli 1.000 katolikih duhovnikov, med 20 in 40 duhovnikov storilcev kaznivih dejanj, povezanih s spolno zlorabo otrok. Ker je bilo v zadnjih desetih letih zaradi spolnih zlorab otrok okoli 20 duhovnikov obravnavanih v civilnih in cerkvenih postopkih, se postavi vpraanje, ali cerkev javnosti ne posreduje resniènih tevilk o tevilu klerikih pedofilov. Ker ima cerkev uèinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov, kot je to javno izjavil visok predstavnik cerkve dr. Andrej Saje, dobro pozna stanje med duhovèino in zagotovo ve, kateri kleriki so pedofili. To e zlasti zato, ker cerkev pozna profil potencialnega pedofila in dobro pozna okolje, kjer je veèja monost, da pride do spolnih zlorab otrok. Zgoraj navedeni odstotki so podatki katolike cerkve, verjetno pa so resniène tevilke mnogo veèje, saj cerkev mnogokrat ne govori resnice. Lahko, da so te tevilke samo vrh ledene gore. Sociolog dr. Marjan Smrke meni, »da sta dejansko pedofilija in efebolifilija med katoliko duhovèino nadsorazmerna njenemu deleu v sploni populaciji. V Ameriki je tega celo do desetkrat veè.« (http://www.park.si/2006/11/marjansmrkestanje danasnjedruzbemimikrija) Pri tem je potrebno ve deti, da so ZDA preteno protestantska deela, zato je dele katolikih pedofilskih duhovnikov tam zelo visok. Dr. Sreèo Drago pa meni, da v primerjavi z drugimi podobnimi organizacijami, kot so podobne verske skupnosti ali ustanove, cerkev odstopa (Mladina, 16.4.2010). Poleg tega pa mnoge rtve nikomur ne povedo za zlorabe in te zadeve ne pridejo niti do cerkve, kaj ele kam drugam. Znano je, da ima pedofilski storilec veè rtev, pov preèno, po podatkih cerkve, do 8. Obstajajo pa mno gi, ki so jih imeli veè kot 10 ali celo veè 10 (v tujini). upnik Jot je bil obdolen spolnih zlorab kar 16 mladoletnih oseb. Èe je v Sloveniji kaknih 30 do 40 duhovnikov oziroma drugih klerikov, ki spolno zlor abljajo otroke, je lahko rtev veè sto. Koliko: 200, 300 ... Kdaj bodo te rtve spregovorile? Koliko grozljivih usod je povzroèila cerkev? Koliko unièenih ivljenj imajo na vesti katoliki kleriki? V èigavem imenu so delovali: Jezusa ali satana? Kdaj bo cerkev plaèala odkodnino rtvam? V letu 2009 je bilo v Sloveniji po podatkih pristo jnega ministrstva kaknih 200 primerov pedofilije. Glede na dele pedofilskih duhovnikov, ta naj bi bil, kot e navedeno, med dvema in tirimi odstotki, seveda po podatkih same cerkve, odpade v letu 2009, teoretièno (statistièno), na katoliki kler od 4 do 8 primerov pedofilskih duhovnikov. Jih cerkev obrav nava? V tajnih postopkih na svojih sodièih? Ali pa so bili nagrajeni s premestitvijo? Je primere prijavila civilnemu sodstvu? e dolgo v javnosti ni niè sliati o nobenem novem primeru klerike pedofilije. Ali ga ni ali pa ga je cerkev prikrila? Veèina pedofilije v Sloveniji spada pod cerkveno okrilje V Sloveniji je katolika vera vera okolja. Katolika cerkev je najtevilèneja in najbogateja verska skupnost. Velika veèina Slovencev in dravljanov je katolike vere. Katolika cerkev obsega tako klerike kot tudi laike. Po katolikem nauku so oboji del cerkve, oboji so deleni pri njenem poslanstvu, oboji so èlani cerkve. Zato je tudi pedofilija katolikih laikov pedofilija katolike cerkve. Pedofilija, ki je del katolike cerkve, je torej sestavljena iz dveh sestavin: iz pedofilije laikov in pedofilije klerikov. Èe je kaknih 80 odstotkov vseh prebivalcev Sloven ije prejelo katoliki krst, veèina seveda kot dojenèki, je po nauku katolike cerkve tolikno tevilo tudi njenih vernikov. Kot je bilo e navedeno, dojenèek oziroma otrok, ki je krèen, postane s krstom cerkve ni vernik in s tem njen èlan laik. To pa tudi pomeni, da je med 200 primeri pedofilije v Sloveniji v letu 2009 kar 80 odstotkov storilcev, ki so verniki ka tolike cerkve, veèina storilcev torej sodi v to cerkev. Seveda je to domneva, ki sloni na statistiki. Lahko, da je odstotek veèji ali pa manji. Teko pa bo spodbiti dejstvo, da veèina tistih, ki spolno zlorablja jo otroke, sodi, glede na katoliki