Loški utrip z vami že 17 let.
Avgust 2013 2 Avgust 2013 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 4 »Čas je za odločnejše ukrepanje« 6 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom 8 V Soro bolj prečiščena voda Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj 9 Kopalci v Puštalu pozdravljajo gradnjo Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 10 35 ‘zlatnikov’ 12 Zaslužna občana Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka 13 Planinstvo za vsa življenjska obdobja 14 Kako lahko pomagamo sami? 15 Dobimo se ob pol desetih 16 Pomen blagovnih znamk v turizmu 18 V sozvočju s srednjeveško in baročno podobo mesta 20 17. geografski raziskovalni tabor 22 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 24 Žirovske novice 25 Priljubljena pot dobila vsebino 26 Od svetlega lika Jurija Plavca se lahko tudi danes marsičesa naučimo 28 Knjiga, ki govori o lepoti 30 Prijateljstvo in pošteni odnosi, pa gre 31 Sodobna umetnost je dobro sprejeta 32 Plesal bom, dokler bodo zdržala kolena 34 Evropa združuje ... v Škofji Loki 34 Rock v Lok’ 36 Prireditve v avgustu Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Barbara Tušek, novinarka Kristina Strnad, lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 Loški utrip z vami že 17 let. [email protected] 3 Avgust 2013 »Čas je za odločnejše ukrepanje« Župan mag. Miha Ješe je na novinarski konferenci, ki je potekala kar na Spodnjem trgu, odločno dejal, da je čas za ukrepanje. Zaradi zadnje razveljavitve razpisne dokumentacije je občina napovedala pritožbo na ustavno sodišče. Naj spomnimo: ko je bil po propadu podjetja Primorje ponovno objavljen razpis za drugo in tretjo fazo poljanske obvoznice (predor in cesta do Zminca), je eden od neizbranih izvajalcev vložil zahtevek za revizijo. DRSC je morala razpis ponoviti in 15. maja je bil rok za odpiranje ponudb. Prispele so tri ponudbe, samo štiri minute pred rokom za oddajo pa je DRSC prejela zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo s strani podjetja SEFO gradbeništvo. Zavrelo je, ko je državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DRK) zahtevku ugodila v določilih pri referencah in pri zavarovanju resnosti ponudbe. DRSC je bila primorana objaviti novo razpisno dokumentacijo, rok za oddajo ponudb pa je 12. avgust. To je torej že tretji (po vrsti) razpis po prenehanju dela v predoru pod Stenom. »Vse skupaj meji že na sabotažo« »Danes smo se dobili v avtentičnem okolju, sicer v času, ko je promet relativno miren, a še vedno je čutiti, kaj morajo prenašati tukajšnji prebivalci. To je glavna tranzitna pot za Poljansko dolino in severno Primorsko. Čas je, da zaradi naših občanov, ki že desetletja prenašajo nevzdržne razmere, nekaj spremenimo. Čas je, da po tolikšnih neuspešnih razpisih tudi občina ukrepa, saj vse skupaj meji že na sabotažo oziroma zaroto,« je bil odločen mag. Ješe. Poudaril, da občina kot taka nima veliko možnosti pri vplivanju, vendar da bodo ukrepali v mejah pravne države, in sicer je občina napovedala pritožbo na ustavno sodišče, ker so »kršene pravice občanov, ki ne morejo normalno živeti«. Glavni investitor, DRSC, pa je napovedal prijavo na protikorupcijsko komisijo »Na razpis, katerega odpiranje ponudb je potekalo 15. maja, se je pritožilo podjetje, ki sploh ni oddalo ponudbe, ki ima zaprte vse transakcijske račune, nima plačanih prispevkov in davkov, je na seznamu dolžnikov države, nima referenc … In pritožbi je bilo ugodeno. To presega mero dobrega okusa,« je bil ogorčen župan. Podžupan Robert Strah je dejal, da so ogrožena evropska sredstva in da bodo, v kolikor dela ne bodo zaključena v roku, posledice nosili davkoplačevalci. »Država bi morala pospešiti spremembo zakonodaje javnega naročanja in obvezati DRK, da prioritetno odloča o tistih zadevah, pri katerih se črpajo evropska sredstva. Računamo na zdrav razum,« je še dejal Strah. Prebivalci Spodnjega trga in Poljanske ceste nevzdržne razmere prenašajo dostojanstveno. Pred kratkim so na Spodnjem trgu v znak mirnega protesta oz. še bolje opozorila izobesili zelene zastave, s katerimi opozarjajo, da na poljansko obvoznico čakajo že več desetletij. »Pred štiridesetimi leti smo se začeli pogovarjati o obvoznici, danes pa nekateri iščejo Dela na prvi etapi obvoznice potekajo po načrtu, nenehni zapleti pa nastajajo pri drugi in tretji etapi, ki vključujeta izgradnjo predora pod Stenom in cesto do Zminca. Fotografija je nastala v začetku julija. (Foto: K. Š. K.) načine, kako bi prekinili projekt. Dejansko je ob prometnih konicah, torej med 14. in 17. uro, na Spodnjem trgu nepretrgana kolona in je nemogoče priti čez cesto. Najhuje je, ko se srečata dva tovornjaka. Ne moremo več, naveličani smo. 4 Ne moremo odpreti oken na cesto, zaradi prometa se dela škoda na naših stavbah. Da o kvaliteti življenja niti ne govorimo,« sta povedala prebivalca Spodnjega trga Milka in Janez Sušnik. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2013 Zadovoljstvo s potekom del na Centralni čistilni napravi Škofja Loka izrazil tudi minister za kmetijstvo in okolje Občina Škofja Loka se je zavezala, da bo zagotovila svojim občankam in občanom višjo kakovost bivanja, a hkrati ohranila čisto okolje in naravo. Slednje bo uresničila tudi s posodobitvijo in nadgradnjo Centralne čistilne naprave Škofja Loka na Suhi. V začetku julija je občino obiskal minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki si je ogledal potek del na Centralni čistilni napravi Škofja Loka in izrazil zadovoljstvo z izvajanjem del. »Tudi to je za občino Škofja Loka potrditev, da delamo dobro in v pravi smeri,« je ob tem zatrdil župan mag. Miha Ješe. mag. Dejan Židan v okviru delovnega obiska na Gorenjskem. Z obiskom gradbišča Centralne čistilne naprave Škofja Loka je potrdil pomen našega projekta, kot enega izmed večji kohezijskih projektov v Sloveniji. Minister je bil zelo zadovoljen s potekom del kot tudi z dejstvom, da bo gradnja končana v zastavljenem roku, kar nam bo omogočilo pravočasno črpanje nepovratnih sredstev Evropske unije. Jesensko deževje in dolga zima sta pustila posledice, saj so bila dela večkrat prekinjena in zaradi tega so nastale tudi zamude. Kako boste to rešili? Nekaj zamujenega bo mogoče nadoknaditi v poletnem času. Zato bodo tudi gradbena dela potekala celo poletje, medtem ko dela na biološkem bloku že potekajo v dveh izmenah. Sprašuje: Mateja Saksida, Dialog-si.net Posodobitev in nadgradnja Centralne čistilne naprave Škofja Loka je v polnem teku. Kako poteka gradnja? So se pri gradnji pojavile kakšne posebnosti? Kako se na gradbena dela odzivajo občani in občanke? Občani in občanke se zavedajo pomena in koristi posodobitve in nadgradnje Centralne čistilne naprave Škofja Loka. Zaradi omejenega prostora okoli čistilne naprave je sicer potrebna dobra organizacija gradbišča, izvajalec pa zaplete sproti rešuje. Gradnja na Centralni čistilni napravi na Suhi pri Škofji Loki se je izkazala za zelo zahtevno, saj je ob izvajanju del potrebno zagotoviti nemoteno delovanje s čim manjšimi odstopanji na območju, ki je zaradi obstoječe čistilne naprave zelo omejeno. Nekaj težav pri gradnji je povzročilo zalitje gradbene jame s podtalno vodo, ki so jo delavci SGP Pomgrad morali črpati, in strojno rušenje žive skale. Trenutno poteka polaganje drenaže (podobjekt), nasutje in priprava talnih plošč, ki mu bo sledilo armiranje betonskih sten. V izkopu gradbene jame izvajalec gradi prezračevalni bazen (del naknadnega usedalnika), deževni bazen z vtočnimi grabljami, ki odvajajo grobe delce, iz kanalizacije, ter izvaja sanacijo linije blata (primarni in sekundarni zalogovnik blata, gnilišče, strojnica zalogovnikov in gnilišč). Po izgradnji objektov na Centralni čistilni napravi Škofja Loka bo izvajalec izvedel zasip in zvišanje terena z namenom zaščititi občane pred poplavami, saj gre za poplavno območje. Kako je s prometnim režimom in cestnimi zaporami v Škofji Loki? Zaradi posodobitve čistilne naprave ne prihaja do prometnih zastojev. Zaradi gradnje novega krožišča neposredno ob napravi pa je potrebno sprotno usklajevanje obeh izvajalcev del. Občanke, občani in drugi uporabniki cest si lahko natančne informacije o lokacijah kot tudi o vsebini in načinu sprememb prometne ureditve ogledajo na spletni strani http://www.porecje-sore.si. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«; prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«. V začetku meseca julija si je potek gradnje ogledal tudi minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan Občino Škofja Loka je obiskal minister za kmetijstvo in okolje Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore 5 Avgust 2013 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Sprejetje občinskega prostorskega načrta do konca leta? Celotna vrednost obnove Cankarjevega trga in Blaževe ulice znaša slabih 2,4 milijona evrov, od tega so pridobili 1,4 milijona evrov nepovratnih sredstev – Za izgradnjo južne dovozne ceste v industrijsko cono na Trati iščejo dodatne vire financiranja, mogoče tudi v javno-zasebnem partnerstvu Na zadnji občinski seji ste dejali, da bo v začetku julija že bolj znano, kdaj se bo začela graditi južna dovozna cesta v industrijsko cono na Trati. Kaj nam lahko poveste o tem projektu in kdaj lahko pričakujemo nadaljevanje projekta, torej navezavo na Mejo? Na Direkciji Republike Slovenije za ceste smo imeli sestanek, na katerem smo obravnavali tudi to tematiko. Konec julija smo pridobili zadnja zemljišča, čakamo še na gradbeno dovoljenje. Sledi izbira izvajalca. Glede na to, da je predračun za gradnjo južne dovozne ceste precej narasel, investicija je ocenjena na 1,8 milijona evrov, v proračunu pa je za ta projekt predvidenih 600 tisoč evrov, iščemo dodatne financerje, mogoče tudi v javno-zasebnem partnerstvu. Kar zadeva navezavo naprej na Mejo, je v pripravi idejni projekt, na podlagi katerega bo Direkcija Republike Slovenije za ceste to cesto vključila v državni program investicij. Medtem ko so trgovski centri v Škofji Loki zrasli kot gobe po dežju, pa tisti, ki ima resnično najdaljšo brado, in sicer na Kapucinskem predmestju, še vedno ni zakopal prve lopate. Kakšna je časovnica tega projekta? Projekt vodi zasebni investitor, občina pa mora zagotoviti priključek na dovozno cesto do tega območja, kar je v fazi dogovarjanja. Investitor načrtuje določene spremembe tako pri vsebini kot pri obliki teh objektov. Postopno urejate parkiranje po občini. Že na majskem t. i. Jane's walk so udeleženci opozorili na neprimerne razmere za pešce pred Pošto v Kapucinskem predmestju, kjer kljub coni za pešce parkirajo številni avtomobili, najšibkejši udeleženci v prometu pa so po sili razmer primorani hoditi po cestišču za avtobuse. Ali bo tudi ta del kdaj bolj nadzorovan? Potekajo razgovori z lastniki zemljišč, saj tam ni lastnik občina. Računam, da bomo do jeseni – predvsem zaradi šolarjev – uspeli zadevo urediti. Sedaj imamo na voljo dovolj parkirišč v Kapucinskem predmestju in ni potrebe za parkiranje na tej ploščadi. Aleja zaslužnih Ločanov bo v naslednjih letih dobila še dve obeležji, in sicer dr. Kocjančiča in dr. Ranta. Na seji je bilo omenjeno, pa tudi sicer je več Ločanov in predvsem Ločank izrazilo željo, da bi v omenjeno alejo sodila tudi kakšna ženska. Zagotovo je v bogati loški zgodovini tudi kakšna znamenita Ločanka … Tudi sam sem mnenja, da bi v Alejo zaslužnih Ločanov sodila kakšna Ločanka. Dobiti moramo dober predlog, da ga skladno s pravilnikom lahko uvrstimo v seznam, skladno z odlokom pa ga mora potrditi občinski svet. To je poleg občinskih nagrad ena od zadev, na katere župan nima neposrednega vpliva. Presoja je v pristojnosti občinskega sveta. Predlogi za zaslužno Ločanko so dobrodošli in če bom sam našel kakšno primerno osebo, jo bom predlagal z velikim veseljem. Župan mag. Miha Ješe v družbi letošnjih občinskih nagrajencev (Foto: K. Š. K.) mi namenskimi sredstvi v višini 1,4 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bomo sofinancirali večinski del stroškov projekta, in sicer kar 85 odstotkov potrjenih upravičenih stroškov, saj celotna vrednost projekta znaša slabih 2,4 milijona evrov. Projekt zajema ureditev Cankarjevega trga z obema klančinama do Spodnjega trga, oba kraka Blaževe ulice, ki vodita do novega parkirišča na Nunskem vrtu oz. do Kamnitega mostu, 'Ta usrano gaso' in območje cestišča med obzidjem in brežino Selške Sore na severu, kjer bomo pred nekdanjimi Selškimi vrati in razširjenem delu poti v Vincarje uredili dve manjši razgledni ploščadi. V sklopu obnove je predvidena ureditev nove komunalne infrastrukture: zgradili bomo novo kanalizacijsko in vodovodno omrežje, uredili odvajanje meteorne vode, napeljali plinsko omrežje in uredili novo, varčnejšo javno razsvetljavo. Po končanih gradbenih in inštalacijskih delih bo sledilo tlakovanje z granitnimi kockami. Vsebinsko je najbolj pomemben spodnji ustroj, ker to območje nima kanalizacije. Tudi v severnem delu starega mestnega jedra bomo dobili sodobno komunalno Konec junija je občina prejela 1,4 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev za obnovo Cankarjevega trga in Blaževe ulice … Že v lanskem letu smo pričakovali nepovratna sredstva za omenjeni projekt, zdaj pa je prišlo do odobritve. Ker smo sredstva pričakovali, smo zelo pohiteli z razpisom za ureditev starega mestnega jedra. S polno paro pripravljamo gradbeno dokumentacijo, tako da bomo v teh dneh objavili razpis za pridobitev izvajalca. Dela na Cankarjevem trgu in Blaževi ulici naj bi bila končana naslednje leto. S pridobljenimi nepovratni6 infrastrukturo, istočasno pa tudi podobo tlaka, kakršna bo v prihodnje enotna v celem starem mestnem jedru. Računam, da je to prva etapa, druga etapa bo verjetno ureditev trga in amfiteatra pred stavbo upravne enote, za kar projektiranje že poteka, in sicer skupaj z umestitvijo otroškega igrišča. Nato, upam, bo na vrsti že Spodnji trg, ki je nujno potreben prenove. Seveda pa je treba še prej narediti obvoznico. Del se je lotil tudi investitor na kopalnem območju v Puštalu. Kakšna je vloga občine pri tem projektu? Vloga občine je pravzaprav samo svetovalne narave, razen seveda na tistem delu, kjer je lastnik. To je predvsem zidani del obrežja, ki je skoraj v celoti v občinski lasti. Pri zadnji povodnji je prav na tem mestu voda odprla del kamnite zložbe na pobočju, kar smo že uspeli urediti. Za jez je bila pobuda, da bi zamenjali samo nekaj desk, vendar smo bili s strani upravljavca oziroma lastnika Agencije Republike Slovenije za okolje opozorjeni, naj tega ne delamo, ker je vprašanje, kakšen je spodnji ustroj, in ko se menja, je pametno menjati v celoti. Smo v dogovorih, da drža- Avgust 2013 va to vključi v načrt za naslednje leto, tako pričakujem prenovo dela jezu do špičke naslednjo pomlad. V letošnjem letu je občina izvedla čiščenje nanosov v predelu nad jezom v Puštalu. Material smo porabili pri gradnji protipoplavnih ukrepov na Podnu. Obnovili smo lesene obrobe na jezu, podnice pa bodo, kot je bilo omenjeno, po predvidevanjih obnovljene v prihodnjih letih iz sredstev ARSO. Opravljene so bile tudi sanacija in čiščenje skalometa na brežini ter meritve kakovosti kopalne vode, ki so pokazale ustreznost vode. Urejeni bodo tuši za kopalce, nameščena bo opozorilna tabla z napisom 'Kopanje in zadrževanje na jezu na lastno odgovornost'. Lastnik zemljišča na območju nekdanjega kopališča pri urejanju območja sledi rešitvam javnega natečaja. Dokončna ureditev kopalnega območja bo izvedena v nekaj letih. dinskega centra v Podlubniku? Za mladinski center v Podlubniku se dogovarjamo že nekaj mesecev, saj se tudi na občini zavedamo pomena takšnih oblik druženja. Mladinski center Blok je naša pozitivna pričakovanja samo potrdil in resnično moramo pohvaliti njihovo delo. Ravno zaradi izredno pozitivnih in vsestranskih učinkov želimo vzpostaviti tudi mladinski center v Podlubniku, kjer se moramo še fiksno dogovoriti, kdo ga bo prevzel in na kakšen način bo deloval. Računam, da bo mladinski center v Podlubniku začel delovati v jesenskih mesecih. Tudi v poletnih mesecih Mladinski center Blok dela s polnim zagonom in kaže, kako je tak center dobrodošla popestritev za mlade. Kako pa kaže vzpostavitvi mla- Občane zelo zanima, kdaj lahko pričakujejo sprejem občinskega prostorskega načrta. Sprejem slednjega pričakujemo do konca leta. Pridobiti moramo še dve soglasji, in sicer od ministrstva za kmetijstvo ter Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Ob zadnjem obisku ministra za kmetijstvo v Škofji Loki smo ga prosili, če lahko ministrstvo pospeši odgovore. Odgovoril je, kako se bodo trudili še naprej delati po svojih močeh, da pa nismo edini, saj kar precej občin izdeluje občinske prostorske načrte. Spoštovati pa je treba vrstni red. Klavdija Škrbo Karabegović Pridobili sredstva iz Sklada Si.voda Razvojna agencija Sora je v sodelovanju z občinama Gorenja vas-Poljane in Žiri ter Planinskim društvom Žiri v decembru 2012 pripravila projekt Varujmo naše okolje in oddala prijavo za pridobitev sredstev Sklada Si.voda. Kakšen je bil odziv na razpis za obnovo fasad v ožjem in širšem območju starega mestnega jedra? Prejeli smo deset vlog. Računamo, da bodo vsi vlagatelji, v kolikor so vloge popolne, lahko pridobili sofinancerska sredstva. Odločitev bo znana ravno v teh dneh. »Sklad Si.voda je nepridobitna organizacija, ki skozi strokovni pristop ozavešča o pomenu voda in našem vplivu nanje ter se z investiranjem aktivno loteva reševanja problematike kakovosti voda v Sloveniji. Sklad zbira finančna sredstva iz prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter družbe Si.mobil,« je pojasnila Samra Šećerović iz Razvojne agencije Sora. Projekt je bil s strani sklada potrjen v juniju 2013. Partnerji projekta so tako pridobili sredstva v skupni višini dobrih 15 tisoč evrov, od tega 8800 evrov občina Gorenja vas-Poljane in približno 6400 evrov občina Žiri. V okviru projekta bo do konca septembra pri podružnični osnovni šoli Lučine vgrajena 7 mala čistilna naprava tipa BIOROCK kapacitete petnajst populacijskih ekvivalentov. »Gre za biofilter oziroma čistilno napravo, ki deluje brez električne energije. Za planinsko kočo na Mrzlem vrhu bo izdelana projektna dokumentacija in do konca oktobra 2013 zgrajena rastlinska čistilna naprava kapacitete deset populacijskih ekvivalentov, ki bo prvi primer rastlinske čistilne naprave na planinski koči na Škofjeloškem. Na obeh čistilnih napravah bo potekalo spremljanje delovanja v obliki odvzemov in analiz vzorcev odpadne vode, v projekt pa bomo vključili tudi mlade z izdelavo filma,« je o sami investiciji povedala Samra Šećerović. Klavdija Š. K. Avgust 2013 V Soro bolj prečiščena voda V začetku julija so organizirali voden ogled gradbišča na centralni čistilni napravi na Suhi. S posodobitvijo in nadgradnjo slednje bo v reko Soro odtekala bolj prečiščena in sveža voda. Dela je predstavil vodja gradbišča Drago Kalamar iz podjetja SGP Pomgrad, pri čemer je poudaril, da je gradnja otežena, saj poteka v več sklopih. Največjo težavo, tako Kalamar, predstavlja omejenost prostora okoli obstoječe čistilne naprave ob hkratnem zagotavljanju njenega delovanja in gradnji novih objektov. Udeleženci vodenega ogleda so takšno gradnjo primerjali z obnovo in dograditvijo stare hiše, medtem ko v njej še živiš. Delavci v izkopu gradbene jame trenutno gradijo prezračevalni bazen in deževni bazen z vtočnimi grabljami, katere odvajajo grobe delce, ki prihajajo s kanalizacijo, ter izvajajo sanacijo linije blata (primarni in sekundarni zalogovnik blata, gnilišče, strojnica zalogovnikov in gnilišč). Največje težave jim povzroča nepredvideno zalitje gradbene jame s podtalno vodo, ki jo je treba črpati, in strojno rušenje žive skale. Za črpanje so Gradnja zadrževalnega bazena deževnih voda (Foto: K. Š. K.) saj gre za poplavno območje. Vsa večja gradbena dela bodo izvedena letos do pozne jeseni, pozno pomladi prihodnje leto pa je predvideno odprtje in nato poskusno obratovanje. Kot zanimivost velja povedati, da bodo za izgradnjo celotne centralne čistilne naprave potrebovali približno pet tisoč kubikov betona in 600 ton armature. morali namestiti osem črpalk, ki črpajo dvanajst tisoč litrov vode na minuto. Poleg črpanja podtalne vode in rušenja skale že poteka polaganje drenaže, nasutje in priprava talnih plošč, ki mu bo sledilo armiranje betonskih sten. Po izgradnji objektov na centralni čistilni napravi bodo izvajalci izvedli še zasip in zvišanje terena, 8 Posodobljena čistilna naprava s 45.600 populacijskimi enotami bo vključevala zadrževalni bazen deževnih voda, mehansko čiščenje in prečiščenje, upravno zgradbo, biološke bloke, zalogovnike blata ter gnilišč s plinohramom. Omogočala bo tretjo stopnjo čiščenja, ki je do sedaj ni imela (odstranjevanje dušikovih in fosforjevih spojin), prevzemala greznične gošče in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav ter s tem dosegala boljše parametre od predpisanih in povečala učinek čiščenja, kar pomeni, da bo v reko Soro odtekala bolj prečiščena in sveža voda, ki bo tako zadostila strogim okoljskim predpisom in standardom. Poleg tega bo posodobljena in nadgrajena čistilna naprava omogočila priključevanje novih kanalizacijskih sistemov in s tem čiščenje komunalnih odpadnih vod iz naselij, ki do sedaj še niso imela urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2013 Kopalci v Puštalu pozdravljajo gradnjo Sora v Puštalu je že tradicionalno priljubljeno mesto kopanja številnih Ločanov. Stare fotografije pričajo, da je bilo tam včasih še posebno živahno, vendar tudi danes v Puštalu vidiš številne kopalce, ki si želijo boljše ureditve prostora. Prvi korak bo zagotovo postavitev gostinskega objekta novega lastnika območja. Novi lastnik Nedeljko Rodić, ki je od Zavarovalnice Triglav kupil preko pet tisoč kvadratnih metrov kopalnega območja na Puštalu, je želel manjši gostinski objekt postaviti še pred poletno turistično sezono, vendar so postopki nekoliko dolgotrajnejši. Ker gre za območje, na katerem lahko pride do poplav, je tudi nekoliko omejen pri gradnji, vendar še vedno lahko naredi objekt, v katerem bo ponujal pijačo in jedačo kopalcem, pa tudi drugim obiskovalcem, ki bodo lahko uživali v bližini Poljanske Sore. »Pri zasnovi objekta, ki je se- stavljen iz naravnih materialov, predvsem lesa, in tako na nek način vstavljen v prostor, je pomagal arhitekt Primož Žitnik. S postavitvijo smo pričeli maja, računamo pa, da bomo z deli zaključili v teh dneh. Objekt je sestavljen iz lokala in kuhinje, posebej pa so nameščene sanitarije in tuši,« je povedal Rodić in dodal, da bodo ene sanitarije namenjene gibalno oviranim osebam. Prednost stavbe bo tudi velika terasa. Med ponudbo je posebej omenil točen sladoled, v kuhinji bo dišalo predvsem po ribah, ljubitelji hitre hrane pa bodo lahko posegli po picah. Objekt na kopalnem območju v Puštalu med gradnjo (Foto: K. Š. K.) Najkvalitetnejša Sora v Puštalu Odprto bo vse letne čase, čeprav se največ obiskovalcev nadejajo prav poleti. Že sedaj številni kopalci pozdravljajo gradnjo in komaj čakajo, da bodo v Pušta- V juniju so iz Sore na treh lokacijah odvzeli vzorce kopalne vode za mikrobiološko preiskavo in opravili terenske meritve ter senzorične analize. Za najkvalitetnejšo se je izkazala Sora v Puštalu. Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj je odvzel vzorce na treh odvzemnih mestih, in sicer iz Selške Sore v Podlubniku, iz Poljanske Sore v Puštalu in iz Sore v Retečah. Kvaliteto kopalne vode so ocenjevali v skladu z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda in Priporočilom o varnosti kopanja s smernimi vrednostmi zaradi prepovedi ali odsvetovanja kopanja na naravnih kopališčih oz. kopalnih območjih, ki jih je izdelal Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) RS. Rezultati mikrobioloških preiskav, terenskih meritev in senzoričnih analiz z oceno skladnosti v primerjavi z veljavno slovensko zakonodajo kažejo, da so vsi trije vzorci skladni. Prav tako vsi trije vzorci dosegajo standarde kakovosti za dobro kemijsko stanje po predpisih, ki urejajo kemijsko stanje površinskih voda. Selška Sora v Podlubniku in Sora v Retečah sta razvrščeni v dobro ekološko stanje po predpisih, ki urejajo ekološko stanje površinskih voda, Poljanska Sora v Puštalu pa je razvrščena v zelo dobro ekološko stanje. ZZV Kranj je izdal mnenje, da so vzorci kopalne vode, odvzeti na zgoraj omenjenih treh mestih, skladni s priporočili o varnosti kopanja s smernimi vrednostmi zaradi prepovedi ali odsvetovanja kopanja na naravnih kopališčih oz. kopalnih območjih, ki jih je izdelal IVZ RS. »Na splošno pa na kopališčih, kjer je kopalna voda skladna s priporočili o varnosti kopanja, svetujemo, da ljudje vode ne pijejo oz. zaužijejo, saj lahko to povzroči različne okužbe s povzročitelji črevesnih nalezljivih obolenj, ki se pri kopalcih lahko izrazijo s povišano telesno temperaturo, bruhanjem, bolečinami v predelu trebuha in drisko. Posebej ogrožena skupina kopalcev pri kopanju v vodah z mikrobiološko neskladnimi vzorci so otroci, ki nenamerno popijejo več vode, in starejši (posebej tisti z oslabljenim imunskim sistemom). Svetujemo, da se po kopanju kopalci čim prej oprhajo s čisto pitno vodo,« so še zapisali na ZZV Kranj. Klavdija Škrbo Karabegović 9 lu imeli dodatno ponudbo. Po ureditvi objekta pa je Rodić za naslednjo pomlad napovedal postavitev otroških igral. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2013 35 ‘zlatnikov’ Zadnji petek v juniju so v Kongresnem centru Brdo podelili zlata priznanja MEPI (mednarodno priznanje za mlade). Podelitve sta se udeležila tudi princ Edward, grof Wesseški in predsednik republike Borut Pahor. Kar 35 od 51 dobitnikov zlatih priznanj je prišlo iz Gimnazije Škofja Loka. Vsi prejemniki zlatih priznanj, t. i. 'zlatniki', so se najprej udeležili zlatega zajtrka, ki ga je organiziralo društvo GAHA Slovenija (društvo prejemnikov zlatega priznanja MEPI), ki ima sedež v Škofji Loki. Na zajtrk so bili povabljeni podporniki programa, ki so uspešni v poslovnem svetu. Spregovorili so o prednostih programa in o možnostih zaposlitve, saj se številni delodajalci zavedajo, da mepijevci veljajo za perspektiven kader in si jih želijo imeti v svojih vrstah. V nadaljevanju je svoj pogled na MEPI predstavilo sedem različnih deležnikov programa v Sloveniji, in sicer ravnateljica, mentor, udeleženka programa, sponzor, predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, predstavnica lokalnega urada MEPI ter predstavnica Nacionalnega urada MEPI. S tem so predstavili zaokroženo celoto in hkrati povedali, kako lahko MEPI pozitivno vpliva na različne sfere v družbi, ne samo na posameznika. Zlato priznanje Brez lažne skromnosti lahko rečemo, da je zibelka MEPI-ja v Sloveniji prav v Škofji Loki. Da je tako, govorijo tudi številke: letos je kar 35 dobitnikov zlatih priznanj od 51 prihajalo iz škofjeloške gimnazije, ki že vrsto let podpira in vidi pozitivne plati omenjenega mednarodnega programa. Udeleženci se v programu srečajo z izzivi na štirih različnih področjih: prostovoljno delo, praktične veščine, rekreativni Prejemniki zlatih priznanj MEPI (Foto: Gašper Kocjančič) šport in odprava. Na zlati stopnji je dodan projekt neznani prijatelj. Mladi si cilje na posameznih področjih postavljajo glede na starost, sposobnosti in prednostne naloge. Opisana področja se medsebojno kombinirajo in glede na zahtevnost kombinacije, ki si jo udeleženci oblikujejo po svoji meri in v sodelovanju z mentorjem, so mladim v programu na voljo tri težavnostne stopnje – bronasta, srebrna in zlata. Vsa področja prinašajo pozitivne učinke, še posebno je pohvale vredna prostovoljna nota, kot zanimivost pa velja omeniti, da je na zlati stopnji na odpravi treba prehoditi najmanj 80 kilometrov. priznanj. Razlika pa je v tem, da ste prejemniki to zares naredili. Zato danes odidite iz dvorane vsaj za kak inč višji – bodite ponosni na to, kar ste dosegli.« Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: »Kako to, da sem za MEPI slišal šele pred nekaj dnevi? Promovirajte se, promovirajte program, ki je odličen. Vsako mesto bi moralo imeti MEPI, saj so prostovoljstvo, čut za soljudi, zdravo in aktivno življenje ter učenje veščin naša prihodnost.« Župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe: »Škofja Loka je pravi slovenski MEPI-center. Svoje znanje, prostovoljstvo, ekipno delo, ekološko osveščenost razvijajte naprej. Zase in za družbo. 'Zlatniki', naj vas zlati lesk spremlja celo življenje!« Izjave Princ Edward, grof Wesseški: »Mnogi bodo skušali zmanjšati vrednost današnjega slavja in bodo dejali, da bi se lahko tudi sami vključili v program in bi počeli, kar ste počeli prejemniki zlatih Mateja Hafner Dolenc, mama prejemnice zlatega priznanja Eve Dolenc: »Za otroke, mladostnike, ki skozi celo šolsko leto izvajajo naloge in izpolnjujejo določila programa MEPI, je to velika preizkušnja. Pri tem je predvsem pomembno, da preizkušajo sami sebe in izkazujejo odgovornost do sošolcev, prijateljev, družbe, narave – okolja, pa tudi do sebe. Program MEPI je izjemen projekt, v katerem bi se morali preizkusiti prav vsi mladi. Starši prav po zaslugi MEPI-ja presenečeno spoznamo, kaj vse zmorejo naši otroci, kajti nič ni pretežko in nič ni nemogoče. In to zmore le MEPI.« 10 Tina Goršek, dijakinja Gimnazije Škofja Loka: »MEPI je način življenja, ki ga začeš živeti s tem, ko prvič opraviš prostovoljno delo, se fizično pripravljaš na odpravo, pridobivaš veščine, analiziraš načrt poti in s tem, ko prvič zakorakaš s polnim nahrbtnikom hrane in oblek. Naučiš se, kako ostati nasmejan, tudi ko se ulije kot iz škafa, ti pa si s svojo ekipo sredi najstrmejšega klanca in se smeješ temu, kako uspeš teči kljub palicam, pelerini, težkemu nahrbtniku, s kartami in kompasom v roki. Naučiš se, kako najti energijo za noro plesanje na plaži, tudi ko imaš za sabo štiri dni naporne hoje. Naučiš se uživati v majhnih stvareh, kot so topel čaj, ko se zbudiš, in instant makaroni, ko prideš v tabor.« Andrej Hoivik, dijak Gimnazije Škofja Loka: »S programom MEPI sem se prvič seznanil v 9. razredu osnovne šole in takrat še nisem vedel, kaj naj od njega pričakujem. Vendar sem se pridružil tej ekipi in ni mi žal. MEPI mi je pokazal, da v življenju ne smemo nikoli obupati, pa če tudi ne dosežemo vseh načrtovanih ciljev. Spoznal sem, da je pri uspehu pomemben vsak korak in da pri tem nikoli nisi sam – s teboj so vedno prijatelji in družina. Tudi v najtežjih trenutkih, ko se zdi 18-kilogramski nahrbtnik težak eno tono in ko nad tabo bije nevihta – takrat spoznaš, kakšen v resnici si. Pomembno je samo to, kako rešiš nastalo situacijo. In z MEPI-jem sem se takšne in drugačne probleme naučil reševati. Hvala MEPI-ju za štiri nepozabna leta, ki se jih bom vedno spominjal. In še naš skupinski moto: 'U easy si ga tejkamo!'« Gašper Murn, dijak Gimnazije Škofja Loka: »MEPI je nekaj, brez česar bi bilo življenje brez smisla. Uči te na področjih, ki te jih ne uči šola. Da ti spomine, ki jih nikoli ne izbrišeš. Nauči te vztrajnosti in potrpežljivosti in te pripravi na odgovorno prihodnost, ki jo kot mepijevec začiniš z zabavo in s polno avanturami.« Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2013 Nova lokacija, boljši pogoji Po dvajsetih letih delovanja na Spodnjem trgu se je podjetje AVTO MARKOVIČ, d. o. o., preselilo na novo lokacijo v Stari dvor, kjer so pridobili boljše pogoje, parkirni prostor, večjo preglednost in predvsem še bolj zadovoljne kupce. Pričetek poslovanja podjetja Avto Markovič, d. o. o., sega v začetek leta 1993. V Škofji Loki ni bilo v tistem času nobene trgovine, ki bi nudila kupcem potrebne dele za njihova vozila, zato so se odločili za tovrstno dejavnost. Začetek je bil težak, saj so bili potencialni kupci vajeni kupovati rezervne dele v Ljubljani ali Kranju. A z močno voljo, predvsem pa s kvaliteto, znanjem in spoštovanjem kupcev je podjetje kmalu postalo znano po vsej Sloveniji. Ni naključje, da je bila ravno dvajseta obletnica delovanja za podjetje na nek način prelomna in da so ravno ob jubileju pričeli delovati na novi lokaciji. Želja po širitvi in selitvi je sicer zorela že dlje časa, saj dobrih sto kvadratov na Spodnjem trgu ni več zadostovalo. Primerno lokacijo so našli pred tremi leti. Jože Markovič je vedel, kaj želi, Adam Berčič pa je njegovim željam ugodil ter jih še nadgradil. Rezultat je objekt, ki se lahko pohvali ne samo s svojo odlično založenostjo ter usposobljenim in prijaznim osebjem, ampak tudi s primerno arhitekturno vpetostjo v prostor. Svečano odprtje Svečana otvoritev nove lokacije podjetja Avto Markovič, d. o. o., je potekala 1. julija 2013. Prišlo je lepo število rednih strank in lahko so občudovale nov objekt, ki se razprostira na 300 kvadratnih metrih. Sicer vedno dobro založena trgovina z avtomobilskimi deli je na novi lokaciji zadihala s polnimi pljuči, saj je ponudba zdaj veliko bolj pregledna. Poleg klasične ponudbe so svoj razstavni kotiček dobili še strešni kovčki Thule. Namesto tradicionalnega rezanja traku ob odprtju so sodelavci podjetja simbolično posadili drevo. Simbolična posaditev drevesa ob odprtju torna vozila. Njihovi dobavitelji so vrhunski, tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Tako v trgovini dobite izdelke svetovno znanih proizvajalcev, izogibajo pa se cenenim in kvalitetno vprašljivim izdelkom. Na zalogi imajo več tisoč različnih artiklov – tako avtomobilskih rezervnih delov, različnih motornih olj, dodatne opreme in avtomobilske kozmetike. Kupci v trgovini Avto Markovič Ponudba Avto Markovič, d. o. o., je trgovina z avtomobilskimi rezervnimi deli, motornimi olji, dodatno opremo in avtomobilsko kozmetiko. V njihovi ponudbi so kvalitetni rezervni deli, ki lahko brez pomislekov nadomeščajo originalne rezervne dele za skoraj vsa mo- so navajeni, da njihove želje uresničijo takoj, zahtevnejše pa v dnevu ali dveh. Zaradi tega jih poznajo po celotni domovini in tudi že v tujini. Njihova odlika so tudi usposobljeni zaposleni, ki znajo kupcem primerno svetovati. Oglasite se v trgovini na novi lokaciji, več informacij pa lahko pridobite tudi na njihovi spletni strani www.avtomarkovic.si. Odlična založenost trgovine z avtomobilskimi deli in izkušeni prodajalci, ki vam bodo znali svetovati. Podjetje Avto Markovič, d. o. o., na novi lokaciji 11 Avgust 2013 Zaslužna občana Na javni razpis za postavitev spominskega obeležja v Aleji zaslužnih Ločanov je prispelo pet vlog. Enako, najvišje število točk, sta prejela dva predloga, in sicer predlog za postavitev spominskega obeležja dr. Viktorju Kocijančiču ter prof. dr. Jožetu Rantu. Dr. Viktor Kocijančič Predlog za postavitev spominskega obeležja v Aleji zaslužnih Ločanov dr. Viktorju Kocijančiču sta podala Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka in Muzejsko društvo Škofja Loka. Dr. Kocijančič je bil rojen leta 1901 v Studencu pri Ljubljani, ustreljen pa je bil med talci za Kamnitnikom 9. februarja 1944. »V Škofjo Loko je prišel leta 1933 kot diplomiran in oblikovan zdravnik z izkušnjami, usposobljen za delo v ambulanti in na terenu (še posebej na področju varstva otrok in žensk) in z veliko željo, da bi pomagal ljudem v