nauk, v sfero katolike cerkve. Ali nima torej cerkev eno izmed kljuènih vlog v pedofiliji v Sloveniji, saj èe niso storilci njeni duhovniki ali redovniki, pa so, vsaj statistièno, storilci velike veèine pedofilskih zloèinov katoliki laiki. Èe ne klerik, pa laik, v vsakem primeru je to del katolike cerkve. Ali je pedofilija eden izmed temeljev te cerkve? Ali je cerkvena pedofilija tudi del nauka Jezusa iz Nazare ta? Ali je pedofilija tudi v nebesih? Èe ni, komu pripada pedofilija? Èe je veèina storilcev, vsaj statistièno, del cerkve, daje to katolikemu nauku poseben peèat. Vpraanje je, v kaknem pomenu: negativnem ali pozitivnem. Kajti, kakna je to vera, kaken je to nauk, ki je podlaga za takna gnusna dela, kot so spolne zlorabe nemoènih otrok? V drubi oziroma javnosti je vsa pozornost usmerje na v pedofilijo klerikov, redki pa se ukvarjajo s pedofilijo katolikih laikov kot pedofilijo dela katolike cerkve. Redki se ukvarjajo z odnosom med katolikim naukom in spolnimi zlorabami otrok, ki jih storijo katoliki laiki, predvsem v smislu vzroène zveze med naukom, ki otroke smatra za »last« cer kve, stari pa so samo cerkveni pooblaèenci in se morajo ravnati do otrok v smislu cerkvenega nauka, sicer jim grozijo cerkvene sankcije, tudi veèno prek letstvo, in posledico tega nauka, to je spolno zlorabo. Problematika spolnih zlorab otrok, ki jih storijo ka toliki verniki laiki, je bistveno ira in po membneja, kot se to prikazuje. Ob tem ni zanemariti niti dejstva, da je veliko ljudi imelo, in seveda ima, psihiène teave zaradi izkuenj, ki so jih imeli s cerkvijo v svojem otrotvu in mladosti. Cerkveno pogojene nevroze niso redkost, e zlasti ne v okoljih, kjer je katolika cerkev zelo moèna. Tudi nemka zvezna kanclerka Angela Merkel je dejala, da se te spolne zlorabe niso dogajale le v cerkvenih olah in internatih, marveè je to obseno drubeno vpraanje. To je sicer res, vendar pa je potrebno pogledati, kaken dele pri vsem tem ima cerkev. Dejstvo je, da je na zahodu cerkev vodilna ideoloka sila e dolga stoletja oziroma tisoèletja. Dolgo èasa sta bila drava in cerkev eno in isto. Svoj nauk je cerkev vsiljevala drubi, èe ni lo zlepa, pa zgrda. Znana so nasilna pokristjanjevanja. Èe ljudje njene vere niso sprejeli prostovoljno, je tekla kri. Tudi v Sloveniji se je dogajalo podobno. Ko se je otrok rodil, je bil krèen in je tako postal èlan cerkve. Vzgoja v druini in oli je temeljila na cerkveni ideologiji, ki je otroke smatrala za »last« cerkve, stare pa za cerkvene pooblaèence, ki morajo otroke vzgajati v cerkvenem duhu in po cerkvenih naukih. Indoktrinacija, hromljenje svobodnega razvoja otrok in njihove volje, je bila zelo moèna in je otroka naredila po podobi cerkve. To se je dogajalo iz roda v rod. Indoktriniran otrok je, ko je odrastel, indok triniral svoje otroke, ti pa zopet svoje otroke in tako dalje, veèinoma pod gronjo prekletstva in veènega pekla. Vse to je zaznamovalo drubeni razvoj. V zadnjem èasu krvava biblijska indoktrinacija po puèa, vendar ne zaradi tega, ker bi cerkev spoznala njeno kodljivost, temveè zaradi tega, ker postajajo pozitivne sile vedno moèneje. Toda oèitno je, da se bo cerkev borila do konca. Njeni manevri in triki, povezani s pedofilskimi kandali, to dokazujejo. Sprva zanikanje, nato posutje s pepelom, celo »iskren« papeev jok pri sreèanju z rtvami spolnih zlorab na Malti, vse to je v funkciji ohranjanja starih odnosov. Prizna nekaj grehov, da se mediji èim prej izpiejo in s tem nehajo, kajti èe bi e naprej tajil, bi lahko prilo na dan e mnogo veè za cerkev obremenjujoèih stvari, ne samo pedofilije. Da pri krije velike grehe, rtvuje in odkrije javnosti manje grehe. Zelo spretno. Vpraanje je, ali jo bo to reilo in kako dolgo ji bo to sploh e uspevalo? Ker je cerkvena ideologija z indoktrinacijo postala bistveni del drubene zavesti v tako imenovanih krèanskih deelah, je tudi pedofilija v teh deelah v glavnem posledica delovanja cerkve oziroma njen ega nauka. Pedofilija, ki se pojavlja v »krèanskih« deelah, ima torej svoj izvor preteno v cerkvah, najsibo to katolika ali kakna druga, ki temelji na bibliji. Zato je za spolno nasilje nad otroki kot kom Pedofilija kot drubeni problem pleksnim drubenim problemom odgovorna pred »Spolno nasilje je kompleksen drubeni problem vsem cerkev s svojim nasilnim in krvavim naukom. ...«, pravi duhovnik dr. Saje (Druina, 2.5.2010). Odgovornost pa pade seveda tudi na dravo, ki je, Zoper papea Benedikta XVI. vloena kazenska ovadba zaradi hudodelstev proti èlovetvu Na Mednarodno kazensko sodièe v Haagu sta v zaèetku leta 2011 dva nemka odvetnika vloila kazensko ovadbo proti dr. Ratzingerju, papeu katol ike cerkve, zaradi hudodelstev zoper èloveènost po 7. èlenu Statuta Mednarodnega kazenskega sodièa. Papeu se oèita: 1. ohranjevanje in vodenje svetovnega totalitarnega prisilnega reima, ki svoje èlane podjarmlja z gronjami, ki zastraujejo in ogroajo zdravje; 2. ohranjevanje smrtonosne prepovedi uporabe kon domov, tudi takrat, ko obstaja nevarnost infekcije z virusom HIV; 3. vzpostavljanje in ohranjevanje svetovnega siste ma za prikrivanje in podpiranje seksualnih zloèinov katolikih duhovnikov, kar omogoèa vedno nove zloèine. Omenjena kazenska ovadba je izla tudi v obliki knjige z naslovom Afera pape, iz slovenske izdaje pa objavljamo nekaj kratkih odlomkov, pove zanih s pedofilijo. ( ) Konèno obstaja hud sum, da je dr. Joseph Ratzinger kot prefekt kongregacije za vero svoje cerkve in kot pape sistematièno prikrival spolno zlorabo otrok in mladoletnikov vse do danes, storilce èitil in s tem dajal potuho za nadaljnjo spolno nasilje nad mlado letniki. ( ) Znano je, da je zadnja desetletja na tisoèe katolikih duhovnikov po vsem svetu spolno zlorabilo in posililo na deset tisoèe otrok in mladolet nikov. Opis, ki sledi, se omejuje na seksualne zloèine najbolj prizadetih deel in nekaj primerov cerkven ega prikrivanja. Opira se predvsem na pregled odvet nika Geoffreya Robertsona, THE CASE OF THE POPE, 2010 in na poroèila medijev z nemkega ter anglekega govornega podroèja. Razen tega se sklicuje na spletno stran gottessuche.de in tam kajnji obseen pregled seksualnega nasilja v katoliki cerkvi med leti 1993 in 2011. (...) 4. Konèno pride ovadba do rezultata, da je obdoleni kazensko pravno odgovoren za to, da so se v zadnjih desetletjih vse bolj irili seksualni zloèini katolikih duhovnikov. V javnosti se obtoeni vede èeprav pozna ali bi morala poznati cerkveni nauk in zgodovino, molèala. V glavnem pa e vedno molèi. Teksti iz tega èlanka so iz knjige Vlada Begana Resnica in cerkev se izkljuèujeta! Knjiga o cerkveni pedofiliji, nasilnem cerkvenem nauku do otrok, prisilnem krstu dojenèkov, bogastvu cerkve, ponarejanju biblije, negativnem vplivu bibli je na drubo, papeevem prekletstvu vegetarijancev in drugih cerkvenih prekletstvih, zloèinih nad ivalmi, tobi zoper katoliko cerkev, ker ni kr èanska 206 strani, 20 evrov, naroèila: tel. 031/284 643 ali [email protected], veè na www.began.si. Biblija o babilonski vlaèugi (cerkvi): »Pojdi iz njega, ljudstvo moje, da ne bo soudeleeno pri njegovih grehih in da te ne prizadenejo njegove nadloge! Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do neba in Bog se je spomnil njegovih krivic.« (Raz 18,45) Recenzija knjige Izgubljeni gozd Janez Trdina: »Kristovo vero so nam prinesli nai sovraniki iz Zorana teinbauerja odurnih politiènih razlogov, zato da bi Slovence Knjiga si je prisluila nominacijo na nateèaju za nagrado Modra ptica 2011, ki se podeljuje za naj bolji e neobjavljen roman za odrasle. Avtor knjige Izgubljeni gozd skozi razliène fasete prikae v podrobnostih spolno zlorabo mladostnikov v semenièih, v razliènih fasetah se dotika razga ljenosti rtev spolnih zlorab, njihovo stisko, hude psihiène travme, zaradi katerih posameznike pri pelje do samega brezna »samomora«. Knjiga je napisana veèplastno, je globokoumna, do tika se zelo visokih moralno etiènih vrlin. Skozi vsa grozodejstva spolnega posiljevanja glavnega junaka