stiski. Takoj po prihodu v Škofjo Loko na delovno mesto zasebnega zdravnika splošne medicine je dr. Kocijančič začel delovati na preventivnem področju boja proti tuberkulozi, varstva nosečnic in porodnic ter otrok in šolske mladine,« je med drugim zapisano v obrazložitvi. Sicer pa lahko zasluge dr. Kocijančiča razdelimo v tri skupine. Njegova temeljna dejavnost je bila razvoj osnovnega zdravstva na Loškem. Vrhunec dela na razvoju osnovnega zdravstva je ustanovitev prvega zdravstvenega doma v Škofji Loki. Dr. Viktor Kocijančič upravičeno velja za ustanovitelja zdravstvenega doma v Škofji Loki, čeprav je prišlo do njegove uresničitve šele po drugi svetovni vojni. Ob rednem delu se je dr. Kocijančič še posebej ukvarjal s protituberkulozno ligo. V Škofji Loki so jo ravno zaradi njegovega osebnega prizadevanja ustanovili že leta 1936. Pionirskega dela se je dr. Kocijančič deseti obletnici ustrelitve. Prof. dr. Jože Rant Predlog za postavitev spominskega obeležja v Aleji zaslužnih Ločanov prof. dr. Jožetu Rantu sta podala Muzejsko društvo Škofja Loka in Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Prof. dr. med. Jože Rant, dr. stom., je bil rojen leta 1896 na Godešiču, umrl pa je leta 1972 v Ljubljani. »Bil je pobudnik in ustanovitelj Stomatološke klinike v Ljubljani, utemeljitelj in organizator študija stomatologije ter odločilna osebnost strokovnega in organizacijskega razvoja celotnega zobozdravstva v Sloveniji. Prvi je opozoril na pomembnost preventive in zmanjšanje kariesa ter na zdravljenje zobnih in čeljustnih nepravilnosti. S svojim prodornim razumom in visoko strokovnostjo je postavil temelje razvoja slovenskega zobozdravstva, čeljustne kirurgije in ortodontije. Postavil je pravilno doktrino strokovnega in organizacijskega koncepta razvoja zobozdravstva na Slovenskem, s tem, da je upošteval trojni pristop: preventivni, kurativni in socialno-medicinski,« so med drugim zapisali predlagatelji. Bil je ustanovitelj, graditelj in devetnajst let predstojnik Stomatološke klinike v Ljubljani, glavni organizator javne zobozdravstvene službe v Sloveniji, prvi profesor stomatologije od leta 1945 dalje in prvi profesor na Katedri za ortodontijo Aleja zaslužnih Ločanov na Šolski ulici (Foto: K. Š. K.) lotil tudi na področju zmanjševanja alkoholizma in odprave njegovih hudih posledic. Ustanovil je prvo skupino zdravljenih alkoholikov. »Med ljudmi je bil zelo priljubljen, česar ni dosegal samo z visoko strokovnostjo, ampak tudi z odločnostjo, dopadljivim značajem in dosledno poštenostjo. Reagiral je na krivice, pa naj jih je povzročil kdorkoli. Med vojno je zdravil vse zdravniške pomoči potrebne ljudi, med njimi tudi partizane. Pri svojem delu ni poznal ideoloških razlik med ljudmi. S svojim ravnanjem je tvegal tudi svoje življenje. Poudarjal je, da mu zdravniška vest preprečuje, da bi se odloči za eno ali drugo stran v času vojnih dogajanj. Delal je tudi v odboru Rdečega križa in dosegel, da je prej krajevni odbor prerasel v okrajnega,« so še zapisali predlagatelji. Čas postavitve spominskega obeležja v Alejo zaslužnih občanov je predviden leta 2014 ob sedem- 12 na ljubljanski univerzi do leta 1967. V letih 1950 do 1954 je bil dekan Stomatološke fakultete in prorektor Medicinske visoke šole, ki se je preimenovala v Medicinsko fakulteto. Kot matičar je pomagal ustanoviti Stomatološko fakulteto v Sarajevu in Skopju. Za svoje delo je bil dr. Rant nagrajen s številnimi priznanji in odlikovanji, kot so red dela, red zasluge za narod z zlato zvezdo in s Kidričevo nagrado za življenjsko delo na področju znanosti. V Škofji Loki je bil med najbolj dejavnimi telovadci in voditelji Sokola, aktiven je bil med planinci, bil je član nadzornega in upravnega odbora Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, član pripravljalnega odbora za ustanovitev Muzejskega društva in njegov ustanovni član. Dr. Rant je bil tudi med ustanovitelji Gorenjskega lovskega društva (LD) v Kranju, med ustanovitelji Društva ljubiteljev ptičarjev, ustanovni in častni član LD Škofja Loka, ustanovni član LD Križna Gora ter ustanovni in častni član LD Sorško polje. Deloval je v odboru Lovske zveze Slovenije in Kinološke zveze Slovenije ter prejel vsa odlikovanja obeh organizacij. Prof. Rant je bil tudi eden prvih naravovarstvenikov. Zavzemal se je za loški turizem in za gradnjo hotela v Škofji Loki. Dr. Rant je bil med drugim tudi ustanovni član Numizmatičnega društva Slovenije. Čas postavitve spominskega obeležja v Alejo zaslužnih občanov je predviden leta 2016 ob 120. letnici rojstva oziroma po dogovoru. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2013 Planinstvo za vsa življenjska obdobja Jože Stanonik je prejel zlati grb Občine Škofja Loka za večletno uspešno prostovoljno delo, za zgledne uspehe in požrtvovalen prispevek na različnih področjih družbenega življenja, predvsem za njegov izjemen prispevek v Planinskem društvu (PD) Škofja Loka. V letu 1950 je Stanonik postal član TVO Partizan Škofja Loka kot aktivni telovadec in vaditelj za mlajše skupine. V letih 1957–1959 je v Škofji Loki uvedel igranje rokometa. Kot športnik se je ukvarjal še z atletiko, streljanjem, kegljanjem in planinstvom. Za planinstvo kot ključno dejavnost se je odločil že zelo zgodaj in pristopil v članstvo PD Škofja Loka leta 1957. Od tedaj dalje je opravljal vrsto odgovornih nalog v planinski organizaciji na ravni PD Škofja Loka, Meddruštvenega odbora PD Gorenjske in Planinske zveze Slovenije. Več kot deset let je sodeloval z rehabilitacijsko skupino Projekt Človek iz Sopotnice, pri kateri je navduševal za planinske izlete in jih vodil. »Pri svojem delu je kot predsednik PD Škofja Loka izredno vesten in skrben gospodar društvenega planinskega imetja. Pod njegovim vodstvom je planinsko društvo pridobilo veliko nujnih objektov in naprav. Veliko je še drugih del, nalog in programov, ki jih je kot predsednik ali član planinske organizacije naredil v teh letih in so pripomogle k razvoju in napredku planinstva na Škofjeloškem in širše na območju Slovenije, kar dokazujejo tudi do sedaj prijeta priznanja,« so med drugim zapisali predlagatelji. Kaj vam osebno pomeni prejeto priznanje? Priznanja nisem pričakoval. Ko je bil podan predlog na občnem zboru društva in ko je dobil podporo, sem čutil, da društvo ceni moje delo. Ko pa je predlog doživel še podporo občinske komisije in kasneje občinskega sveta, sem spoznal, da je moje delo in delo društva ter aktivnosti v preteklih desetletjih imelo tudi širši smisel in odmev. Prav prijetno sem bil presenečen, ko se je na podelitvi zbralo tako lepo število občanov, ki so mi stisnili roko in čestitali za opravljeno delo. Prejem zlatega priznanja pa pomeni tudi obveznost za dobro aktivno delo v prihodnje, kolikor ga bom lahko zmogel glede na svoja leta. V utemeljitvi priznanja smo slišali za številne dosežke in zasluge. Kaj pa za vas pomeni največji uspeh? vedno znova presenetijo naravne lepote, pa tudi družba planincev je prijetna. Kakšne načrte ima PD Škofja Loka v prihodnje? V društvu se bomo še naprej trudili, da bomo s svojim imetjem dobro gospodarili in ohranjali visoko raven dejavnosti članstva na vseh področjih. Posebej se bomo prizadevali za vključevanje čim večjega števila mladih, saj slednji pomenijo prihodnost društva. Klavdija Škrbo Karabegović Zlati grb Občine Škofja Loka za leto 2013 je prejel Jože Stanonik. (Foto: K. Š. K.) obdobjih – letom, zdravju in kondiciji primerno. Rad imam naravo, planinsko okolje, v katerem me Kot najbolj pozitiven dosežek bi ocenil to, da smo v Škofji Loki uvedli igranje rokometa in da je ta naletel na dober odziv pri mladih in se obdržal v isti kvaliteti vse do zdaj. Sicer so bili vzponi in padci, vendar je dobrih rezultatov veliko več in na te smo lahko v loški sredini ponosni. Potem je tu področje planinstva, na katerem aktivno delujem preko štirideset let in kjer mi je bila zaupana naloga vodenja društva, kar opravljam že 28 let. V tem času smo postopno in temeljito obnovili Dom na Lubniku ter zgradili in kasneje obnovili Kočo na Blegošu. Obe sta popolnoma komunalno opremljeni z dobro ponudbo in dobrimi poslovnimi rezultati. Zahvala za to gre predvsem dobrim sodelavcem, ki jih imamo na obeh postojankah, in politiki zmernih cen, ki prav tako vpliva na lep obisk. Posebej bi tu omenil Lubnikarje in Blegoške korenine, ki veliko prispevajo k obisku obeh planinskih postojank. Pomemben dosežek je tudi to, da smo za dejavnost društva kupili lastne prostore. Radi imate vse vrste športa in v številnih ste prav tako aktivni, a na prvem mestu daleč pred ostalimi ostaja planinstvo. Zakaj? Za planinstvo in pohodništvo sem se odločil predvsem zato, ker si lahko aktiven v vseh življenjskih 13 Avgust 2013 Kako lahko pomagamo sami? Čeprav smo že vsi naveličani nenehnega govorjenja o krizi, pa je dejstvo, da je ne glede na nizko brezposelnost v Škofji Loki v primerjavi z ostalimi kraji po Sloveniji ta prizadela tudi naše občane. Vedno več jih, žal, potrebuje pomoč. Tudi sami lahko pomagamo, ne nujno materialno. Dobrodošla bo vsakršna pomoč. Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Škofja Loka Kot so dejali na OZRK Škofja Loka, od materialnih stvari trenutno najbolj potrebujejo prašek in šolske potrebščine. »Dobrodošla je hrana, saj so potrebe tistih, ki pomoč potrebujejo, vedno večje. Veseli bi bili tudi kakšne finančne donacije, saj je prosilcev za plačilo položnic v zadnjem času vedno več. Na žalost ne moremo vsem ugoditi, ker smo tudi mi finančno omejeni. Ob tem nam zelo veliko pomagajo naše krajevne organizacije Rdečega križa,« je povedala sekretarka OZRK Škofja Loka Fani Mikš. Oblačila in obutev lahko občani oddajo v režo na vratih skladišča v vojašnici. V Rdečem križu prosijo, če čevlje zavijete v manjše pakete, da ob oddaji ne umažejo oblačila. Reža je odprta stalno od ponedeljka zjutraj od 8. ure do petka do 12. ure. Sprejemajo vsa oblačila, še posebno pa so dobrodošle večje konfekcijske številke. Oblačila in obutev naj bodo čista in še vedno uporabna. Raznih kosov pohištva ne sprejemajo na zalogo. Če karkoli potrebujejo, objavijo na spletni strani ali preko Radia Sora. Hrano lahko občani oddajo v skladišču v času odprtosti, in sicer vsako prvo sredo v mesecu od 8. do 12. ure ter od 15.30 do 16.30 ure, ostale srede pa od 11. do 11.30 ure in od 16. do 16.30 ure. Zaradi letnih dopustov v avgustu prosijo, da jih predhodno pokličete na telefon 04/51 70 650. Šolske potrebščine, ki so jih uspeli zbrati v Župnijski Karitas Škofja Loka. »V času poletnih počitnic bomo na morje odpeljali več kot sto otrok. Da bi staršem prihranili stroške letovanja in čim večjemu številu otrok nudili brezplačno letovanje, smo se za finančno in materialno pomoč obrnili na škofjeloška podjetja, občine in naše krajevne organizacije. Vsem, ki so se odzvali in nam namenili pomoč, se najlepše zahvaljujemo,« se je zahvalila Mikševa. živi na nekoliko odmaknjenem območju in si ne more privoščiti izletov. »Zbiramo tudi uporabna oblačila in obutev, in sicer takšna, da bi jih vsak od nas še oblekel oziroma obul. Vedno potrebujemo otroška oblačila, premalo pa imamo tudi moških športnih oblačil in obutve. Zelo smo veseli moških bund. In seveda igrač, ki izredno razveselijo naše najmlajše,« je povedal Mur. Zbirajo še plenice za otroke in odrasle, otroško opremo, ortopedske pripomočke za odrasle, delujočo belo tehniko (predvsem pralne stroje, hladilnike in štedilnike), manjše garderobne omare, enojne postelje in jogije. Zelo iskani so kakršnikoli elementi za ogrevanje, še posebno štedilniki na drva. Oblačila in opremo lahko oddate v skladišču na Blaževi ulici 12 (nunski samostan) vsako delovno sredo med 16. in 17. uro. »Izredno smo veseli tudi zapakirane hrane in pralnega praška. Župnijska Karitas Škofja Loka Tudi tajnik Župnijske Karitas Škofja Loka Milan Mur je dejal, da trenutno najbolj potrebujejo šolske potrebščine, čeprav je njihovo zbiranje aktualno preko celega leta. Pri tem je Mur pohvalil izreden odziv škofjeloških osnovnih šol, ki pomagajo pri akciji 'Podari zvezek'. Veseli so tudi večjih otroških igral. Tako so zbirali zunanja igrala za družino, ki 14 Pozna se namreč, da je na vseh področjih manj pomoči. Trudimo se sicer, da naši prosilci tega ne čutijo, a dejstvo je, da dobimo vedno manj hrane in posledično moramo več sredstev nameniti za njen nakup,« je dejal Mur. Hrano lahko oddate v prostorih na Mestnem trgu 38. »Najraje vidimo, če nam oblačila, opremo, hrano in podobno naši darovalci prinesejo sami, vendar to ni ovira. Tudi naši prostovoljci bodo uredili prevzem. Pokličite nas na telefon 04/512 33 00 ali pišite na e-naslov karitas.skofjaloka@volja. net,« je dal napotke Mur. Posamezniki lahko pomagajo tudi s svojim delom. Na škofjeloškem Karitasu so veseli vseh prostovoljcev, saj raznolikega dela ne manjka. Pomagajo lahko v skladišču, pri pisarniških delih, veseli so učne pomoči tako za otroke kot za starejše, primanjkuje jim prostovoljcev za družabništvo in obiskovanje starejših, vedno potrebujejo prostovoljce, ki poskrbijo za prevoz in razlaganje opreme, za sestavljanje pohištva, hišna opravila … Pomagate lahko tudi pri organizaciji in izvedbi akcij itd. Možnosti za pomoč in človekoljubno delo pri škofjeloškem Karitasu je veliko. Tako pri škofjeloškem Rdečem križu kot pri Karitasu bodo veseli vaše pomoči, materialne in/ali nematerialne. Številni vam bodo hvaležni … Lepšega plačila ni. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2013 Dobimo se ob pol desetih Ravno pravšnja ura, da se počitnikarji od prvega do petega razreda dobro naspijo, pojedo najpomembnejši obrok dneva, nato pa se zberejo pred OŠ Ivana Groharja v Podlubniku ali pa OŠ Cvetka Golarja na Trati. Letos je škofjeloško društvo prijateljev mladine v sodelovanju z društvi in ustanovami iz bližnje okolice že devetnajstič pripravilo počitniški program, ki so ga poimenovali kar po uri začetka dnevnega dogajanja. V Škofji Loki so otroci imeli možnost zabavno preživeti velik del počitnic, saj so se od 1. julija do 14. avgusta lahko udeležili različnih počitniških dejavnosti. Na Trati je bil program nekoliko krajši, a nič manj raznolik, potekal pa je do konca julija. Torej pet dni zabave na teden po tri ure dnevno ne glede na vreme. Delavnice so bile za vse udeležence brezplačne, za finančno plat so poskrbeli različni donatorji in sponzorji ter Občina Škofja Loka. Jelka Jelovšek iz Društva prijateljev mladine Škofja Loka je z obiskom zelo zadovoljna, saj so imeli dnevno v vsaki skupini več kot štirideset otrok. »Tako pred devetnajstimi leti kot danes so otroci v času poletnih počitnic velikokrat prepuščeni samim sebi. Projekt Dobimo se ob pol desetih ponuja dejavnosti, ki so primerno sproščujoče za čas počitnic, zanimive in prilagojene otrokom. Slednjim veliko pomeni tudi možnost druženja in preživljanja počitniških dni s prijatelji ob aktivnostih, prilagojenih prav njim. Novost letošnjega leta je vzpostavitev spletne strani društva, na kateri je tudi program dejavnosti, ki se odvijajo v okviru projekta (http://dpm-skofjaloka.envo.si/).