je avtorju uspelo ves èas bralca drati na visokem nivoju spotovanja vseh akterjev, tudi posiljevalcev. Skozi roman av tor bralca pope lje do prvih ko rakov pomoèi rtvam spolnih zlorab, kako izs topiti iz brezna travm. S tem ko glavni junak Karl spozna, da maèevanje ni prava pot iz bre zna travm, tem veè le odpuèa nje, sprejemanje in pomoè posi ljevalcu. Knjiga si zato zaslui vse poh vale in je na menjena vsem rtvam spolnega nasilja. Janja krjanc kot bogabojeè cerkveni vodja, ki se rtvam klerikaln ih skruniteljev otrok opravièuje in hoèe prepreèiti nadaljnja dejanja. V resnici ravna kot ledeni za èitnik svetovnega sistema prikrivanja, ki daje pred nost zloèincem na kodo njihovih rtev in vsakod nevno daje potuho za nove zloèine. Berite kazensko ovadbo zoper papea Benedikta XVI. zaradi zloèinov proti èlovetvu, ki je bila vloena na Mednarodno kazensko sodièe v Den Haagu. Pedofilija, kontracepcija, gronje, prisilni krst ... Knjiga ima 78 strani, cena je 7,80 evrov. Naroèila: Pape leta 2008: Iz cerkve bomo izkljuèili vse pedofile. tel. 041 214 233, info@zrtvecerkve.org ali preko Koliko pedofilskih duhovnikov je bilo izkljuèenih iz cerkve? Sploh kaken!? naslova drutva. Veè na www.zrtvecerkve.org 7 razdvojili, premagali s pomoèjo krèanskih pogan ske in nadvladali oboje. Zaèetek krèanstva je na slovenskem tudi zaèetek politiène in narodne su nosti.« (Janez Trdina, Zbrano delo, osma knjiga, stran 21, izdala DZS, leta 1956) Catherine D. kot èudovit hudiè Kardinal Franc Rode o Catherine D.: »Ja, èudovita je bila, mladost je bila, lepota je bila, ivljenje je bilo to, ne?!« (Mladina, 26.4.2012) Pape Pij II: »Ko vidi ensko, misli, da je hudiè! Je neke vrste pekel!« Èe zdruimo oba klerika, bi bilo mogoèe po cerkveno reèi: Catherine D. je èudovit, mladosten in iv hudiè in pekel. Kakna diskreditacija ensk in te e vedno rinejo v cerkev! Nerazumljivo. RAZMISLI Èasopis za ljudi, ki ièejo resnico Letnik VI, tevilka 1213 Datum natisa: 19.6.2012, leto izida: 2012 Naklada: 5000 izvodov, ISSN: 1854813X Imetnik avtorskih pravic je izdajatelj oz. avtorji, ki imajo sklenjen ustrezen dogovor. Izdaja: Drutvo za zaèito ustave in rtev cerkve Zaloe 15, 4244 Podnart, tel.: 041 214 233 Transakcijski raèun: SI56 020680259513155 www.zrtvecerkve.org, info@zrtvecerkve.org Predsednica: Janja krjanc Urednitvo: Odgovorna urednica: Maja Fier Tel.: 040 749 126, [email protected] Borislav Kosi, Janja krjanc, Greti Èede Naslov urednitva: Zaloe 15, 4244 Podnart Brezplaèno ustno pravno svetovanje o izstopu iz kat. cerkve je na voljo na tel. 031 284 643. Prostovoljne prispevke za delovanje drutva lahko nakaete na raèun t. SI56 020680259513155. Vsak evro pomaga. Hvala. Sovrani cerkveni napadi na Koalicijo za loèitev drave in cerkve Katolika cerkev je v javnosti e veèkrat oèitala koaliciji, da s svojimi stalièi neti nestrpnost in spodkopava demokratiène temelje. Koalicija je zato na tiskovni konferenci dne 19.4.2012 zavrnila vse cerkvene oèitke in odgovorila e na nekaj drugih cerkvenih staliè, ki se pojavljajo v javnosti. Za podlago je vzela cerkveni tekst z naslovom Loèitev med dravo in Katoliko Cerkvijo ter njeno financiranje, ki je dosegljiv na spletnem naslovu http://katoliskacerkev.si/locitevmeddrzavo inverskimiskupnostmiternjihovofinanciranje. Tekst nosi datum 14.3.2012. V nadaljevanju objavljamo odgovore koalicije. netila nestrpnost in spodkopavala demokratiène temelje. Èe bi to dralo, bi e morali biti sproeni ustrezni dravni postopki, kar pa nam ni znano. Èe nekdo deluje v skladu z ustavo, v smislu svobode izraanja pa izreèe nekaj kritiènih besed na raèun cerkve in drave, ki podpira mnoga neustavna dejan ja cerkve, je to po cerkvi netenje nestrpnosti in spodkopavanje demokratiènih temeljev. Jasno, da to ne dri. Koalicija vse te cerkvene navedbe zavraèa. Zato se postavlja vpraanje, ali niso cerkvene ocene o netenju nestrpnosti in spodkopavanju demokra tiènih temeljev, izreèene z namenom, da se Koalicijo za loèitev drave in cerkve oèrni, jo v javnosti pred stavi kot nevarno, kar je znak vernikom, tako laikom kot klerikom, da je potrebno koalicijo in njene pri padnike preganjati. Ali ima cerkev v svojih vrstah zopet inkvizitorje, ki jim je cerkev dodelila nalogo, da v javnosti hujskajo zoper drugaèe misleèe in verujoèe? Koalicija torej ne neti nestrpnost in ne spodkopava temelje demokracije. Vpraanje pa je, ali te oznake ne drijo za katoliko cerkev? Kako sicer tolmaèiti naslednji zapis, ki je del uradnega cerkvenega nauka: »Cerkev ima v moèi svoje boje ustanovitve dol nost, da kar najvestneje varuje zaklad boje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z najveèjo goreènostjo èuje nad zvelièanjem du. Zato mora z najveèjo skrbnostjo odstranjati in izloèati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zvelièanje du. Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen boji ustanovitelj, ne le pravico, temveè tudi dolnost, da ne le trpi, marveè da prepoveduje in obsoja katereko li zmote, èe tako zahtevata neokrnjenost vere in zvelièanje du.« (Strle Anton, Vera Cerkve, str. 203) Kako je to izgledalo v preteklosti, je znano: milijoni in milijoni mrtvih. V bibliji med drugim pie: · Kdor udari svojega oèeta ali mater, naj bo kazno van s smrtjo. (2 Mz 21,15) · Èe kdo preutvuje z eno svojega blinjega, naj bosta oba usmrèena, preutnik in preutnica. (3 Mz 20,10) · Èe kdo lei z eno svojega oèeta, s tem odgrne nagoto svojega oèeta; naj bosta oba usmrèena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,11) · Èe kdo lei z mokim, kakor se lei z ensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrèena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13) To je samo nekaj od mnoice zelo sovranih in zloèinskih citatov iz biblije, ki jo cerkev ljudem predstavlja celo kot bojo besedo. Ali ni Bog rekel Ne ubijaj? Znani nemki zgodovinar Karlheinz De schner je rekel, da na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vkljuèno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20. stoletju tako obremenjena z zloèini, kot krèanska cerkev, prav posebno rimskokatolika cerkev«. (Die beleidigte Kirche«, str. 42) To o nestrpnosti in spodkopavanju demokratiènih teme ljev drube s strani cerkve pove vse. Jasno je, da to kar cerkev pripisuje koaliciji, dela e stoletja sama. Zato so ocene nekaterih, da je cerkev veliko breme za moderno drubo, zelo mile v primerjavi s tem, kar je rekel zgodovinar Deschner. vseh cerkvenopravnih oseb. Da je temu tako, izhaja iz Katekizma katolike Cerkve (t. 899 in naslednji): · »Pouèevati koga z namenom, da bi ga privedli k veri, je naloga vsakega pridigarja in celo vsakega verujoèega.« · »Svojo preroko poslanstvo izvrujejo laiki tudi z evangelizacijo, to je z oznanjevanjem Kristusove blagovesti s prièevanjem ivljenja in besede. « · »Verniki, natanèneje laiki, so na najbolj sprednji èrti ivljenja Cerkve; « in Zakonika cerkvenega prava: · »Vsi verniki imajo dolnost in pravico prizadevati si, da se bo boje oznanilo odreenja bolj in bolj irilo med vse ljudi vseh èasov in po vseh krajih zemlje.« (kanon 211) · »Ker je celotna Cerkev po svoji naravi misijonarska in je delo evangelizacije treba imeti za temeljno dolnost bojega ljudstva, naj vsi verniki, zavedajoè se svoje odgovornosti, sprejemajo svoj dele pri misijonskem delu.« (kanon 781) Vsa cerkvena dejavnost je torej usmerjena v irjenje vere (evangelizacija, misijoni ). Da lahko cerkev iri vero, mora imeti sredstva. Ogromno ima svojih, Katolika cerkev pravi: nekaj jih dobi od drugod in npr. od drave. Ne glede Stalièa koalicije pozivajo k izloèitvi Katolike na to, od kod izvirajo sredstva, jih je cerkev dolna Cerkve kot verske skupnosti iz javnega ivljenja. nameniti za irjenje vere, saj je to, kot e navedeno, Koalicija odgovarja: njena bistvena dolnost. Te cerkvene navedbe ne drijo. Koalicija za loèitev Èe drava financira oz. gmotno pomaga cerkvi (in drave in cerkve se v skladu z ustavno zagotovljeno njenim organizacijam), leta tako ali drugaèe uporabi pravico