« Kaj vse počitniški projekt ponuja otrokom? Program je sestavljen iz različnih dejavnosti, ki vključujejo športno-rekreativne in družabne igre, delavnice v knjižnici, muzejske in ustvarjalne delavnice ter delavnice s taborniki. Delavnice pripravijo in izvedejo tudi zaposleni v škofjeloški knjižnici, v Loškem muzeju, v Centru rokodelskih dejavnosti DUO, zavzeto pa pomagajo še taborniki iz Rodu svobodnega Kamnitnika. Le kdo se ne bi tabornikom pridružil pri različnih kvizih, pri lovu na lisico in pri kurjenju taborniškega ognja, na Nasmejani otroški obrazi ob koncu ustvarjalne delavnice katerem se spečejo najboljše hrenovke? V Loškem muzeju so otroci uživali ob pletenju zapestnice na star način in pri izdelovanju lastnega grba. V knjižnici so pokazali veliko zanimanja za knjige, v katerih so lahko našli tudi nekaj idej za kasnejše ustvarjanje knjižnih kazalk. Všeč jim je bilo, da so lahko s tem prispevali k ureditvi nove knjižnice, saj so eno kazalko naredili za domov, eno pa so podarili knjižnici. Na otroških rokodelskih ustvarjalnih delavnicah v Centru DUO, ki bodo potekale v avgustu, bodo otroci zašili lubniškega škrata in izdelali škratkovo deželo. »Glavne zasluge za uspeh projek- 15 ta gredo mentorjem delavnic – Maji Dobrajc, Marku Karničarju, Emi Lukan, Jaku Šiberletu in Juretu Šinku. Mentorji so tisti, ki poskrbijo za dejavnosti in ustvarjajo prijetno okolje, v katerem se otroci dobro počutijo. Odraz njihovega dela je tudi dobra obiskanost delavnic. Dejavnosti ne bi uspeli organizirati brez sodelovanja z osnovnimi šolami, ki nam omogočajo uporabo telovadnic, Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, Muzeja Škofja Loka, tabornikov Rodu svobodnega Kamnitnika in Centra DUO, ki sodelujejo z delavnicami,« se je ob skorajšnjem zaključku projekta vsem sodelujočim zahvalila Jelka Jelovšek. Barbara Tušek Avgust 2013 Pomen blagovnih znamk v turizmu Mesec junij je v Škofji Loki tradicionalno prazničen. V njem se zvrsti lepo število raznovrstnih prireditev, ki privabijo domačine, pa tudi turiste od drugod. Popestritev junijskih dogajanj je bila tudi mednarodna konferenca, ki je govorila prav o mestnem turizmu. Občina Škofja Loka je v okviru programa Evropa za državljane gostila drugo mednarodno konferenco projekta SEN-ACT z naslovom 'Dediščina preteklosti kot osnova za razvoj mestnega turizma'. Poleg nje so kot nosilci sodelovali še Fakulteta za turistične študije – Turistica, Fakulteta za humanistične študije, Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled, Združenje zgodovinskih mest Slovenije in Društvo upokojencev Škofja Loka. Gostili so preko deset partnerskih mest in raziskovalnih institucij. »Program je bil zastavljen tako, da smo predstavili sodelovanje partnerskih mest pri projektu, pri čemer smo izpostavili predvsem medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljstvo ter kako se posamezniki in društva udejstvujejo pri oživitvi mest. Predstavili smo Bralnico na vrtu Sokolskega doma in sodelovanje z Marinkino knjižnico, ki deluje v okviru izredno aktivnega Društva upokojencev Škofja Loka. Razvejano mrežo na področju medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva in turizma je predstavila tudi naša pobratena belgijska občina Maasmecheln in dala dobre ideje tudi drugim sodelujočim pri projektu,« je na začetku povedala vodja projekta in organizacije mag. Andreja Ravnihar Megušar. Prof. dr. Ksenija Vodeb s Fakultete za turistične študije – Turistica je na zanimivem predavanju poudarila, kako je turizem stroka, pravzaprav gospodarska dejavnost, ki se je je treba lotiti profesionalno. Razložila je pomen turističnih destinacij in njihovih blagovnih znamk. Mag. Janez Damjan z Visoke šole za hotelirstvo in turizem Bled pa je predstavil, kakšen bi bil potencial škofjeloške blagovne znamke. V mislih je imel predvsem loškega zamorca, kot možnost pa tudi Groharjevega Sejalca. Podal je vprašanje, po čem so prepoznavni Idrija, Ptuj in Piran ter nenazadnje Škofja Loka. Pri slednji je dobil več odgovorov, kar po njegovem mnenju sicer ni nič narobe, poudaril pa je, da se mora Loka odločiti, kaj bo njena glavna blagovna znamka, na kateri bo gradila svojo podobo. Sladice 'loški zamorec', ki jih je pripravil kuharski mojster Andrej Goljat. (Foto: K. Š. K.) Pri razvoju blagovne znamke morajo akterji biti enotni in delovati povezovalno. »Kako so enotni in kako dobro sodelujejo, pa so nam s primeri dobrih praks pokazali gostje iz Idrije in Ptuja,« je dodala Ravnihar Megušarjeva. Ena od zanimivih aplikacij razvijanja blagovne znamke je bila predstavitev sladice 'loški zamorec', ki jo je pripravil kuhar- ski mojster Andrej Goljat. Vodja projekta Škofjeloški pasijon 2009 Romana Bohinc je opozorila na omenjeni pasijon s preko tisoč prostovoljci, ki je prepoznavna blagovna znamka Škofje Loke. Dotaknila se je možnosti njenega razvoja, še posebno, če pasijonu uspe uvrstitev na Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine. Klavdija Škrbo Karabegović Turisti zadovoljni s prijaznostjo Škofja Loka je turistično zanimivo mesto. V večini primerov gre sicer za turiste, ki se odločijo za kratkotrajni obisk srednjeveške lepotice. Navdušeni so nad prijaznostjo in prisrčnostjo mesta. Kot je dejal strokovni sodelavec Turističnega društva Škofja Loka Marko Pleško, tudi letos beležijo največ turistov iz evropskih držav. »Čutiti je nekoliko večji porast turistov s špansko govorečega področja, tudi Izraelcev je precej, nekaj jih je bilo iz Moldavije itd. Poleg tega imamo sklenjeno pogodbo z ameriško turistično agencijo, ki na leto v Škofjo Loko pripelje približno trideset skupin,« je še dejal Pleško. Pogosti obiskovalci mesta na sotočju dveh Sor so tudi Nizozemci, ki so navdušeni nad prospektom Škofje Loke v nizozemskem jeziku, za kar ima, kot pravi Pleško, največ zaslug Jef Albrechts iz pobratenega mesta Turistično društvo Škofja Loka na Mestnem trgu (Foto: K. Š. K.) Maasmecheln. Sicer je omenjeni prospekt 'Sprehodi po mestu in okolici' dostopen v sedmih jezikovnih različicah, ker pa je v primerjavi z lanskim letom večji obisk rusko govorečih turistov, v Turističnem društvu Škofja Loka razmišljajo, da bi pripravili prospekt tudi v ruskem jeziku. »Turiste zanima predvsem staro mestno jedro in zgodovina mesta, večina pa pride na kratek obisk, 16 in sicer za nekaj ur. Turisti pohvalijo prijaznost in prisrčnost mesta, predvsem tisti, ki v Loko pridejo prvič,« je povedal Pleško in dodal, da si želijo več stacionarnega turizma. Turistično društvo na Mestnem trgu poleg obilo koristnih informacij turistom ponuja tudi veliko izdelkov domače umetnostne obrti. Turisti segajo predvsem po drobnih spominkih, kot so magneti, razglednice in kruhki ter različni simboli Slovenije in Škofje Loke, pri čemer je zelo priljubljen loški zamorec. Za nakup izdelkov domače umetnostne obrti pa se odločajo predvsem domačini, in sicer jih zelo radi kupujejo za darila. Klavdija Škrbo Karabegović NOVO! Avgust 2013 V sozvočju s srednjeveško in baročno podobo mesta Do konca maja so bili v Sokolskem domu na ogled postavljene natečajne rešitve za ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke in ureditev obrežja obeh Sor. Prvo nagrado je prejel elaborat iz Ravnikar Potokar arhitekturnega biroja. Omenjeni elaborat je prejel prvo nagrado za naslednje sklope: odprte javne površine starega mestnega jedra, odprte javne površine grajskega kompleksa in ureditev obrežja obeh Sor ter priznanje za del ob Blaževi ulici in kopalno območje ob Puštalu. Kot je večkrat poudaril Robert Potokar, zmagovalna rešitev nikakor ni bilo delo posameznika, temveč dobre ekipe – poleg zaposlenih v arhitekturnem biroju je sodelovala še krajinska arhitektka. Za urbano opremo, ki je rešitvi dala piko na i, pa je poskrbel domači Studio Miklavc. Pri tem velja povedati, da je tudi Potokar tesno povezan s srednjeveško lepotico, saj je v njej preživel svoja otroška in študentska leta, zato mu je bil projekt tudi osebni izziv. Predsednica ocenjevalne komisije izr. prof. Maruša Zorec je pohvalila vse prispele predloge in dejala, kako vsak od njih ponuja kakšno zanimivo rešitev, a da zmagovalni prinaša celovit pristop in odlično ujame pravo mero med novim in starim. »Zmagovalna rešitev je v sozvočju s srednjeveško in baročno podobo mesta. V prostor vnaša dva nova prostorska koncepta – Pravljično Loko in koncept urbane Forma vive. Glavna odlika elaborata je zadržan pristop tako v urbanih kot krajinskih ambientih, novi posegi se subtilno vklapljajo v obstoječ prostorski kontekst. Rešitev je preprosta, a s premišljenimi prostorskimi poudarki. Elaborat prinaša v območje obravnave dobre rešitve, ki nadgrajujejo kvalitetno in občutljivo območje starega mestnega jedra ter odnos do njegove neposredne okolice,« je med drugim zapisala ocenjevalna komisija. Glavno vodilo ekipe zmagovalne rešitve je bilo torej ravnovesje med modernimi novimi elementi ter srednjeveško in baročno podobo mesta. Posebnost, na katero je opozoril Potokar, je 'črna in ne rdeča nit'. »In sicer je kovano železo reinterpretirano v tleh. Iz teh črnih linij pa zraste urbana oprema,« je zanimivo zgodbo pojasnil Potokar. V nadaljevanju natančneje predstavljamo posamezne sklope zmagovalne rešitve. vesa in obstoječi vodnjak. Osnova tlaka so granitne kocke v dveh dimenzijah, vanjo so vpeti tanki kovinski pasovi. Izčiščen prostor Cankarjevega trga dopolnjuje bronast relief mesta nad stopnicami, v vogalu na severnem delu trga predvidi novo lipo, s katero zapolni prazen, nedefiniran prostor. Zmagovalna rešitev Spodnji trg ureja z enosmernim prometom in enotno tlakovano površino iz granitnih plošč. Na prostoru pred Odprte javne površine starega mestnega jedra Ureditev Mestnega trga ustvarja ustrezno podlago srednjeveški urbani dediščini. Prostor zalije z enotnim tlakom, ki dobi gostejšo strukturo na robovih, v liniji nekdanjih pločnikov, kamnite predpražnike pred hišami in zgoščeno strukturo kovinskih črt v pasu, ki povezuje Kužno znamenje, dre- 18 Kaščo predvideva ureditev trga s tremi drevesi, ki v prostoru ustvarijo nov rob in merilo. Z diskretnimi poudarki izpostavlja posebne prostore na Spodnjem trgu – ob lipi in vodnjaku. Na stičišču Spodnjega trga in Pepetovega klanca predvideva ureditev manjšega trga. Zasnova urbane opreme ima jasen koncept, ki oblikovno poveže vse elemente urbane opreme, od pasov v tlaku, talnih oznak, klopi, količkov, obrob za drevesa Avgust 2013 Kopalno območje v Puštalu Parkovna ureditev s posameznimi skupinami dreves in posamičnim drevjem ohranja odprtost prostora, a ga obenem ustrezno členi na podenote. Predlog ohranja travnate površine, za ležanje so v prostor umeščene lesene in delno kamnite do košev za smeti in svetil. Koncept, oblikovanje in izbor materialov so bili med vsemi elaborati prepoznani kot najkvalitetnejši. Avtorji izčistijo neposredno okolico gradu in jo z grajskim parkom povežejo s tlakovano ploščadjo. Odprte javne površine grajskega kompleksa Rešitev predlaga sprehajalno pot na levem bregu Selške Sore med brvjo Novi svet in do mosta pred Šeširjem. Prav tako predvidi nove dostope do vode. Tudi pri oblikovanju bregov ob območju klavnice avtorje vodi zadržan pristop, ki izpostavlja poglede na reko, ureditev na območju sotočja pa zasnuje na razbiranju kvalitet okoliškega prostora. Elaborat ureja grajski trg z enotnim tlakom, v katerem se ponovno pojavlja ritem kovinskih črt, v ta ritem vpenja strukturo novih luči ob obodu nekdanjega grajskega stolpa. Prostor dvorišča preko nove klančine poveže s parkovno ureditvijo. Parkovna ureditev po mnenju žirije predstavlja najustreznejšo rešitev med vsemi prispelimi natečajnimi rešitvami. Zasnova upošteva zgodovinska izhodišča in izoblikovanost terena, naslanja pa se tudi na preprostost vzdrževanja. Park sestavljajo štirje smiselno povezani deli. V nekdanjo os je postavljen slivov vrt, kar vzpostavi ustrezno razmerje z obstoječim zavarovanim lipovim drevoredom. Ob obzidju dodaja še dišeči vrt, ohranja pa tudi območje amfiteatra, kamor postavi paviljon. Ureditev obrežja obeh Sor Del ob Blaževi ulici Za Blaževo ulico rešitev predvideva oblikovanje enotnega objekta z dvokapno streho, z gostinskim lokalom in mladinskim centrom. Območje Pogorišča na Pepetovem klancu Predlog ureditve Pogorišča na Pepetovem klancu predvideva dvoetažno garažno ploščad z novim, prečno postavljenim objektom. 19 ploščadi. V območje kopališča je postavljen zabojnik, dvignjen nad nivo terena. Objekti so premični in se lahko pozimi začasno odstranijo. Nad jezom rešitev umešča dodatno brv. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2013 17. geografski raziskovalni tabor Društvo mladih geografov Slovenije je letos organiziralo že 17. geografski raziskovalni tabor, ki je tokrat potekal v škofjeloški občini pod geslom 'Srednjeveško mesto v duhu prostora in časa'. Tabor se je pričel 6. julija v popoldanskih urah s prihodom udeležencev in nastanitvijo v podružnični osnovni šoli v Retečah. Prvi večer je bil posvečen spoznavanju, saj se je tabora poleg štirih organizatorjev udeležilo še 26 študentov geografije od prvega letnika dodiplomskega študija do drugega letnika magistrskega študija. Raziskovalno delo v času tabora je bilo razdeljeno na dva dela. Začelo se je z dvema strokovnima ekskurzijama, nato pa je sledilo delo po raziskovalnih delavnicah. Strokovni ekskurziji V nadaljevanju sta bili organizirani strokovni ekskurziji z namenom, da bi se udeleženci tabora, ki prihajajo iz različnih delov Slovenije, pobliže spoznali z osnovnimi značilnostmi občine. V nedeljo je tako potekala družbenogeografska ekskurzija pod vodstvom Marjana Luževiča, upokojenega profesorja geografije in nekdanjega ravnatelja Gimnazije Škofja Loka. Predstavljene so bile osnovne geografske značilnosti občine in njene okolice. Med drugim so si udeleženci tabora ogledali industrijsko cono na Trati, gradnjo poljanske obvoznice, ureditev osrednjega dela mesta (Spodnji in Mestni trg), smučarsko središče Stari vrh in dvorec Visoko ter spoznali značilnosti kmetijstva in kolonizacije tega dela Slovenije. Udeleženci geografskega tabora so s Svetega Ožbolta imeli dober pregled na območje škofjeloške občine. (Foto: M. Luževič) V ponedeljek je potekala fizičnogeografska ekskurzija, ki sta jo vodila profesor dr. Karel Natek z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in absolvent geologije Rok Brajkovič. Na ekskurziji so se pobližje spoznali s problematiko poplav in zemeljskih plazov. Pregledali so različne dele občine in poiskali dejavnike za določeno stopnjo ogroženosti pred naravnimi nesrečami. Na območju Lubnika je Rok Brajkovič predstavil podroben geološki pregled in razvoj območja. tabora je delo potekalo v štirih tematskih delavnicah. Prva delavnica se je ukvarjala z lokalno oskrbo s hrano v škofjeloški občini. Najprej so izvedli analizo kmetijske dejavnosti in pregledali ukrepe lokalnih akterjev. Udeleženci tabora so stopili v stik z javnimi ustanovami in se pozanimali o deležu in izvoru hrane za zelena javna naročila. Pregledali so katalog po- OGROŽENOST OBČINE ŠKOFJA LOKA PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI Pozirno Delo po delavnicah V drugem delu raziskovalnega nudnikov pridelkov in izdelkov iz škofjeloškega območja. Sinteza je pokazala, da visoko produktivno kmetijstvo na preučevanem območju predvsem zaradi naravnih danosti ni mogoče, zato je ponudba lokalno pridelane hrane nižja od pričakovane. Kljub temu se zadnje čase izvaja veliko dokaj uspešnih projektov, ki povezujejo območje škofjeloške upravne Knape Ševlje Forme Bukovica Praprotno Zg. Luša Sv. Duh Pevno Sv. Tomaž Vešter Trnje Trnje Virlog Grenc Binkelj Gabrovo Breznica pod Lubnikom Trata Reteče Draga Gabrk Škofja Loka Na Logu ± 0 So ra 500 0 1,000 m stanje l. 1985 Kartografska podlaga: GURS, 2013 Kartografija: Simon Koblar, Miha Brkinjač Viri: Franciscejski kataster, 1825; Kataster stavb, 2013; Register nepremičnin, 2013 stanje l. 2013 17. geografski raziskovalni tabor, Škofja Loka, julij 2013 1 ± Sv. Ožbolt 2 3 km Pasja ravan (1020) Tveganje za pojav zemeljskih plazov zelo nizko tveganje zemeljski plazovi Namenska raba prostora nizko tveganje Faze prostorskega razvoja naselja Škofja Loka z okolico stanje l. 1945 Pungert Zminec Stara Loka stanje l. 1825 Sv. Duh Virmaše Trata Stara LokaVincarje Suha Lipica Puštal Stari vrh (1217) Virmaše Dorfarje srednje tveganje visoko tveganje zelo visoko tveganje 20 Tošč (1021) 17. geografski raziskovalni tabor Škofja Loka, julij 2013 območja stavb Kartografska podlaga: GURS, 2013 Kartografija: Perkon, Klemenčič, Seifert, Glojek, Vidgaj, Koblar Viri: Beguš in sod., 2013; Občina Škofja Loka, 2013 Avgust 2013 enote. Lokalna akcijska skupina Loškega pogorja in Razvojna agencija Sora sta lansirali mnogo uspešnih projektov: Ko vem, kaj jem; Okusi loškega podeželja; Moj eko vrt in blagovno znamko Babica Jerca in dedek Jaka – naravni izdelki iz škofjeloških hribov. K spodbujanju uporabe lokalno pridelane hrane veliko prispeva tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Škofja Loka z Loško mlekarno, Loškimi mesninami in Domačim kotičkom v svoji trgovini. Svoje prispevata tudi Ekološka tržnica in tržnica Škofja Loka ter Ekološka trgovina. Druga delavnica se je ukvarjala z naravnimi nesrečami v škofjeloški občini s posebnim poudarkom na poplavah in zemeljskih plazovih. Za začetek so od občine pridobili karte ogroženosti pred poplavami in plazovi, ki so bile podlaga za nadaljnje delo. Nato so pregledali stanje nekaterih ogroženih območij na terenu in morebitne sanacijske ukrepe. S pomočjo najnovejšega katastra stavb iz leta 2013 so izračunali število stavb in prebivalcev, ki živijo na območju, ogroženim bodisi zaradi zemeljskih plazov bodisi zaradi poplav, in starost stavb, zgrajenih na teh območjih. Analiza je pokazala, da je bila večina ogroženih zgradb zgrajena po drugi svetovni vojni. Ugotovili so, da so obstoječe karte ogroženosti občine pred zemeljskimi plazovi dober prikaz dejanskega stanja na terenu, da v škofjeloški občini hudourniške poplave povzročajo najvišjo stopnjo ogroženosti in da namenska raba prostora predvideva širjenje stavbnih zemljišč na poplavna območja, kar bo ogroženost prebivalstva še dodatno povečalo. Tretja delavnica je preučevala geografski vidik prostorskega širjenja mesta Škofja Loka. Zastavili so si hipotezo, da se je naselje Škofja Loka skozi stoletje prostorsko širilo ob prometnicah in se sčasoma z okoliškimi naselji zraslo v prostorsko in funkcijsko povezano urbano aglomeracijo. V raziskavo so vključili območje naselja Škofja Loka in okoliških naselij Puštal, Vincarje, Vešter, Trnje, Binkelj, Stara Loka, Virlog, Grenc, Sv. Duh, Virmaše in Trata. S pomočjo literature so prostorsko širjenje razdelili na štiri obdobja: freisinško obdobje (10. stoletje–prva polovica 19. stoletja), obdobje začetka razvo- ja industrije (druga polovica 19. stoletja–konec 2. svetovne vojne), socialistično obdobje (konec 2. svetovne vojne–osemdeseta leta 20. stoletja) in prehod v tržno gospodarstvo (osemdeseta leta 20. stol.