do peticije in svobode izraanja zavzema za dravna sredstva za irjenje svoje vere. Tudi z to, da se odpravi dravno financiranje katolike dravnimi sredstvi se torej tudi iri katolika vera, cerkve, in posledièno seveda ostalih verskih skup kar pomeni, da ta sredstva niso versko nevtralna. nosti. Ne glede na to, kako kdo tolmaèi naèelo lo Zato tudi drava ni veè versko nevtralna, saj se z èitve drave in cerkve, je to v skladu s slovensko njenimi sredstvi iri katolika vera, izvruje se torej ustavo. Ker pa cerkev vedno bolj postaja strah, da bi verska dejavnost. To pa je v nasprotju z e omenjen izgubila dravna sredstva, katerim se oèitno noèe im stalièem ustavnega sodièa, da gmotna podpora odreèi, kljub vsemu bogastvu, ki ga poseduje, takno cerkvi ne sme nasprotovati verski nevtralnosti akcijo oznaèi kot poziv k izloèitvi cerkve iz javnega drave. ivljenja in podobno. Katolika cerkev zavaja tudi s Drava torej s svojimi sredstvi, ki jih plasira v cerkev pojmom javno. Koalicija ne nasprotuje udelebi in njene organizacije, pomaga pri irjenju vere, kar cerkve v javnem ivljenju, to je v medijih, raznih je bistvo cerkve. To velja tudi za podroèje socialne prireditvah , vsekakor pa nasprotuje temu, da bi drave, kjer bi lahko drava po mnenju ustavnega sodelovala v »dravnem ivljenju«, to je, da bi bila sodièa gmotno pomagala cerkvi. Namreè tudi kari del dravnega sektorja, kot je npr. sedaj v doloèenih tas je ustanovljen za irjenje in obrambo vere in je primerih: Teoloka fakulteta, vojaki kurati, bla dobrodelnost samo drugotnega pomena. Karitas s goslovi dravnih objektov, verouk v javnih olskih sredstvi drave tako ali drugaèe iri katoliko vero. prostorih, sklepanje meddravnih pogodb To je Enako velja tudi za podroèje cerkvenega izobra namreè v nasprotju z naèelom loèitve in njene tr evanja. Tudi na tem podroèju cerkev preko svojih ditve, da je civilna druba. Potrebno je torej loèiti ol (osnovna ola, gimnazije, teoloka fakulteta) iri javno od dravnega. katoliko vero. To dela tako preko vodstva, kot tudi Katolika cerkev pravi: preko uèiteljev, pri èemer je jasno, da so vse kljuène Stalièa koalicije pozivajo k onemogoèanju pozicije v rokah »preverjenih katolikov«, ki imajo izvrevanja individualno in kolektivno zagotovljene dolnost, da vedno in povsod irijo vero. Ali pri tem ustavne pravice do verske svobode in ruijo enako cerkveno olstvo izvaja javne programe, sploh ni pravnost med organizacijami civilne drube. pomembno, saj morajo katoliki tudi preko teh pro Koalicija odgovarja: gramov iriti vero. Ali oni to poènejo ali ne, ni Kako zbiranje podpisov za odpravo dravnega finan bistveno, bistveno je, da je to njihova dolnost. ciranja katolike cerkve poziva k onemogoèanju Da je ustavno sodièe dopustilo gmotno podporo na izvrevanja individualno in kolektivno zagotovljene podroèju socialne drave, je po naem mnenju ustavne pravice do verske svobode, ve in »vidi« mogoèe pripisati temu, da paè ne pozna dobro samo cerkev. Kot da je molitev nekega posameznega cerkvenih predpisov in njenega nauka ter ni dojelo, vernika ali maa v cerkvi odvisna od zbiranja podpi da se tudi preko karitasa iri vera. Mogoèe pa je sov za odpravo dravnega financiranja cerkve. Zares e kaken drug razlog, ki pa nam ni znan. èudno. Cerkvena izmiljotina. Tudi èe cerkev pridobiva dravna sredstva preko Odgovori koalicije na druge navedbe javnih razpisov, to ne spremeni dejstva, da bo ta Katolika cerkev pravi: katolike cerkve denar preteno ali v celoti uporabila za irjenje vere, Stalièa koalicije ruijo enakopravnost med organiza Katolika cerkev pravi: vsi davkoplaèevalci pa moramo pri tem nepravièno, cijami civilne drube. Katolika cerkev kot verska Finanèna pomoè drave cerkvenopravnim osebam je pod dravno in cerkveno prisilo pomagati. V naspro skupnost je sestavni del civilne drube, od drave bi v skladu z Ustavo RS, zakoni in ustavno presojo tju s sodobnimi standardi, mislimo na pomoè civilni morala biti loèena tudi celotna civilna druba. Zakona o verski svobodi. drubi, ki veljajo v 21. stoletju. Cerkev pa ni civilna Koalicija odgovarja: Koalicija odgovarja: druba, temveè specifièna dravno organizirana Katolika cerkev ne more biti del civilne drube. Cerkev torej pravi, da je finanèna pomoè drave tvorba. Civilna druba oz. njeni posamezni deli (drutva, cerkvenopravnim osebam v skladu z Ustavo RS, zavodi ) ne sklepajo mednarodnih pogodb in njiho zakoni in ustavno presojo Zakona o verski svobodi. va matica ni tuja drava. Civilna druba nima svoje Iz omenjenega bi izhajalo, da je vsaka dravna finan vojske, kot jo ima Vatikan, del katerega je tudi cerkev èna pomoè cerkvi oz. njenim cerkvenopravnim ose v Sloveniji. Civilna druba nima svojih kuratov v bam v skladu z ustavo. To ne dri. Iz toèke 130 slovenski vojski, kot jih ima Vatikan, nima svoje odloèbe Ustavnega sodièa z dne 15.4.2010, t. UI banke, ni bajno bogata. Institucije civilne drube niso 92/0723 izhaja, da financiranje verskih skupnosti ni ustanovljene po predpisih tuje drave, temveè Slov dolnost drave, ki bi izhajala iz 41. èlena ustave, enije, kar pa ni sluèaj pri katoliki cerkvi, saj so deli vendar to ne pomeni, da je takno financiranje, èe cerkve v Sloveniji ustanovljeni po tujem pravu (ka obstaja, samo po sebi ustavno nedopustno. Drava, nonskem) in ne slovenskem. To jasno izhaja iz va tako ustavno sodièe, sme zagotavljati gmotno pod tikanskega sporazuma. Zato ni jasno, kako stalièa poro, èe to ne nasprotuje naèelu o loèenosti drave in koalicije ruijo enakopravnost med organizacijami verskih skupnosti in sicer zlasti iz tega naèela civilne drube, èe cerkev ni del te civilne drube. Ni pa potrebno, da bi bila od drave loèena tudi izvirajoèi zahtevi po verski nevtralnosti drave. Us civilna druba, saj takne »loèitve« ustava ne zahteva tavno sodièe torej vee dravno financiranje cerkve Katolika cerkev pravi: oz. predpisuje, kot je to primer pri verskih skupnostih. na doloène pogoje, predvsem mora biti drava pri Naèelo loèitve ni sporno in ga Cerkev sprejema. taknem financiranju versko nevtralna. Koalicija odgovarja: Èe drava financira (gmotno pomaga) cerkvi, nika Kaj je loèitev drave in cerkve, je za cerkev e pred Katolika cerkev pravi: 2000 leti definiral Jezus iz Nazareta. Rekel je Stalièa koalicije ocenjujemo kot netenje nestrpnosti kor ni versko nevtralna! Iz predpisov katolike cerkve jasno izhaja, da je namreè, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. S tem in spodkopavanje demokratiènih temeljev. irjenje in obramba vere bistvena in stalna dolnost je katoliki cerkvi jasno povedal, da naj gradi Koalicija odgovarja: Koalicija naj bi po trditvah cerkve s svojimi stalièi vseh vernikov, tako laikov kot klerikov, in seveda duhovno (notranje) kraljestvo preko uresnièevanja Katolika cerkev pravi: Stalièa Koalicije za loèitev Cerkve in drave so v nasprotju z ugotovitvami ustavnega sodièa. Koalicija odgovarja: Katolika cerkev ne dojema, da dravljanom in civil ni drubi ni potrebno sprejeti mnenj ustavnega sodièa in da ima lahko drugaèen pogled na neko vpraanje, kot ga ima sodièe. Gre za izraz svobode izraanja iz 39. èlena ustave. Oèitno katolika cerkev ne priznava slovenske ustave in pravice do svobod nega izraanja, èe gre za stalièa, ki cerkvi niso veè. To je paè v skladu s cerkveno doktrino, da ne sledi slovenski ustavi, èe je ta v nasprotju z nauki evange lija ali nravnega reda. (Katekizem katolike Cerkve (KKC), t. 2242) Sicer je potrebno povedati, da cerkev niti ne pozna imena koalicije. Gre za Koalicijo za loèitev drave in cerkve in ne za Koalicijo za loèitev Cerkve in drave, kot to pie cerkev. Èe katolika cerkev ne pozna niti tako enostavne zadeve, kot je ime koalicije, se po stavi vpraanje, koliko so lahko njene navedbe in trditve sploh verodostojne. 8 desetih Bojih zapovedi in Govora na gori, ki vsebu jeta visoka etièna pravila za mirno in bogato ivljenje na Zemlji. Pri ivljenju po teh naèelih se v cerkvi sploh ne more pojaviti problem loèitve drave in cerkve, e posebej ne, ker je Jezus tudi rekel: »dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Bojega«. Jezus je tudi rekel, da laje pride kamela skozi ivankino uho, kot bogata v nebesa in »prodaj vse in mi sledi.