–danes). Za štiri časovne preseke so bile za lažjo predstavo izdelane karte. Za lažjo prostorsko predstavo je bila izdelana tudi videoanimacija, ki prikazuje širjenje poselitve skozi različna obdobja. Zadnja delavnica se je ukvarjala s trajnostno ureditvijo prometa v škofjeloški občini. Glavni poudarek je bil na mehki mobilnosti (uporabi koles, hoji) in uporabi javnega potniškega prometa. Člani delavnice so se s kolesom odpravili na teren, saj so tako najlažje pregledali obstoječe kolesarske poti in njihovo stanje. Preverili so tudi opremljenost javnih ustanov in podjetij s stojali za kolesa in vse zbrane podatke prikazali s sintezno karto. Rezultati kažejo, da je kolesarska infrastruktura na določenih mestih izredno pomanjkljiva, mnoge ustanove nimajo zadostnega števila stojal za kolesa, ponekod pa teh sploh ni. V nadaljevanju so izvedli krajšo anketo med prebivalci, s katero so pridobili podatke o prevladujočem načinu prevoza v občini (kolo, avtomobil, vlak, avtobus) in vzrokih za manjšo uporabo trajnostnih oblik mobilnosti (kolo, avtobus). Rezultati ankete so pokazali, da se večina kolesarjev vozi na krajše razdalje in da se zaradi pomanjkljive kolesarske infrastrukture med kolesarjenjem počutijo ogrožene. Veliko anketirancev meni, da je vozovnica za medkrajevni avtobus predraga in si želijo več linij, ki bi mesto Škofja Loka povezovale s Poljansko in Selško dolino ter Ljubljano, in ponovno vzpostavitev linije na Grenc. Rezultati ankete so prikazali le mnenje anketirancev, ki ni vedno strokovno utemeljeno, zato je pred upoštevanjem njihovih predlogov treba izvesti še strokovne analize predlaganih ukrepov in rešitev. Spodbujanje s strani občine v obliki projekta 'Loško je ekološko' se je izkazalo za zelo učinkovito, saj so se potovalne navade prebivalcev občine do določene mere že spremenile, kar dokazuje tudi pogostejša uporaba avtobusa. OGROŽENOST OBČINE ŠKOFJA LOKA PRED 100–LETNIMI POLAVAMI Se lš ka S or a Bukovica Sv. Duh Stari vrh (1217) Lubnik (1025) Škofja Loka So ra Reteče Brode s ka S Poljan 0 1 ± 2 3 km ora Pasja ravan (1020) Tošč (1021) preostala nevarnost Namenska raba prostora 17. geografski raziskovalni tabor Škofja Loka, julij 2013 območja stavb velika nevarnost srednja nevarnost Kartografska podlaga: GURS, 2013 Kartografija: Perkon, Klemenčič, Seifert, Glojek, Vidgaj, Koblar. majhna nevarnost Viri: Garzarolli, H., 2013; Občina Škofja Loka, 2013 potekala javna predstavitev delnih rezultatov dela vseh delavnic in celotnega raziskovalnega tabora. Po predstavitvi je potekala diskusija, ki bo udeležencem tabora pomagala pri oblikovanju končnih ugotovitev njihovega raziskovalnega dela. V začetku oktobra jih čaka še ena javna predstavitev, in sicer v okviru tradicionalnega zborovanja slovenskih geografov, ki bo tokrat potekalo na Bledu. Končen rezultat 17. geografskega raziskovalnega tabora bo tiskani zbornik, ki bo izdan v začetku prihodnjega leta. Zbornik bo na približno dvesto barvnih straneh vseboval izsledke raziskovalnih delavnic in petnajst strokovnih člankov z geografsko vsebino, od naravnogeografskih Predstavitev rezultatov in izdaja zbornika 13. julija je v Sokolskem domu 21 in družbenogeografskih značilnosti, stanja okolja, gospodarskih panog in zgodovinskega razvoja območja do pregleda naravne in kulturne dediščine. Članki bodo tudi strokovno pregledani in lektorirani. Zbornik bodo prejeli vsi udeleženci tabora in ustanove, ki so pomagale pri izvedbi projekta. Prav tako ga bodo prejele vse loške knjižnice, tako bo dostopen tudi širši javnosti. Organizatorji tabora se na tem mestu še enkrat zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi projekta. Dodatne informacije o slednjem dobite na: [email protected]. Maja Gostenčnik, Alenka Jelen, Simon Koblar, Valentina Pajk Avgust 2013 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Na obisku pri županu Milanu Čadežu Julija je občinski utrip zaznamovalo kar nekaj pomembnih dogodkov: 1. julija so bili na obisku na slovenskem konzulatu v Celovcu, kjer so se predstavili lokalni pridelovalci hrane, 13. julija so gasilci s Trebije praznovali osemdeseto obletnico delovanja, 20. julija pa je potekala že tradicionalna kolesarska dirka na Stari vrh. Gradnja gorenjevaške obvoznice je tik pred vrati. Boste z deli začeli še letos? Imamo že pravnomočno izbranega izvajalca, čakamo le še na pravnomočno gradbeno dovoljenje. Za projekt so pridobljena evropska sredstva, 90.000 evrov pa bomo prispevali iz občinskih sredstev za gradnjo pločnikov in javne razsvetljave. Gradilo pa se bo tudi proti Trebiji? Za gradnjo kanalizacije v tej smeri imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Zgradili bomo sedem kilometrov primarnega kanala od Gorenje vasi, preko Hotavelj in Podgore do Trebije s tremi vmesnimi črpališči in tri kilometre sekundarnega kanala. Samo gradnja primarnega kanala znaša 1,2 milijona evrov, investicija pa mora biti zaključena v prihodnjem letu. Naj ob tem dodam, da bo 76 odstotkov investicije sofinancirane iz kohezijskega sklada in prispevka države, ostalo pa bomo morali prispevati sami. Celoten sistem se navezuje na čistilno napravo v Gorenji vasi. Tudi njena širitev je v polnem teku. Gradijo se tudi vodovodni podsistemi na relaciji Trebija–Podgora, Trebija–Gorenja vas–Todraž in Poljane. Pridobili bomo štiri vodohrame, tri črpališča in cevovode v skupni dolžini 16,47 kilometra. Sredi meseca smo poskusno zagnali čistilno napravo Dolenčice, na katero je priključenih 33 objektov in 131 prebivalcev. Kaj pa se dogaja s plazom pod osnovno šolo na Sovodnju? Kot vam je mogoče znano, se je Vroče vam je bilo tudi na 13. kolesarski dirki na Stari vrh? Res je, a so bili zmagovalci drugi: Goran Ikič v moški konkurenci in Valerija Mrak v ženski. Praznovanje upokojencev Poljanske doline Petra in Mitja med najboljšimi v Gornji Radgoni Kmečki glas je tudi letos v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije, Društvom podeželskih žena Gornja Radgona in s Pomurskim sejmom pripravil že dvanajsti izbor mlade kmetice in gospodarja leta 2013. Sodelovalo je enajst kandidatk in šest kandidatov, med njimi sta bila tudi dva iz Poljanske doline, Petra Potočnik iz Hotavelj in Mitja Gantar z Malenskega Vrha. Pomerili so se v znanju iz kmetijskih veščin ter v treh spretnostnih igrah, pri katerih se je med ženskami najbolje odrezala Damjana Žogan iz Bodrišne vasi, na odlično drugo mesto pa se je, z le majhnim zaostankom za zmagovalko, uvrstila Petra Potočnik, ki je ob tem povedala: »Odgovarjati premikanje plazu ustavilo, na vrsti je trajna sanacija z gradnjo obsežne pilotne stene, utrditvijo temeljnih tal in sanacijo objekta. Vrednost sanacije znaša 563 tisoč evrov in ga bo kril državni proračun, na naša pleča pa je padla izbira izvajalca in priprava obsežne dokumentacije. Društvo upokojencev za Poljansko dolino letos praznuje štirideseto obletnico ustanovitve. Obeležili so jo z druženjem na velikem slavju na Gorenji Dobravi. Kulturni program, sledila mu je podelitev diplom in priznanj, je navduševal prisotne, ki so se zbrali skoraj v polnem številu. smo morali na vprašanja o vinogradništvu, kravah molznicah, o bučah, kuhanju žganja. V praktičnem delu se je bilo treba lotiti drobtin, stepati jajčni beljak, in sicer ročno, pri čemer me je kar pošteno bolela roka. A nič ne de, na koncu, ko so razglasili najboljše, je bilo vse pozabljeno.« Mitja je dodal, da malo promocije Posečnikovi kmetiji, ki je usmerjena v mlečno proizvodnjo na Malenskem Vrhu, ne bo škodilo. Dobra uvrstitev v Gorenji Radgoni mu pomeni tudi potrditev, da je na pravi poti. Ob štirih otrocih in starših, ki mu pomagajo pri delu, verjame, da se bodo marsikateri načrti, ki jih ima za prihodnost, uresničili. Najprej, da dokončajo hlev. »V našem društvu je trenutno okoli 750 članov. Organizirani smo v enajstih enotah, za katere skrbijo poverjenice društva, edina prava vez med vodstvom in članstvom. Več je ženskih članic, so precej bolj aktivne kot moški, to se je poznalo tudi pri podeljevanju priznanj, saj so bile na odru v večini. Naj povem, da pokrivamo vso občino, razen Sovodnja, kjer imajo svoje društvo. Organiziramo avtobusne in pohodniške izlete, tečaje, predavanja, razstave in podobno. Redno obiskujemo tudi jubilante, bolne in pomoči potrebne. V evropskem letu medgeneracijskega sodelovanja smo organizirali odmevno prireditev, ki smo jo posvetile povezanosti starejših z vnuki. Gospe se sestajajo enkrat na teden in si izmenjujejo izkušnje o pletenju, vključujemo se v računalniško usposabljanje,« se je pohvalil predsednik Jože Novak. Pavel Čadež je v preteklosti kar Petra Potočnik in Mitja Gantar - skrajno desno 22 osem let vodil društvo, ki ga je prevzel za Francem Frankom. Povedal je: »V društvu smo se zmeraj dobro razumeli. Moram se pohvaliti, da sem vpeljal pohodniško sekcijo, prizadeval sem si, da bi v polnosti zaživela tudi športna dejavnost. Z ženo imava že sedmega vnuka, ki ga paziva, delava na manjši kmetiji, za dušo pa poskrbijo čebele. Če ostane še kakšna ura časa, skočim na kolo ali grem v hribe.« Vida Kokalj, doma iz Volče, ki je prejela plaketo za svoje delo, je dodala: »Že 21 let sem poverjenica, zelo dobro poznam upokojence iz Volče, Podobena, Jazbin, Loma in Zakobiljka. Praznovala sem sedemdeseti rojstni dan, a še zmeraj iz vsega srca rada planinarim. Letos sem bila že na Golteh, v Italiji na dvatisočaku. Našlo se nas je pet žensk, skupaj obredemo hribe in gore blizu in daleč. Nikoli nimam časa za sedenje, vedno sem v gibanju.« Avgust 2013 23 Avgust 2013 Žirovske novice piše: Milena Miklavčič Nihče ji ni enak 11. julija letos je bilo na Selu pri Žireh ponovno zelo svečano in živahno: predstavniki občine, društva upokojencev in sovaščanov so obiskali Anco Gantar, ki je dopolnila 104 leta! V uvodni zdravici je Tone Klemenčič, predsednik žirovskih upokojencev, poudaril: »Slavljenka je podrla vse rekorde starostnikov v zgodovini Žirov. Njena sestrična Marjana je sicer tudi dočakala 104 leta, a jo je Ana po mesecih že prehitela.« Anca je obiskovalcem zapela pesem o zaljubljenem vrtnarju, namesto nje pa je nekaj besed povedala vnukinja Margareta Špeglič, ki za svojo babico zelo lepo skrbi: »Radi se družimo z njo, saj nam na svoj način zna popestriti marsikatero uro. Zelo rada posluša poročila, radio, gre ven, pred hišo, kjer se guga na gugalnici. Vse hoče vedeti, predvsem vleče na ušesa zadnje novice o tem, kaj je novega v Žireh, v politiki. Je zelo zdrava, pojé za dva, zdravil ne pozna, po kosilu pa popije kozarček vina. Spi celo noč, močna lunina svetloba pa jo rada zbudi, takrat me pokliče, da se sprehajava. Pogosto pridejo trenutki, ko pozabi na sedanjost, začne obujati spomine, tako na primer kot zadnjič, ko je trdila, Anca Gantar, Anton Klemenčič in Angelca Jezeršek da so na cesti Kozaki, ki nas bodo napadli, in naj se skrijemo.« Po dobri uri je imela Anca obi- Dvojna zmaga Eme Klinec v Beljaku Netopirji na porodniški Malokdo ve, da je cerkev sv. Ane na Ledinici nekaj posebnega tudi zaradi netopirjev, ki so si v njenem zvoniku ter na podstrešju ustvarili svoje domovanje. Samice so čez poletje na 'porodniški', saj se v netopirskih kolonijah takrat rojevajo potomci. Dr. Maja Zagmajster z Biotehniške fakultete je na Ledinici reden gost, ki ob pomoči sodelavcev in žirovskih tabornikov prešteva netopirje. Povedala je: »Netopirji so med najbolj ogroženimi sesalci pri nas. Če jih želimo ohranjati, moramo zanje ustrezno skrbeti. Netopirji se odpravljajo na lov za žuželkami zvečer, ko pade mrak. Žal pa smo z močnimi svetlobnimi telesi, s katerimi osvetljujemo cerkve, zmotili njihov naravni bioritem, s čimer smo prekinili tudi njihovo parjenje.« V Žireh so letos prisluhnili strokovnjakom in žaromete, nameščene okoli cerkve na Ledinici, zamenjali z bolj prijaznimi reflektorji. Z novo osvetlitvijo so zadovoljni tudi vaščani, predvsem tisti, ki živijo v neposredni bližini, saj jim premočna svetloba, ki lahko na dolgi rok slabo vpliva na zdravje in počutje, ne sili več v spalnice. »Projekt 'Življenje ponoči' traja od septembra 2010, zaključil pa se bo februarja 2014. Sofi- skovalcev vrh glave, vstala je in zagodrnjala, da je čas za posedanje minil, da se bo treba lotiti dela. Avstrijski Beljak je julija gostil letošnje prvo tekmovanje v smučarskih skokih za točke pokala FIS. Med udeleženci so bili tudi slovenski skakalci in skakalke. Uspešnejše so bile predstavnice nežnejšega spola. Na obeh preizkušnjah je slavila Ema Klinec iz Smučarskega skakalnega kluba Alpina iz Žirov. Njena sestra Barbara je bila enajsta. nancirata ga Evropska komisija v okviru programa Life+ ter Ministrstvo za okolje in prostor,« je še dodala dr. Maja Zagmajster. Bolj naravno bodo poslej živeli tudi žirovski nočni metulji, ki so pomembni opraševalci, obenem pa hrana netopirjem in ostalim nočnim živalim. Ema je o tem povedala: »Premagala sem tudi vse slovenske A-reprezentantke. Žal pa sem po novih pravilih Mednarodne smučarske organizacije premlada za nastop na tekmah največjega ranga, saj bodo v svetovnem pokalu in na olimpijskih igrah lahko nastopala le dekleta, ki bodo v tistem koledarskem letu dopolnila 16 let.« Vseeno ni vrgla puške v koruzo, poletje namenja treningu in – ne boste verjeli – kuhanju. Skakalka, ki je letos končala deveti razred osnovne šole in se vpisala na škofjeloško gimnazijo, rada igra tudi košarko. Njena sestra Barbara pa se 14. avgusta odpravlja v Francijo, na tekmo svetovnega pokala. Ema Klinec www.gredice.si Čakajoč na netopirje 24 Avgust 2013 Priljubljena pot dobila vsebino Konec junija je Razvojna agencija Sora – Turizem Škofja Loka predstavila nov turistični produkt, in sicer tematsko pot 'Pot v Crngrob'. »Nekdanjo romarsko pot, na katero opozarjajo številna znamenja in kapelice, smo v okviru projekta Leader – 'V zgodbe odete poti' obogatili z zgodovinskimi dejstvi, zgodbami in legendami. Tako smo pot, ki je že sedaj zelo priljubljena med sprehajalci in kolesarji, na nek način izpostavili in jo naredili še bolj zanimivo,« je povedala Marija Demšar iz Turizma Škofja Loka. Pot v Crngrob se začne pred Namo, kjer je na zelenici postavljena informativna tabla z napotki in informacijami. Nato pelje mimo Aleje zaslužnih Ločanov in mestnega pokopališča levo po Partizanski cesti. »Če se na križišču ozrete levo, boste na vogalu ugledali Dolenčevo hišo, na kateri se nahaja zadnji ostanek nekdanjega zidanega krvavega znamenja, ki je stalo na kraju, kjer so nekoč izvajali krvavo rihto. Pot nadaljujete desno proti Crngrobu, pri Bidetovi kapelici nasproti gasilskega doma izberete levo pot. Čez približno petdeset metrov boste na desni strani pod vrhom pozidanega Gavžnika opazili križ,« je začetek poti opisala Demšarjeva. V nadaljevanju se držite poti naravnost, lahko pa naredite prijeten ovinek v vas Papirnica, kjer boste na kapeli Jezusovih blagrov občudovali dela akademske slikarke Maje Šubic. Zavijete lahko tudi v vas Pevno, kjer stoji cerkev sv. Uršule. Sicer pa je bilo Pevno nekoč znano tudi pod imenom Jägerndorf oz. Lovska vas, saj so nekoč tamkajšnji prebivalci za freisinškega gospoda opravljali lovsko službo. Za pomoč pri lovu so uporabljali sokole. Pot vodi naprej mimo znamenja Pieta, na katerem je Ivan Grohar Že tako priljubljeno pot so obogatili z zgodbami in zgodovinskimi dejstvi. (Foto: Jana Kuhar) preslikal Gosarjeve podobe. Sredi gozda, na križišču dveh cest, se ustavite pri Rdečem znamenju, ki spada med najstarejša znamenja na Slovenskem in spominja na čas kuge. Tu je postavljena tudi druga informativna tabla, tretja pa se nahaja pred cerkvijo v Crngrobu. »Nekoliko naprej, ob stari stezi po gozdu, se nahajata dve skali, kjer naj bi po legendi počivala Marija, ko si je prišla ogledat svoje svetišče. Takoj ko pridete iz gozda, prispete v vas Crngrob in pred sabo vidite zvonik cerkve Marijinega oznanjenja. Romarska cerkev je ena najlepših srednjeveških cerkva v Sloveniji. Nastajala je v daljšem časovnem obdobju, od konca 13. do sredine 19. stoletja. Ker je cerkev v primerjavi z velikostjo vasi zelo velika, velja, da je bila že od samega začetka namenjena romarjem, zaradi priljubljenosti pa so jo večkrat povečali. Če boste pozorni, lahko v cerkvi opazite številne romarske podpise,« je zaključek poti opisala Marija Demšar. Sicer cerkev ni od- prta za javnost, a za voden ogled se lahko dogovorite na Turizmu Škofja Loka. Poleg lepo ohranjenih fresk notranjost cerkve krasi večinoma baročna oprema. Kot izredno zanimivost pa velja omeniti 'rebro ajdovske deklice', ki se v cerkvi nahaja že od 15. stoletja dalje. Odprtja poti se je udeležilo približno sto ljudi. Dogodek so pope- Odprtje Poti v Crngrob so popestrili tudi sokolarji. (Foto: Jana Kuhar) 25 Postanek pri Rdečem znamenju, ki spominja na čas kuge. (Foto: Jana Kuhar) strili še sokolarji, pripovedovalka zgodb Breda Benedik ter pevci iz Glasbene šole Škofja Loka. Izdali so tudi dvojezično zloženko, v kateri so predstavljene podrobnosti poti, zgodovinski poudarki in zanimive legende. Na pot se lahko odpravite sami ali pa se dogovorite za voden ogled. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2013 Od svetlega lika Jurija Plavca se lahko tudi danes marsičesa naučimo Konec junija so slovesno odprtje prenovljenega trga pred cerkvijo sv. Antona popestrili tudi igralci Kulturnega društva Scena s krstno uprizoritvijo zgodovinske gledališke predstave na prostem Boj fužinarja Jurija Plavca, ki jo je napisal domači avtor Jože Tavčar. »Rdeča nit v igri je Jurij Plavec, ki se je kot pomemben fužinar na vso moč trudil prepričati oglejskega patriarha, da Železniki potrebujejo samostojno župnijo. To mu je v letu 1622 nazadnje uspelo. Fužinarji so bili lastniki fužin in plavža, iz njihovih vrst so prišli izobraženci, ki so zaznamovali svoj čas. V igri je predstavljeno življenje fužinarjev iz zornega kota posla, družine in žebljarjev. Od svetlega lika Jurija Plavca, ki se je trudil za skupno dobro, se tudi danes lahko marsičesa naučimo,« je povedal avtor. Kako je igra nastala? Povod za nastanek igre sega v čas, ko smo bili z Robertom in Matejem v upravnem odboru Turističnega društva Železniki. Zadolžen sem bil predvsem za kovanje žebljev. Večkrat je bila potreba, da sem za različne priložnosti napisal predstavitev ali kratko igro, v kateri je bila vedno poudarjena petstoletna železarska tradicija kraja. V letu 2004 je iz sosednje Krope prišla pobuda, da bi prijavili projekt Evropske unije, v katerem bi sodelovali kraji ob tovorniški poti za žeblje, ki je potekala od avstrijske Koroške, prek Krope in Železnikov do tržaškega morja. Takrat se je rodila ideja za žebljarsko igro z naslovom Al' je bol'š žebl'ar al' tovornik (objavljena v Železnih nitih, 2010). S projektom ni bilo nič, žebljarsko igro pa smo z več ponovitvami uprizorili v letu 2007 v Egrovem vrtu na Racovniku. Veliko navdušenje igralcev in zelo dober odziv pri gledalcih sta bila povod, da je že v dveh tednih po zadnji uprizoritvi v moji glavi zaživela nova igra. V prvi igri so bili predstavljeni žebljarji in tovorniki, sedaj so stopili na prizorišče fužinarji. Ko sem vzel v roke knjigo Antona Globočnika Sorodolskega z naslovom Železniki (prevod Jožeta Dolenca), je v kronološkem pregledu zgodovine kraja čas fužinarja Jurija Plavca najbolj podrobno predstavljen. Treba je bilo le še splesti zanimivo zgodbo. Na kakšen način se lotite pisanja? Ekipa, ki je delček preteklosti obudila v sedanjost. (Foto: Bojan Rihtaršič) Vlogo Jurija Plavca je odlično odigral član Kulturnega društva Scena, Matej Šubic. Osnovni cilj igre je predstaviti življenje in zgodovino kraja na privlačen način. Pri tem sem se v največji meri naslanjal na zgodovinska dejstva. Prebral sem dostopne knjige o kraju in deželi ter o žebljarstvu in si sproti delal zapiske, ki bi lahko koristili pri pisanju. Ko je postavljen okvir zgodbe in so zbrani podatki, mi pisanje prve verzije gre razmeroma hitro od rok. Bolj zamudno je piljenje dialogov in dodajanje hudomušnih 'ocvirkov', ki popestrijo dogajanje. Eno od dejanj iz fužinarske zgodbe sva tri leta nazaj zaigrala kar z ženo, z namenom, da se je besedilo prečistilo. Da igralec obudi v življenje tako markantno osebnost, najbrž potrebuje nekaj izkušenj. Že dolgo časa stojite na odrskih deskah? Moje igranje nekako sovpada z nastankom Kulturnega društva Scena pred dvajsetimi leti. V teh letih se je nabralo že kar nekaj gledaliških predstav, ki pa jih ne štejem več. V zadnjih letih jih je bilo nekoliko manj, ampak upam, da nam bosta predstava Boj fužinarja Jurija Plavca in obnovljen kulturni dom v Železnikih dala novega poleta. Rad bi poudaril, da smo kot društvo sodelovali tudi pri vseh predstavah Škofjeloškega pasijona, kjer smo bili zastopani z okrog šestdeset igralci in statisti. Sam sem sodeloval tudi s Kulturnim društvom Janez Evangelist Krek iz Selc s predstavo na prostem, Turški križ. Ali ni nenavadno, da igre piše doktor strojništva? Ne bi rekel (smeh). Zaposlen sem namreč kot predavatelj na Fakulteti za strojništvo in pravzaprav je moj kruh pisanje, res da strokovnih besedil. Ko sem v vlogi mentorja pri diplomski nalogi, pa je treba nalogi dati vsebino, rep in glavo, podobno kot pri gledališki igri. Vsako predavanje študentom je predstava v malem, v kateri sem režiser in igralec hkrati. Zgodovinsko obarvane igre in kovanje žebljev so tudi droben prispevek k širjenju zanimanja za tehniko pri mladih in to je del mojega poslanstva. Kako dolgo ste se pripravljali na uprizoritev? Vaje so potekala dobra dva meseca, kar je za tako igro malo časa. Moram reči, da je bilo v začetku kar težko. Mogoče tudi zaradi letnega časa, saj maja ni tako preprosto 26 vzpodbuditi petnajst ljudi, da hodijo na vaje in se doma še dodatno učijo. Ampak vztrajnost in energija režiserja Roberta Kuharja se je izplačala. Ko se je z vaje na vajo vedno bolj kazala podoba predstave, smo vsi sodelujoči z njo dihali in se je vedno bolj veselili. Vaje so bile zelo intenzivne, približno trikrat tedensko. Bralne vaje smo v začetku imeli v novi turistični poslovalnici na Češnjici, kasneje pa kar na Placu pred cerkvijo. Pri nekaterih je bil prisoten tudi avtor igre Jože Tavčar, kar je bil še poseben privilegij. Z njim smo na začetku morali uskladiti kar nekaj stvari. Zares veliko časa smo porabili, da smo celotno besedilo postavili v domače narečje. Kaj vas je pri igri še posebej navdušilo? Najprej najbrž že to, da smo se lotili predstave, ki je še nikoli nihče ni odigral. Sam sem zelo počaščen, da mi je bila zaupana vloga Jurija Plavca, ki je bil zelo močna, povezovalna in plemenita oseba. Igrati v predstavi, ki jo je spisal domačin in temelji na zgodovinskih dejstvih izpred skorajda štiristo let, res ni majhna stvar. Na to smo vsi sodelujoči v tem projektu zelo ponosni. Premierna uprizoritev ob odprtju prenovljenega Placa pred cerkvijo Avgust 2013 sv. Antona pa ima tudi posebno težo in zgodovinski trenutek. S to igro smo domačinom in širši javnosti predstavili fužinarja Jurija Plavca in takratno življenje v Železnikih. Tudi na novem spomeniku na Placu je Jurij Plavc upodobljen v trenutku, ko prejema listino o ustanovitvi nove župnije v Železnikih leta 1622. Kakšen zalogaj predstavlja postavitev take igre na oder, je pojasnil režiser Robert Kuhar. »Vsaka nova igra je izziv za igralce in še poseben za režiserja. Tudi z krstno izvedbo Joževe druge igre je bilo tako. Vsi smo bili postavljeni v časovni izziv igro premierno odigrati v roku dveh mesecev. Pri prebiranju igre sem imel mešane občutke, kako igralce postaviti v prostor in dokaj statično dogajanje v drugem in tretjem dejanju razgibati in gledalcem napraviti zanimivo. Že po prvih bralnih vajah in dokončni določitvi vlog igralcem sem začutil, kako igro tudi scensko umestiti v prostor pred cerkvijo. Potem se je vse skupaj z igralci samo še nadgrajevalo do premierne uprizoritve. Še poseben izziv pa je voditi in naučiti igralce – debitante, mlajše in malo starejše, igre in pravil igranja na odru. Vsakdanje življenje, ki ga živimo v družini, med prijatelji …, je tisto, kar naj bi igralca vodilo pri prebiranju teksta, učenju le-tega na pamet in pri igranju na odru. Prej ko igralec to stori, prej se lahko sprosti in resnično zaigra. Potem pa je treba vaditi in vaditi, po korakih od stavka do stavka. Včasih je to za igralca zelo naporno. Vsak trud pa se na koncu poplača, ko gledalci zaploskajo in s tem dajo priznanje igralcem«. Prva, že omenjena igra o žebljarjih in tovornikih izpod peresa Jožeta Tavčarja, je doživela med občinstvom izjemen odziv. Nima vsak režiser priložnosti, da izvede krstno uprizoritev igre. Posebno vesel sem, ker smo bili povabljeni, da uprizorimo drugo Joževo igro. Želel sem, da bi tudi vsi igralci in statisti začutili, kako so soustvarili poseben dogodek. S tem se je obrnil nov list, na katerega smo zapisali nekaj stavkov zgodovine Železnikov. Malce poetično bi lahko dejal, da smo uprizorili zgodovino, za zapis v zgodovino … Bomo v prihodnosti videli še kakšno ponovitev igre in ali že pripravljate novo? Vsaka premierna uprizoritev igralcem in režiserju da novega zagona. Najprej bodo sledile ponovitve v septembru, potem pa se bomo v jeseni pričeli učiti novo igro. Vaje za novo igro pa želimo imeti v novih prostorih kulturnega doma. Nina Drol Poletja ni brez dobre knjige Seveda tudi ne brez sonca, morja, hladne pijače, sladoleda in še bi lahko naštevali, a ob vsem naštetem se zraven prileže dobra knjiga. Pravi naslov, da boste to poletje lahko prosti čas izkoristili tudi za branje, je Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Kateri so hiti poletja, knjige, ki se to poletje v škofjeloški knjižnici največ berejo? O tem vedo največ povedati tam zaposlene knjižničarke. »To poletje se lahko sproščeno nasmejemo ob branju knjige švedskega avtorja Jonasa Jonassona z naslovom Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil. Novi romani, ki so takoj navdušili naše bralce, so knjiga Novorojen avtorice Margaret Mazzantini, Ob tebi avtorice Jojo Moyes in roman V Sibirijo norveškega avtorja Per Pettersona ter Mansfield park in Prepričevanje angleške pisateljice Jane Austin. V poletnem času je veliko povpraševanje po kriminalnih romanih avtorjev, kot so Jo Nesbo, Harlan Coben, Tess Gerritsen, Phillip Margolin, Dan Brown in James Patterson. Med ljubitelji fantazijskih zgodb je največ zanimanja za roman Novi mladinski oddelek v veleblagovnici Nama je dobro obiskan tudi med počitnicami. Pesem ledu in ognja ameriškega avtorja Georga R. R. Martina, ki je do sedaj izšel v petih delih. Med ljubezenskimi romani je največje povpraševanje po delih avtoric Lise Kleypas, Suzane Elizabeth Phillips, Kathleen Woodiwiss, Sandre Brown, Rachel Gibson, Kresley Cole, Nore Roberts in še mnogih, še vedno pa je izrazito zanimanje za erotično trilogijo Petdeset odtenkov. Bralci zelo radi posežejo tudi po biografijah, prednjačijo športne: Messi, Ronaldo, Guardiola. Biografski roman Cavazza je še vedno zelo bran, prav tako novi biografski roman igralca Žarka Lauševića Leto mine, dan nikoli ter pustolovca Beara Gryllsa Blato, znoj in solze.« Poleg omenjenih naslovov pa knjižničarke priporočajo v branje zgodovinske romane v več delih Imperator, Osvajalec in Otroci zemlje, romana Volčji totem, Fielin otrok ter biografska romana V objem korenin in Angel pozabe. Na mladinskem oddelku otroci največ posegajo po Groznih Gašperjih, po Gospodu Gnilcu, Mavričnih vilah, po Mali čarovnici Lili, zelo bran je tudi Kapitan Gatnik, Dnevnik nabritega mulca, Vampirkin dnevnik, Vampirski sestri, Zguba dnevnik ... Za najstnike in mlade priporočajo Katere knjige skriva maček v žaklju? Žaklji so seveda namenjeni izposoji, knjige v njem pa so presenečenje. 27 Solze so za luzerje avtorice Neli Kodrič Filipić, Ajdo in Razbojnikove pisateljice Siri Kolu, Osupljivo zgodbo Barnabyja Brocketa, avtor John Boyne, in Kot v filmu Vinka Möderndorferja. Slikanica poletja je Metka Veter in Peter Šilček avtorja Aaron Blabeyja. Mladinski oddelek ponuja še Mačka v žaklju, srednjeveške uganke, družabne igre, knjigo za evro, pomagate jim lahko poslikati teraso knjižnice itd. Podrobnosti o omenjenih počitniških popestritvah seveda izveste na mladinskem oddelku. Letošnje poletje so na obeh oddelkih uvedli tudi novost, ki so jo poimenovali Z revijami na oddih. To je mapa s petimi revijami, ki si jih v kompletu lahko izposodite za tri tedne. Barbara Tušek Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka obvešča, da bo krajevna knjižnica v Železnikih od 22. avgusta do predvidoma 15. septembra zaprta. Vsi uporabniki ste med tem časom vabljeni, da nas obiščete v osrednji enoti v Škofji Loki. V tem času bo lastnik stavbe Kmetijskogozdarska zadruga izvedel adaptacijo prostorov, s čimer bo knjižnica po zaključku del dobila dodatnih skoraj 60 kvadratnih metrov prostorov. Avgust 2013 Knjiga, ki govori o lepoti Na dan praznovanja občinskega praznika je luč sveta zagledala dolgo pričakovana monografija fotografa in arhitekta Petra Pokorna. Knjiga, ki je lahko odlično protokolarno darilo, saj opozarja na lepote Škofje Loke in Slovenije, nosi naslov Svetloba in čas. Predstavitev monografije Petra Pokorna je napolnila Sokolski dom, saj so prišli številni ljubitelji fotografije in Škofje Loke. »Knjiga je najlepša predstavitev Škofje Loke in tega, kako Peter gleda na starodavno lepotico. Mislimo, da naše mesto dobro poznamo, a Peter nas vedno znova opozori na določene detajle. Brez fotoaparata ga redko vidimo. Če sredi viharne noči, ob narasli vodi ali ob luninih menah srečaš človeka na cesti, je velika verjetnost, da je to Peter. Fotografska monografija Petra Pokorna je kronika njegovega fotografskega ustvarjanja in Škofje Loke. Edini živeči slovenski imetnik najvišjega mednarodnega priznanja HonEFIAP je z njo ovekovečil svoj bogati slikarski opus. Dolgo smo čakali to pomembno knjigo, vendar je bilo vredno čakati,« je povedal škofjeloški župan mag. Miha Ješe. Ob tem je poudaril Pokornove zasluge, da je ime Škofje Loke ponesel po Evropi, pa tudi po drugih delih sveta. Še posebno vlogo je imel pri promociji Škofjeloškega pasijona, ki ga je preko fotografij predstavil številnim evropskim mestom. Ravno zato pomemben del monografije predstavlja Škofjeloški pasijon. »Knjiga je visoka pesem slovenske zemlje« Nekaj besed je spregovoril tudi dr. Damjan Prelovšek, veliki poznavalec Plečnikovega dela, ki je prav tako zapisal nekaj misli v Pokornovo knjigo. »To je knjiga različnih razpoloženj slovenske narave. To je knjiga, ki govori o lepoti. Večina fotografij je posnetih v Škofji Loki in njeni okolici. V njih je skrita vsa ljubezen do tega koščka naše domovine. Pozna vsak kot mesta in ve, kdaj vanj posije sončni žarek in ga napolni z zlato svetlobo. Kolikokrat smo tudi sami prehodili take in podobne travnike in griče, pa še zdaleč nismo videli vseh njihovih oblin, senc, ne odbleska senenih kopic ali beline kmečkih domov. Knjiga o Petru Pokornu je visoka pesem slovenske zemlje,« je na pomen knjige opozoril dr. Prelovšek. V monografiji Svetloba in čas je v uvodnem delu po predgovoru župana in dr. Prelovška objavljen še življenjepis avtorja ter nekaj zanimivejših dejstev o Loki. Slikovni del je razdeljen na trinajst sklopov: Pogledi na Loko, Mesto, Loka pozimi, Dogodki, Škofjeloški pasijon, Okolica Loke, Sorško polje, Selška dolina, Poljanska dolina, Šport, Pobratene občine, Etnografija in Etnologija. Vsak sklop je celota zase in pove več, kot bi bilo mogoče z besedami. Za oblikovanje knjige je poskrbel Peter Pokorn ml. Peter Pokorn s svojo monografijo (Foto: K. Š. K.) povezovanju poklica in ljubezni do fotografije, o skromnih fotoaparatih, s katerimi je naredil vrhunske fotografije. Seveda je beseda nanesla tudi na razvoj fotografije in Pokorn je priznal, da se je sprva digitalizacije otepal, potem pa spoznal njene prednosti, čeprav je poudaril, kako je treba poskrbeti za trajnost fotografij. Sam ima filmoteko lepo urejeno, prav tako diapozitive. Košir in Pokorn sta se dotaknila tudi začetkov delovanja Foto kluba Anton Ažbe Škofja Loka (eden od ustanovnih članov je tudi Pokorn). »Fotografiranje je neke vrste terapija, še posebno naravoslovna fotografija, ki zahteva veliko potrpljenja in osredotočenost na motiv, pri čemer pozabiš na vse tegobe,« je Pokorn omenil pozitivni učinek fotografije. Pokorn je zaslužen, da se je ime Škofje Loke in predvsem njenih lepot ter dogodkov, kot so Škofjeloški pasijon in Historial, ponesel v različne dele sveta. Prav tako je Pogovor z mag. Tonetom Koširjem Sledil je iskriv pogovor dveh vrstnikov in družinskih prijateljev, in sicer se je s Petrom Pokornom pogovarjal mag. Tone Košir, dr. med. Med drugim sta se dotaknila češko-slovenskega prijateljstva in simbolične posaditve lip, pri čemer ima veliko zaslug prav Pokorn, ki skrbi, da predvsem češko-škofjeloške vezi že vrsto let ostajajo trdne in vedno močnejše. Pokorn je spregovoril o Fotografija z naslovnice knjige Svetloba in čas (Foto: Peter Pokorn) v Pokornovih fotografijah čutiti ljubezen do zemlje in kulturne dediščine. »Ko sem pošiljal fotografije Loke in Slovenije v Ameriko, mi je eden od Američanov dejal, da živim v raju. To bo definitivno držalo,« je povedal Pokorn. Ob tem dogodku se ni pozabil zahvaliti – najprej županu in občini za pomoč pri izdaji monografije, pa tudi drugim sodelujočim. Posebno hvaležnost je namenil ženi, ki je ravno zaradi njegove ljubezni do fotografije velikokrat ostajala sama doma. Koširja je za konec zanimalo, zakaj se na zadnji strani knjige nahaja prav fotografija kolesa. »Ta fotografija ni naključno zadnja. Veliko stvari se da 'zabremzati' – kolo, avto…, časa pa ne moremo zaustaviti. Prav tako se krog povsod začne, pa nikjer ne konča. Naj se tudi vaša volja nikjer ne neha,« je zaključil Peter Pokorn. Klavdija Škrbo Karabegović Sončni zahod – pogled s Križne gore proti Ratitovcu in Triglavu, 2012 (Foto: Peter Pokorn) 28 Avgust 2013 29 Avgust 2013 Prijateljstvo in pošteni odnosi, pa gre Roman Demšar iz Hotavelj sodi med tiste, ki so nenehno v gibanju. Če ni v službi, razmišlja, kaj spremeniti na bolje v vlogi predsednika KS Gorenja vas. Je tudi aktiven občinski svetnik. Nenehno lovi proste minute, da se lahko igra z vnuki, ali pa snuje načrte o tem, kako organizirati prostovoljne akcije, s katerimi se Hotaveljčani med seboj povezujejo, da potem svoj vzoren kraj postavijo na ogled obiskovalcem. Zakaj so Hotavlje nekaj posebnega? Že v minulih desetletjih smo živeli v veliki slogi, bili pa smo povezani tudi s kulturo. Vrsto let je imela vse niti v rokah Nackova mama. Bedela je nad gledališko skupino, pisala je igre, ki so gledalcem izvabljale solze v oči, ko pa smo v obdobju 1970–1972 pričeli praznovati Semanje dneve pod lipo v središču vasi, je pristopila zraven. Ljudje so prihajali od blizu in daleč, ker je šel glas o močni sporočilnosti njenih gledaliških iger, ki so se po novem odigravale pod lipo, daleč naokoli. Imela je svoj stil, ki je bil ljudski in blizu poljanski duši. Z njenim odhodom je nastopilo nekaj predaha. Semanji dnevi so se pričeli odvijati z bolj skrčenim programom, obiskovalci so protestirali, tako da ste morali razmišljati o novemu animatorju. Med sovaščani smo kaj hitro poiskali takšne, ki so bili vnovič pripravljeni igrati. Imeli smo srečo, da se je za režijo in vse, kar sodi zraven, javil Maticov Karel, ki je takoj zatem poprijel za delo. Napisal je dve igri, Mlekarno in Na kmetih. Igri sta bili tudi scensko enkratni, saj je vse naredil sam, zanju je žrtvoval celo svoj dopust. Ljudi se je vnovič trlo, bilo je polno smeha in dobre volje. Nepozabni so bili utrinki, ko je v igri živ maček dirkal skozi vrata ali ko so se na odru znašle kokoši. Žal se je potem zgodilo tisto, česar nismo pričakovali niti v najbolj drznih sanjah: nekoč je šel zdrav na Blegoš, nazaj grede je umrl. Spet je nastala vrzel, ravno smo se navadili nanj, na njegovo vztrajnost, spodbude, ideje. Potem so se obrnili name in me vprašali, če bi nadaljeval tam, kjer je Karel nehal. Ste privolili? V veseljem. Napisal sem šest kratkih igric, ki so bile pri ljudeh dobro sprejete. Ogledalo se jih je več tisoč obiskovalcev. Spoznal pa sem, da pri takšnem delu en sam ne zmore postoriti vsega. Režiser mora imeti ekipo, ki dela s srcem, igra pa se izkristalizira na odru, ko vsak igralec doda svojo piko na i. Pisati igre za takšno lokalno oko- Nasledila