« Jezus je bil tesar in ni ivel na raèun drave in drugih. Tudi to so impulzi cerkvi, ki dodat no definirajo loèitev drave in cerkve. Ker pa katolika cerkev ne sledi Jezusu, paè stalno prihaja do zapletov v zvezi s tem. Trditev, da katolika cerkev sprejema naèelo loèitve velja torej samo navi dezno. V praksi si cerkev prizadeva, da se to naèelo odstrani, saj eli biti drava v dravi oz. nad dravo. Katolika cerkev pravi: Glede vpraanja financiranja poudarjamo, da drava ne financira niti Katolike Cerkve niti drugih Cerkva in verskih skupnosti, paè pa omenjenim subjektom zaradi njihove splone koristnosti lahko finanèno pomaga. Koalicija odgovarja: Gre za igro besed, s katero eli cerkev prikriti bistvo stvari, to pa je, da dobiva davkoplaèevalski denar za svojo dejavnost. In ta dejavnost je lahko samo ver ska, kajti gre za versko skupnost. Cerkev pravi, da je splono koristna. Ali je lahko splono koristna, èe: · ne priznava slovenske ustave, èe je ta v nasprotju z njenimi evangeliji (KKC, t. 2242) · »prisilno« krsti dojenèke in z veènim peklom grozi tistim, ki ne dajo krstiti svojih otrok (ZCP, kanon 687: »Stari so dolni poskrbeti, da bodo otroci krèeni v prvih tednih «) · ne priznava celovitega izstopa in izobèi oz. pre kolne tiste, ki iz nje izstopijo · ne priznava slovenske ustave, saj podpira smrtno kazen (KKC, t. 2266 in 2267), ki je v Sloveniji po ustavi ni · ne priznava pravice do ivljenja, saj je v bibliji, ki je zanjo boja beseda in je e sedaj veljavna, predvi dena smrtna kazen za mnoge moralne prekrke (po predpisih stare zaveze, ki jih mora vsak katolik vest no izpolnjevati, je potrebno pobiti homoseksualce, preutnike, trmoglave sinove, enske, ki so jih razglasili za èarovnice, tiste, ki ne posluajo duhov nikov in podobno) · diskreditira enske in jih ne smatra enakim mokim, saj trdi: ◦ ženske so določene predvsem za to, da zadovoljijo moko pohotnost (Johannes Chryostomos, 349407, grki cerkveni uèitelj) ◦ ženska je manjvredno bitje, ki ga Bog ni ustvaril po svoji podobi. Naravnemu redu ustreza, da ene sluijo moem (Cerkveni oèe Avgutin, 354430 Avgutin velja za enega najpomembnejih cerkvenih uèiteljev) ◦ bistvena vrednota žene je v njeni sposobnosti ro jevanja in njeni gospodinjski koristi (Toma Akvin ski, cerkveni uèitelj 12251275) ◦ žena mora pokriti glavo, ker ni podoba Boga (Am brozij, cerkveni uèitelj, 339397). Ali je tudi Jezus iz Nazareta rekel, da je enska »ustvarjena kot pomoènica èloveku« , kot je to dne 15.7.2001 v katolikem tedniku Druina zapisal u pnik Pacek? Ali je lahko cerkev splono koristna? Za nas vsekakor ne, pa e za mnoge druge tudi ne. Katolika cerkev pravi: Verniki plaèujejo davke, davke prav tako plaèujejo cerkvenopravne osebe, zato je zaradi enakega obravna vanja potrebno imeti do vseh enake kriterije. Koalicija odgovarja: Ni nam znan noben zakon, ki doloèa, da verniki plaèujejo davke. Ko nekdo kupi v trgovini kruh, plaèa DDV kot potronik oz. kupec in ne kot vernik ali ateist. Tudi dohodnine ne plaèujejo verniki, temveè prebivalci oz. rezidenti Slovenije. Katoliki verniki ne plaèujejo niti cerkvenega davka, ki bi ga uvedla sama cerkev. Zakaj ne? Na ta naèin bi lahko pokrili vse svoje potrebe, saj ima cerkev veè kot milijon svojih èlanov. Enako velja za cerkvenopravne osebe. Ne plaèujejo davkov kot cerkvenopravne osebe, temveè kot zavodi, drutva In èisto na koncu: Vsi plaèujemo davke in samo verniki RKC in e nekaterih verskih skupnosti imajo privilegij, da za njihove verske potrebe plaèujemo vsi davkoplaèevalci. Gre torej za hudo ma nipulacijo klera: èe tudi verniki imajo pravico do ko risti iz davkov, ne povedo pa, da imajo poleg svojih verskih tudi vse ostale pravice, izhajajoèe iz davkov, tako kot vsi dravljani. Nedopustno zavajanje! Veè o koaliciji na www.locitevdrzavecerkve.org
© Copyright 2024