me je Dvojmočeva Anica, ki je že na začetku vse presenetila z igro Orožne vaje. Letos piše že svojo drugo in – kot vidite, tradicija našega poslanstva gre naprej. Eden odide, drugi pride. Kar se mi zdi dobro, kajti časi za prostovoljstvo niso najbolj rožnati, vsak, ki se sam javi, je dobrodošel. Če sva že pri prostovoljstvu, kakšne so razlike med danes in včeraj? Na Hotavljah niti niso opazne. Kar precej držimo skupaj. Še danes. Je pa nekaj res, Hotavlje niso bile nikoli preveč pomešane s priseljenci. V glavnem smo domačini in tudi tiste, ki se priženijo, hitro udomačimo. Ko se odločimo, da nekaj naredimo, kot na primer sedaj gasilski dom, ki ga postavljamo na noge prostovoljno od temeljev do podstrehe in naprej, stopimo skupaj. Hlavče Njive so, na primer, na svoja ramena prevzela celotno kritino tega doma. Hotaveljčani so darovali les, pripeljali so ga celo toliko, da smo ga še nekaj prodali in kupili gradbeni material. Pa še bi lahko našteval. Drugod takšne solidarnosti preprosto ni več. Roman Demšar lje je verjetno težko in odgovorno delo. Najlažje je bilo napisat prvo: v glavni vlogi se je znašel Vresjakov Jurij. Tudi v resnici je imel malo govorne napake, zato ni veliko govoril, a kar je rekel, je bilo tehtno in je dalo misliti. Bil je krasen lik, zelo hvaležen in prirasel se mi je k srcu. Osnovni namen iger je bil v tem, da so zabavale, a se je skozi dialoge dalo povedati marsikatero univerzalno resnico. Poljanski človek jo je razumel in o njej še lep čas razpredal. Dogodki v igri so se odvijali v gostilni Lipan, kamor so ženske hodile po svoje moške, če so pregloboko pogledali v kozarec. Ne smem pozabiti na Turističnega Franceljna, ki je bil prav tako nepozaben in zelo sočen lik, in ne na Kobala, ki smo ga poznali po tem, da je pobiral denar za izlete, na katerih sta z Zajcovim Janezom družno zabavala vse prisotne. V kraju imate le tri društva? Res je, a ta veljajo za deset. (smeh) Športniki skrbijo za rekreacijo (akcija Grča), pod njihovim okriljem je pešpot do Slajke, na kateri redno organizirajo akcije za pobiranje smeti. Gasilci v tem času brezplačno čistijo prepuste. Neurja naredijo zaradi tega manj škode. Delavcem Katera igra vam je najbolj uspela? Bili sta dve: Mama Monika in Keudar. Običajno – in tako tudi v teh dveh – je bilo na odru od dvajset do trideset nastopajočih, deset jih je imelo večjo vlogo, ostali so bili na pol statisti. A po šestih letih sem začutil, da sem se izpel. Likov domačinov – od Maticovega Korlna in Toneta do Podrobarjevega Toneta, Vresjakovega Jurja in Kobala iz Poljan, likov, ki so kar prosili, da jih oživim, mi je pričelo zmanjkovati, pa sem se odločil, da vajeti predam nasledniku. Spet je bila ženska tista, ki je prevzela odgovornosti. 30 postrežemo le s klobaso in kosom kruha, vsi skupaj pa se zavedamo, da tudi občina kot taka, posredno, precej prihrani. Turistično društvo skrbi za semanji dan, pustno veselico, dan šmarnic. Preko obiskovalcev se nam vračajo vložena sredstva. Na ta račun smo kupili zastavo, ki je ena največjih in vidna daleč naokoli. Zadovoljni smo tudi z blagovno menjavo: za podjetje Marmor smo v delovni akciji 'pogolcali' teren, oni so dali vasi kamnito mizo. Vsi imamo koristi, dober občutek, pa še prijatelji smo. Letošnji semanji dan že trka na duri. Boste pripravili kaj posebnega? Kaj vse bomo ponudili obiskovalcem, še ne vem, želim si pa, da bi prišli vsi poljanski ansambli – od Študientov in Kolednikov do Hotaveljskega kvinteta. Slednji so obudili Oglarje in njihovo Poljansko dolino, ki jo je, mimogrede, napisal moj oče Rajko Benedik. Je še kaj, na kar sva pozabila? Pohvaliti vse, ki delajo prostovoljno, vse, ki za dobro Hotavelj žrtvujejo na stotine udarniških ur, pa zmeraj ostajajo nekje v ozadju. Težko bi bilo zapisati imena vseh tistih, ki so pri aprilski delovni akciji, več kot štiristo jih je bilo, očistili kraj. Za povrhu pa še poskrbeli za nove koše za smeti, korita za rože, očistili bunke javne razsvetljave. Besede hvala smo ob takšnih priložnostih najbolj veseli, ker seže do srca. Milena Miklavčič Avgust 2013 Povabili smo se na kavo Sodobna umetnost je dobro sprejeta Škofjeloško kulturno umetniško društvo NUM, katerega ustanoviteljice in aktivne članice so Nina Jan, Urša Sekirnik in Maja Matić, je bilo ustanovljeno septembra 2010. Društvo, ki deluje med Slovenijo, Španijo in Nizozemsko, poleg drugih dejavnosti na področju glasbe in sodobnih scenskih umetnosti nadaljuje tudi delo ARWE – skupine za eksperimentalni gib. Vidve, Urša in Nina, sta se spoznali že v vrtcu. Bi lahko torej trdili, da so se zametki KUD NUM začeli že v vrtcu Čebelica? Nina: Hmm, ne vem, če ravno zametki KUD NUM, vsekakor pa zametki prijateljstva, na katerem KUD NUM danes nedvomno temelji. Urša: Na nek način zagotovo. Že v vrtcu in nato v osnovni šoli sva izkoristili vsako priložnost za nastopanje, pa naj bo to igranje, no, bolj praskanje na napihnjene balone, priredba lutkovnih igric ali pa skupni nastopi z violino in flavto. O KUD NUM sicer takrat še nisva razmišljali, sva pa veliko skupaj ustvarjali. Kako bi opisali delo KUD NUM? Nina: Naše delo v glavnem temelji na umetniški produkciji in ustvarjanju na področju sodobnih scenskih umetnosti, glasbe, instalacije in filma. Pri projektih večinoma sodelujemo članice društva, včasih pa k sodelovanju povabimo tudi zunanje sodelavce. Trenutno z Uršo začenjava internetni projekt Arriving.2./Prihajajoči.2., ki se ukvarja s področjem spletne trgovine kot platforme za ‘prodajo’ del sodobne scenske umetnosti. Kako pomemben faktor za delovanje KUD NUM je vajino več kot 20-letno prijateljstvo? Nina: Verjetno je to najbolj pomem- Nina: Jaz vedno z veseljem pridem nazaj. Škofja Loka vedno prinese spomine na najine začetke, na velike želje in upe, na vso mladostno zagnanost in naivnost. Spet srečava ljudi, ki so naju podpirali od samega začetka in na nek način nama prav prikaz dela tem ljudem pomeni največ. Zdi se mi, da je sodobna umetnost v Škofji Loki dobro sprejeta, vendar je je premalo oz. je premalo vidna. Nina Jan in Urša Sekirnik (Foto: Vid Jan) ben faktor, brez katerega KUD NUM ne bi bilo. Sploh te dni, ko vsaka od naju živi na svojem koncu Evrope. Sicer bi verjetno brez najinega legendarnega prijateljstva že davno izgubili stike. Tako pa je KUD NUM tudi izgovor in razlog, da se redno srečujeva, potujeva ena k drugi in se vračava v Škofjo Loko. Urša: Res je, zdaj, ko živiva na različnih koncih sveta, je delo malo težje usklajevati. Vendar pa se zdaj prijateljstvo dopolnjuje z delom za društvo in ustvarjanjem: pokličeva se za kavo in se sproti pogovoriva še o delu za društvo. Rdeči ostrigi, sicer pa najino delo lahko vidite tudi v Plesnem teatru Ljubljana, v tujini pa se udeležujeva različnih festivalov in organizirava dogodke v lastni režiji. V zadnjih letih je bil poleg predstav v Amsterdamu, Barceloni, Bruslju, Sittardu in Salzburgu med drugim na festivalu plesnega filma Cinedans v Amsterdamu premierno prikazan eden izmed najinih plesnih filmov dream.the.down., s predstavo Arriving.Soon./Prihajajoč.Kmalu. pa sva gostovali na festivalu 100° v Berlinu. Del najinega dela je vedno dostopen na www.arrivingsoon. org, sicer pa je trenutno v izdelavi tudi uradna stran KUD NUM. Kje lahko vidimo delo KUD NUM? Urša: Tu v Škofji Loki s predstavami največkrat nastopava v MKC pri Se radi vračata v Škofjo Loko? Se vama zdi, da je sodobna umetnost v Škofji Loki dobro sprejeta? Arriving Soon (Foto: Jože Pristavec) 31 Kakšni so vajini načrti – kratkoročni in dolgoročni? Vidita prihodnost KUD NUM v Sloveniji? Kratkoročni načrti: Avgusta se dobiva v Škofji Loki in začneva delo na projektu Arriving.2./Prihajajoči.2. V tem času načrtujeva tudi nekaj brezplačnih delavnic, ki bodo odprte za vse Ločane (več o delavnicah na www.arrivingsoon.org). Novembra načrtujeva snemanje za Arriving.2. v Amsterdamu, nato pa s predstavo Arriving.Soon. predvidoma sodelujeva na festivalu Živa v Ljubljani. Decembra bi radi nove predstave, sproducirane v tujini, pripeljali v Škofjo Loko. To so načrti do konca leta. Sicer pa želiva delo KUD NUM še bolj uveljaviti doma in v tujini. Prihodnost KUD NUM seveda vidiva tudi v Sloveniji, vendar pa brez delovanja v tujini, mednarodnih sodelovanj in koprodukcij ne bomo mogli obstajati. Vedno pa se bova trudili, da bova delo KUD NUM redno in vztrajno predstavljali tudi v Škofji Loki. Katja Bernik Avgust 2013 Plesal bom, dokler bodo zdržala kolena Step je oblika plesa, karakterizirana z uporabo zvokov, ki so proizvedeni z udarjanjem čevljev za step kot vrsto tolkal. Rok Pfajfar iz Železnikov ga še predobro pozna, saj je član step formacije, ki je letos dosegla prvo mesto na državnem prvenstvu v Šenčurju. Step je zelo znana oblika plesa, pa je tudi tako priljubljena? Prav gotovo ne. V Sloveniji je približno le okoli sto plesalcev stepa. Največ v Ljubljani in Krškem. Kaj je navdušilo tebe, da si začel trenirati to zvrst plesa? Predvsem so mi bili všeč nastopi irske skupine Lord of the dance. Na podlagi tega sem se odločil, da najprej poskusim, kakšen je občutek, če se resno začneš ukvarjati s tem plesom. In občutek je bil dober, saj sedaj plešem že trinajst let.(smeh) Pri dvaindvajsetih sem se vpisal na tečaj stepa v Kazini, ki ga je enkrat tedensko vodil Mitja Popovski. Čez nekaj časa so zaradi premajhnega zanimanja ta oddelek ukinili. Celotna skupina 'amaterjev' je odšla v Pro Dance, kjer smo z učenjem nadaljevali pod budnim očesom Jadrana Živkoviča. Zaradi istega razloga se je čez nekaj časa zgodba ponovila tudi tam. Nato sem začel plesati v Boleru, kjer je poučeval Jadran. Prvič sem se srečal s tekmovanji, ki se jih odtlej kot član plesnega kluba Bolero in zadnje leto plesnega kluba Forma iz Ljubljane redno udeležujem. So začetki težki? Najbrž je tako kot z vsako stvarjo, ki se je lotiš na novo. Prvo leto se učiš samo osnovnih korakov oziroma kako udariti z nogo. Praviloma naj bi pri pravilno izvajanih korakih noge ne trpele, vendar se sčasoma začnejo pojavljati bolečine, predvsem v kolenih. Pri stepu poznamo 250 različnih Kategorija step produkcije 2010, naslov točke Toy shop, državni prvaki, evropski prvaki, peto mesto na svetovnem prvenstvu (Rok drugi z desne) (Foto: osebni arhiv) Rok Pfajfar (Foto: Nejc Dulmin) korakov, ki se izvajajo v različnih ritmih in hitrostih, tako da izzivov ne zmanjka. Naj naštejem nekaj step korakov: shuffle, shuffle ball change, flap, flap heel, cramp roll, riffle, wings, stamp, stomp, scuff, time steps …, vseh pa res ne bi …(smeh). Za korake uporabljamo angleške izraze, zaradi lažje komunikacije s tujimi koreografi in plesalci. Seveda brez čevljev ne gre. S kovinskimi ploščicami, pritrjenimi na podplatu (na prstih in peti), ustvarjaš zvočne poudarke. Dobro je vedeti, da ima step svoje korenine v angleškem plesu s coklami, irskem plesu in plesu črnskih sužnjev, imenovanem juba dance. Plesalci stepa redno uporabljamo sinkopiranje. Koreografija se običajno začne na osmi ali prvi poudarek v glasbi. Spet nova veja step plesa je improvizacija, ki jo lahko izvajamo z glasbo ali brez. Večina starejših bralcev se najbrž spominja Freda Astaireja, ki je veselo poplesaval v filmih. Broadwayski stil je tako posledica Astairejevega stila, ki je standardne plese prikazal kot step. Med mlajšo populacijo pa je zanimanje za step povečal animirani film Vesele nogice. Plešeš v skupini, s katero vsako leto dosegate lepe rezultate. Naša skupina sicer nima imena, po navadi se predstavljamo pod imenom kluba, na tekmovanjih v tujini pa kot slovenska nacionalna ekipa. Plešemo v kategoriji formacije, kar pomeni, da je v skupini od 8 do 24 plesalcev. Plesal sem tudi v kategoriji produkcije (25 plesalcev in več) in v mali skupini (od 3 do 7 plesalcev). Sem pa aktiven plesalec, kar pomeni, da moraš vsaj enkrat letno nastopiti na državnem oziroma evropskem prvenstvu in doseči nek rezultat. Velika prednost slovenskih plesalcev je tudi ta, da je pri nas ples priznan kot šport in spadamo pod okrilje Olimpijskega komiteja Slovenije. S tem si plesalec lahko pridobi status športnika in lažje krmari čez vse obveznosti, ki jih ima. Mislim, da smo edina država v Evropi, v kateri je ples priznan kot šport, največ zaslug za to pa gre našim starejšim kolegom plesalcem, ki so se več let borili za te pravice. Diplome in medalje (Foto: Rok Pfajfar) Čevlji za step (Foto: Rok Pfajfar) 32 Avgust 2013 Naša sezona se prične z januarjem in traja do zaključka leta. Do maja oziroma junija pripravimo točko, s katero se predstavimo na državnem prvenstvu v stepu. V začetku julija gremo na evropsko, začetek decembra pa še na svetovno prvenstvo v stepu v Rieso v Nemčiji. V eni sezoni pripravimo eno točko, ki se potem iz prvenstva v prvenstvo bolj pili in oblikuje, tako da je na svetovnem prvenstvu izvedena zares profesionalno. Pred leti smo s produkcijo brez glasbe, ko smo ustvarjali zvok samo s čevlji, dosegli krasen uspeh, četrto mesto na svetovnem prvenstvu. To nam je dalo novega poleta, saj se svetovnega prvenstva udeležijo res samo najboljše formacije iz vsega sveta: Amerike, Avstralije, južne Afrike … Sedem sodnikov opazuje nastop, nato pa ocenijo točko kot celoto, usklajenost, težavnost korakov ali se koraki ujemajo z glasbo, kostumografijo … Da sodniki lažje presodijo, če so plesalci formirali pravilne postavitve (krog, kvadrat, zvezda …), jih ocenjujejo tako izpred odra kot z vrha dvorane, v pomoč pa jim je tudi Rok s koreografinjo Chloe Arnold v Dubrovniku 2012 (Foto: Nejc Dulmin) Trenutno imaš 'plesne počitnice'. Poleti namreč nimate vaj. Kako vzdržuješ stik s plesom? V avgustu se odpravimo na vsakoletni enotedenski Step Camp (plesne delavnice) v Dubrovnik. Učitelja Chloe Arnold in Jason Samuel Smith iz Amerike nas učita novih plesnih korakov in ritmov. Chloe nam posreduje bolj pedagoški pristop, Jason pa nas uči im- kamera. Letos smo s točko Hotel California že osvojili prvo mesto na državnem prvenstvu in upam, da bo sledila še kakšna dobra uvrstitev. V točki smo prikazali zgodbo, kako zapuščen hotel oživi: oživijo natakarji, sobarice, gostje … Pri stepu je odlično tudi to, da lahko plešeš na katerokoli glasbo in zato dopušča nešteto možnosti za kreiranje točke. 33 provizacije. Zvečer imamo na ladji tudi 'dvoboje', seveda plesne. Po dva plesalca se pomerita v stepu in ljudje potem odločijo, kdo gre naprej. Tako dobimo zmagovalca v improvizaciji. Na koncu pa imamo tudi jam na Stradunu, v starem delu Dubrovnika. Pred cerkvijo postavijo deske in celotna skupina daje nek enoten ritem, nato pa vsak posameznik zapleše v sredini in nadgrajuje ta ritem s svojimi koraki. Ta nastop si radi ogledajo tudi turisti. Tukaj šele vidiš, kako zaprt narod smo Slovenci, saj mi je bilo prvič kar precej nerodno, ko sem moral zaplesati sam. Ampak ko enkrat 'padeš noter' v svojo točko, postane zabavno in izkušnja mi vsekakor koristi tudi na drugih področjih življenja. Pa načrti? Plesal bom še, kolikor se bo dalo oziroma kolikor bodo kolena zdržala. (smeh) Step lahko plešeš sam ali v skupini – jaz sem izbral 'družabno verzijo', saj sem med soplesalci našel veliko prijateljev. Vse nas druži ljubezen do te zvrsti plesa in plešemo zgolj zato, ker ob tem uživamo in se imamo lepo. Nina Drol Avgust 2013 Evropa združuje ... v Škofji Loki Zavod škofjeloške mladine to sezono gosti že četrto generacijo prostovoljcev evropske prostovoljne službe. Jānis in Anastasiya bosta Škofjo Loko spoznavala še do konca leta, Erhan odhaja februarja prihodnje leto, Silvija se bo poslovila predvidoma avgusta in Viktorija dva meseca za njo. Zagotovo pa bodo ostali vsaj lepi spomini. Pri Zavodu O delujejo trije prostovoljci, in sicer Erhan Kurtuluş iz Turčije, ki pomaga pri delu MKC pri Rdeči ostrigi in je trenutno odšel na krajši oddih nazaj domov; Silvia Prieto iz Španije, katere glavna sekcija je MMC Pulsar, njena naloga pa je snemanje kratkih videoreportaž dogodkov; ter Viktoria Shnurova iz Ukrajine, ki obnavlja spletne strani omenjenega zavoda, piše blog o svojih vtisih v Sloveniji, vključila pa se je tudi v plesno skupino Lonca, pri kateri pleše historične plese. Poleg njih gostijo še dva prostovoljca, ki pa delujeta v drugih organizacijah. Jānis Aizpurietis iz Latvije od januarja dalje pomaga pri delu Mladinskega dnevnega centra Blok v Frankovem naselju, v začetku maja pa se mu je pridružila še Anastasiya Chervenjakova iz Bolgarije, ki dela v Dnevnem centru za otroke in mladostnike in Škofjo Loko že dobro pozna, saj je kot EVS-prostovoljka sodelovala skupaj še z devetimi prostovoljci pri obnovi parka v škofjeloški vojašnici lansko poletje. V malem mestu kulturni dogodki, neverjetno! Španka Silvia Prieto si je v juliju privoščila popotovanje po Balkanu, saj so ravno potovanja ena izmed mnogih stvari, ki jih rada počne. Glede na izobrazbo, je diplomantka multimedij in oblikovalka filmskega zvoka, je logično, da jo zanima zvok oz. glasba, zbira vinilne plošče in igra basovsko kitaro, rada ima kinematografijo, branje knjig, pisanje ter mačke. Tako tudi med svojim bivanjem enkrat do dvakrat tedensko pomaga v zavetišču Mačji dol. Sicer pa skrbi za kakovostne videoposnetke dogodkov, realiziranih v organizaciji Zavoda O, pomaga tudi pri fotografiranju. V Škofjo Loko je prišla točno zato, saj jo je predstavitev projekta takoj pritegnila, hkrati pa si je želela preizkusiti življenje v tujini. Zdaj je tukaj že devet mesecev in v vsem tem času je izkusila proces vključevanja v majhno lokalno skupnost, spoznala mnogo stvari o sebi in s pomočjo kolegov dopolnila svoje strokovno znanje o snemanju in urejanju videoposnetkov ter ne nazadnje doživela pravi stik z naravo. Predvsem je navdušena nad lepoto reke Soče. »Moja najljubša stvar tu je narava, direkten, neposreden stik z njo. Če se odpraviš na sprehod iz mesta, si lahko v nekaj minutah že v čudovitih krajih. Pa tradicija vrtnarjenja je osupljiva. Skoraj vsakdo obdeluje svoj vrtiček, ima košček zemlje, na katerem si lahko vzgoji domačo zelenjavo. Tukaj ljubim mirno in tiho življenje ter to, da brez težav lahko vozim kolo. Prav tako imam rada nekatere kulturne dejavnosti, koncerte, razstave, predstave itd., ki so na voljo v Ljubljani in tudi v Škofji Loki, čeprav je majh- Vtise Vike, kot jo kličejo prijatelji, o dogodivščinah v Sloveniji lahko preberete tudi na njenem blogu na http://feelslovenija.com/. no mesto. V moji državi kaj takega v manjših mestih preprosto ni mogoče. Po drugi strani pa moram povedati, da sem in tja pogrešam utrip velikega mesta, tisti občutek, da se lahko zgodi vse. Slaba stvar je morda tudi ta, da se je včasih težko vključiti v lokalno skupnost.« Ljudje v Sloveniji se po njenem mnenju razlikujemo glede na pokrajine in znotraj teh opaža še razlike glede na posameznike. »Srečala in spoznala sem zelo prijazne ljudi pa tudi zelo zaprte oziroma težko dosegljive,« pojasnjuje in z nasmehom doda, da bi z ve- Silvia obožuje mačke, zdravo prehrano in naravne proizvode ter potepe, kar je razvidno tudi na njenem blogu na http://sloveniarules.tumblr.com/ seljem ostala v Škofji Loki, če bi našla pravi razlog za to. Srednjeveško mesto zleze pod kožo Viktoria Shnurova prihaja iz Ukrajine, kjer je študirala izdelavo spletnih strani in nato nekaj let svoje znanje prodajala enemu izmed tamkajšnjih informacijsko-tehnoloških podjetij. Same sebe sicer ne mara opisovati, to raje pusti drugim, zagotovo pa lahko reče, da se trudi biti prijazna in odgovorna, predvsem pa jo zaznamuje to, da ljubi potovanja: »Nekaj je v meni, kar me žene, da se sprašujem o Jānis je glasbenik, ki ima rad ljudi in naravo. 34 Avgust 2013 EVS-prostovoljci so si skupaj s prijatelji ogledali številne kotičke Slovenije, med drugim so odšli na Blegoš. Ani uživa v delu z otroki. krajih, v katerih še nisem bila. Ni pomembno, ali so to neznane vasi ali znana mesta.« Tako je bila že večkrat na prostovoljnih delovnih taborih v različnih državah, kjer je med drugim srečala EVS-prostovoljce, ki so jo navdušili s svojimi zgodbami. Ko se je po sedmih letih naveličala vsakodnevnega dela v istem podjetju in je videla opis projekta v Škofji Loki, je vedela, da bi bila to zanjo izvrstna priložnost. »Biti EVS-prostovoljec namreč ni enako, kot biti plačani zaposleni. Kot prostovoljci imamo veliko več možnosti delati stvari, ki jih imamo radi.« Viktoria skrbi za fotografiranje na različnih delavnicah v Ateljeju Clobb in nekaterih dogodkov v MKC pri Rdeči ostrigi, prav tako pa izdeluje plakate za dogodke, ki jih organizira Atelje Clobb. Ena izmed njenih glavnih nalog je izdelati spletno stran Zavoda O, prenovitev strani Ateljeja Clobb in če ji bo ostalo kaj časa, bi rada naredila še novo spletno stran za Zavod O International, stran o EVS v Škofji Loki. Sicer Viktoria piše blog, kamor, odkar je prišla v Loko, beleži pomembnejše dogajanje. Tako je zbrala že za osem mesecev vtisov o novih ljudeh, različnih mentalitetah in tradicijah, pa ne samo o slovenskih, ampak tudi o ostalih prostovoljcih, ki živijo skupaj. »Ob tem sem počela vrsto novih stvari. Še nikoli prej nisem zakurila peči, to zimo pa smo z njo ogrevali naše stanovanje, tako da sem prvič kurila na drva. Moj mentor Gašper Doljak me je naučil smučati. Od januarja obiskujem pouk srednjeveških plesov, ki jih organizira Kulturno društvo Lonca. Z njimi smo imeli že tri nastope, in sicer v hrvaškem Karlovcu, na Bledu in v Škofji Loki.« Sicer pa so vsi EVS-prostovoljci navdušeni nad izleti v druge slovenske kraje. Viktoria je najbolj navdušena nad slapom Savica, ki so ga obiskali v začetku maja, ter Predjamskim gradom ponoči, ker je bilo v temi nekoliko strašljivo. Slovenija ji je všeč, ker je dobro izhodišče za potepe po Evropi, tako da se je že podala na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo ter Francijo. »Veliko stvari v Sloveniji je, ki so mi hkrati ljube in neljube. Obožujem slovensko naravo, zlasti razglede z visokih gora, včasih pa me utesnjujejo, saj je, kot bi bili izolirani od ostalega sveta. Drug primer je izvrstna hrana, ki je res okusna, a ni mi všeč, da ljudje veliko časa preživijo v kuhinji in za kuhanje potrošijo toliko energije.« Slovenci smo po mnenju Viktorie kar prijazni in gostoljubni. »Menim, da so nekoliko sramežljivi, tako da včasih dobimo napačen vtis o njih, kot npr., da se ne želijo družiti s tujci. No, tisti ljudje, ki nas tukaj obkrožajo, pa so res super, v mislih imam mentorje in še nekatere, ki delajo z EVS-ovci.« Vsekakor je prihod v Škofjo Loko pozitivna izkušnja za mlado Ukrajinko. »Domov se bom zagotovo vrnila z novimi izkušnjami in lahko rečem, da drugačna, boljša oseba. Zdi pa se mi, da bom nekega dne prišla nazaj. To malo srednjeveško mesto je namreč zdaj del mojega življenja.« še več, trudi se, da bi znali biti bolj ustvarjalni in bi koristno porabili svoj čas. Nekaj prostega časa pa ostane tudi njemu, tako da je že imel možnost obiskati veliko skritih kotičkov Slovenije. Najlepši in najbolj zanimiv se mu zdi Triglavski narodni park. Na vprašanje, kaj mu je v Sloveniji najljubše, odgovori kratko in jedrnato: »Slovenci.« Ob tem doda, da so ljudje tukaj res prijazni: »Ločani so miroljubni, izvrstni organizatorji in dobri prijatelji.« Škofja Loka ima po njegovem mnenju tudi pomanjkljivost, to je, da je zelo težko kupiti morsko hrano, kar pa ga zagotovo ne bo odvrnilo od želje po povratku, v kar je v tem trenutku popolnoma prepričan. »Ta izkušnja mi je in mi še bo pomagala zgraditi sanje v prihodnosti. Imam dovolj časa za razvijanje idej o tem in trudim se vlagati čim več energije v to smer.« Vaša država je tako lepo zelena Iz Bolgarije, natančneje iz Sofije, se je v Škofjo Loko še enkrat vrnila Anastasiya Aleksandrova Chervenyakova, študentka hidrogeologije, sicer pa trenerka taekwondoja, vegetarijanka, ki ima neizmerno rada živali, glasbo, ples in petje ter evropske filme. Obožuje potovanja, z veseljem pa se poda tudi na kolesarski izlet. Kot prostovoljka je že lani dva meseca sodelovala pri obnovi parka v škofjeloški vojašnici, tako da je tokrat vedela, kam se podaja. »Poznam kraj in ljudi tukaj, res sem navdušena nad tem, kako lepa je Slovenija, zato sem si želela priti nazaj. Potem pa se je ponudilo še delo z otroki, kar je bila dodatna pika na i.« Zdaj že dva meseca z veseljem dela v Dnevnem centru za otroke in mladostnike, ki deluje Slovenci so super Jānis Aizpurietis iz Latvije je glasbenik, igra na bobne in kitaro. Njegova strast so psihologija, izobraževanje in delo z otroki. Za EVS-program se je odločil, ker je želel bolje razumeti sebe. Tako je 7. januarja prišel in od takrat se uči poslušanja in razmišlja, kako karseda najbolje svetovati drugim. Njegova dolžnost je namreč delo z mladimi v centru Blok. Uči jih igranja na glasbila, 35 v okviru Centra za socialno delo Škofja Loka. Za otroke pripravlja delavnice in se igra z njimi, ob tem pa dela v Ateljeju Clobb. Tako se je že veliko naučila, saj je sodelovala pri določenih projektih in je spoznala, kako poteka sam proces od začetka do konca. Bila je del ekipe pri organizaciji nekaterih festivalov ter dogodkov po Sloveniji. »Spoznala sem slovensko kulturo – veliko bolj kot prvič, ko sem bila tukaj. Pri delu z otroki se učim slovenščine, ki se jo trudim tudi uporabljati. Spoznala sem ljudi iz Francije, Turčije, Ukrajine, Španije, kar mi daje boljši vpogled v različne kulture,« pove Anastasiya. Ob tem doda opažanje o Slovencih: »Obstajata dve skupini. V prvi so ljudje odprtega duha, ki z veseljem pomagajo in so nasmejani ter, lahko bi rekla, naravni, v drugi, ki je precej manjšega obsega, pa so zaprti ljudje, ki se bojijo govoriti angleško.« Kljub vsemu je prepričana, da bo v teh osmih mesecih bivanja v Škofji Loki zgradila močne prijateljske vezi. Predvsem pa se želi naučiti drugačnega pogleda na stvari, na svet, sprejeti drugačno kulturo in se bolje naučiti jezika. »Želim prenehati razmišljati o tem, da so moji prijatelji daleč stran in se bom raje potrudila najti dobre prijatelje tukaj, v Sloveniji, ki je tako lepo zelena.« Anastasiya je sicer malo manj navdušena nad slovensko hrano, jo pa privlačijo nekomercialni, nekoliko bolj divji kraji, zato se je navdušila nad nekaterimi bohinjskimi kotički in ostalimi deli Triglavskega narodnega parka. Ker je pravzaprav šele na začetku svojega bivanja tukaj, pušča času čas, ampak že zdaj verjame, da se bo v prihodnje zagotovo še vrnila. »Konec koncev je Bolgarija zelo blizu!« Katja Štucin Avgust 2013 Po poteh majevskih ruševin Letošnje novo leto je Rok Pfajfar iz Železnikov pričakal na drugem koncu sveta. Sredi decembra 2012 se je namreč odpravil na popotovanje po Mehiki, Gvatemali in Belizeju, po poteh majevskih ruševin. Si dolgo načrtoval to potovanje? Sploh ne. Odločitev je padla v zadnjem trenutku. Že dlje časa sem se nameraval udeležiti trekinga v Nikaragvi, Hondurasu, Kostariki in El Salvadorju. Ker je odprava zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadla, sem se v zadnjem trenutku odločil, da 'grem raziskovat' majevske ruševine. (smeh) To potovanje je bilo sicer bolj turistično obarvano, v organizaciji agencije, vendar je bila skupina osemnajstih udeležencev iz cele Slovenije tako prijetna, da smo se imeli res čudovito. Vodička Ajda, ki dobro pozna tiste konce, nam je predstavila realno podobo dežel, ki smo jih obiskali. Na pot smo se odpravili 18. decembra leta 2012. Z avtobusom smo se odpeljali do Benetk, od tam pa z letalom najprej v Pariz in od tam v Mexico City, glavno in hkrati največje mesto v Mehiki. Iz našega zimskega si skočil v malo toplejše podnebje. Kar prijetne temperature so bile, tam okoli 20 do 30 stopinj Celzija. Mesto se nahaja na južnem koncu 60 kilometrov dolge in 100 kilometrov široke Mehiške doline, ki se nahaja na približno 2308 metrih nadmorske višine in je s treh strani obkrožena s hribi, od tega tudi z vulkanoma dvojčkoma Popocatepetl in Iztaccihuatl ter z gorsko verigo Sierra Nevada. Zaradi tega položaja je mesto velikokrat ovito v smog. Kljub tako visoki nadmorski višini pa so prebivalci sneg videli nazadnje pred petdesetimi leti. V Mexico Cityju smo se zadržali tri dni. Mesto je zanimivo, saj lahko doživiš preplet zgodovine in moderne dobe. Ogledali smo si precej kulturnih znamenitosti, omenil bi osrednji trg Zocalo, glavno katedralo in vladno palačo, v kateri so res lepo ohranjene freske slikarja Diega Riviere. Tudi prvi mehiški nebotičnik iz leta 1956 z višino 183 metrov nas je kar prevzel, četudi sedaj nima več zvenečega imena – prvi nebotičnik srednje Amerike. Od vsega mestnega vrveža smo si malo oddahnili v plavajočem parku Xcochimilo na obrobju mesta, ki ga imenujejo tudi 'plavajoči vrtovi'. Meščani hodijo v park, da se sprostijo, nekateri prepevajo, igrajo, plešejo ali pa si privoščijo kosilo v eni izmed restavracij ali na tržnici. Specialiteta je ocvrta svinjska koža, ki ima okus po naših ocvirkih. V enem izmed slikovitih čolnov, imenovanih 'trajinera', ki imajo vsi ženska imena, se lahko popelješ po sicer malce umazani reki. S svojimi plavajočimi trgovinami, tržnicami in barvitostjo nobena druga mestna četrt ne spominja tako močno na nekdanji Tenochtitlan (prestolnica azteške države, stari Mexico City) kot ravno Xcochimilo. Ker smo poleg ruševin odkrivali zgodovino Aztekov in Majev, smo se ustavili tudi v antropološkem muzeju. Izvedeli smo, da je celotno mesto zgrajeno na nekdanjem jezeru Texcoco. Pod mestom je tako še vedno voda, ki ob močnejšem deževju povzroča poplave, kar ob tako številčni populaciji v mestu predstavlja še dodatno težavo, saj nimajo dobro urejene kanalizacije. Mesto so gradili s pomočjo mnogih kanalov in predorov in se je v zadnjih sto letih na nekaterih predelih pogreznilo za devet metrov. Obiskali smo tudi narodno svetišče baziliko Guadalupe, kjer se vsak dan zbira na tisoče domačinov in pripadnikov drugih narodov – vsi zato, da bi počastili temnopolto guadalupško Marijo, zavetnico latinske Amerike. Marija se je namreč na tem mestu leta 1531 prikazala poljedelcu Juanu Diegu. Obiskali smo tudi Teotihuacan, nekdanje bleščeče azteško mesto. V času polnega razcveta je pokrivalo površino dvajsetih kvadratnih kilometrov in štelo 200.000 prebivalcev. Veličastna citadela in piramidi, posvečeni Soncu in Mesecu, človeka ne moreta pustiti ravnodušnega. Četudi sem poto- 36 vanje izbral na hitro, me je začelo vse skupaj vedno bolj zanimati in privlačiti. Eno je namreč, če gledaš slike v knjigi ali na internetu, drugo pa je dejansko stati na taki ruševini in začutiti veličino starodavnih ljudstev, ki so jo zgradile. Zanimivo je, da so odkriti samo trije odstotki ruševin, pa še te odkrivajo večinoma tujci. Še vedno je žal tako, da so v družbenem sistemu največ vredni Španci, nato belci, mešanci …, čisto na dnu lestvice pa se nahajajo zatirani Maji. Ko smo obiskali Palenque, ostanke starodavnega majevskega mesta, je to mogočnost kar težko povezati s sedanjim položajem, s katerim se morajo soočati potomci Majev. Kar nekako spočili smo se ob pogledu na Misul Ha in Agua Azul, dva prečudovita slapova, ki smo ju obiskali v nadaljevanju poti. Tudi podeželje, na katerem se mirno pase živina, deluje zelo spokojno. V mestu San Cristobal de Las Casas smo pričakali božični večer. Mesto imenujejo tudi Pueblo Magico ali Magična vas, saj zaradi barvitih pročelij hiš resnično deluje nekako čarobno. Na božični večer na ulicah zakurijo ogenj in naredijo pravo fešto z muziko in obveznimi pokajočimi pasjimi bombicami. Tujce kličejo gringo in so zelo prijazni in ustrežljivi, ko se enkrat prepričajo, da nisi Španec ali Američan. (smeh) V naslednjih dneh smo obiskali San Juan Chamula, avtonomno majevsko naselje. Mehiške oblasti jim pustijo, da živijo po svoje. Imajo svoj 'občinski svet', ki je videti tako, da možakarji stopijo skupaj in se prepirajo toliko časa, da so vsi enotni glede dolo- Avgust 2013 čene težave. Četudi v naselju stoji krščanska cerkev, prebivalci častijo več bogov. Krščanski duhovnik se oglasi samo na nekaj let, da krsti ljudi in vpiše število 'novih vernikov'. Sicer je v cerkvi namesto klopi po tleh raztresena slama, na oltarju pa občasno zakoljejo kakšnega piščanca, za dar bogovom. Molijo kleče in pri tem pijejo kokakolo, ker verjamejo, da bolj če se ti spahuje, več slabih duhov gre iz tebe. V naselju je tudi slikovita tržnica. Fotografiranje je prepovedano in turisti so se že znašli v kar velikih težavah, če so jih pri tem zalotili. Naslednja na tvoji poti je bila Gvatemala. Polni najrazličnejših občutkov, ki jih je v nas pustila Mehika, smo se pripeljali v Gvatemalo. Skoraj polovica prebivalstva je staroselskega, zato je na vsakem koraku občutiti tradicijo. Pot smo nadaljevali z avtobusom. Tudi to je posebno doživetje, saj iz Združenih držav Amerike v Srednjo Ameriko pripeljejo stare, rumene odslužene šolske avtobuse, ki jih novi lastniki nato predelajo v slikovite turistične avtobuse in se z njimi prevažajo nadaljnjih trideset ali še več let. Zanimivo je, da je v Gvatemali na cesti res ogromno ležečih policajev, t. i. vibradoresov. Tako slikovito poskakujoči smo priropotali do mesta Panajchel, kjer se odpre razgled na jezero Atitlan, obkroženo z verigo treh vulkanov – San Pedro, Atitlan in Toliman, ki kraljujejo na južni strani jezera. Nastanek le-tega povezujejo z ogromno vulkansko eksplozijo pred več kot 85.000 leti, zaradi katere naj bi se površina Zemlje vdrla, luknja pa napolnila z vodo. Tolažilno je, da je trenutno samo eden aktiven. Pot nas je vodila v Chichicastenango, krajše kar Chichi, kjer smo obiskali tradicionalno tržnico z avtohtonimi izdelki. Polni spominkov smo pot nadaljevali proti Antigui, stari gvatemalski prestolnici. Od tod so Španci in njihovi politični nasledniki politično obvladovali celotno področje Srednje Amerike. Prestolnica je bila kar trikrat porušena zaradi izredno močnega tektonskega delovanja. Danes je to turistično obarvano mesto s skoraj evropskim načinom življenja. Ker smo doslej na poti občudovali že toliko vulkanov, je bil že skrajni čas, da se na enega tudi vzpnemo. Naš izbor je bil Pacaya, visok 2552 metrov, katerega oblika se spreminja glede na reke lave, ki mezijo iz vulkana. Ognjenik je še aktiven in ravno zaradi tega vzpon prav do vrha ni mogoč. Večina nas je šla peš, nekaj starejših udeležencev pa je nanj pojezdilo na konjih. Vulkanski pesek je zelo drseč in zato je vzpenjanje kar precej naporno. Ob poteh, kjer iz špranj uhaja vroč zrak, domačini na lesene palice natikajo bele penice (marshmallows – ki jih sicer vidimo v filmih) in jih v nekaj sekundah popečejo. Iz tega prvinskega zlitja z naravo smo se skozi Gvatemala City odpravili v narodni park Rio Dulce (Sladka reka), ki je dolg 43 kilometrov. Lahko smo poslušali vriskajoče opice in opazovali tukane. Sledil je obisk dragulja v majevski kroni, starega mesta Tikal. Tukaj smo v vseh osemnajstih dneh imeli edini deževen dan. Ob prihodu na lokacijo me je spet prevzel tisti občutek, ko se sprašuješ, kako jim je brez sodobnega orodja uspelo zgraditi tako lepe in mogočne stvaritve. Piramide niso bile namenjene bivanju, ampak večinoma čaščenju bogov. Pri gradnji so upoštevali letne čase oziroma so jim zgrajene strukture pomagale določiti poljedelska obdobja (položaj sonca). Tempelj 1 je nekako zaščitni znak Gvatemale, viden v reklamah, filmih …Tempelj IV pa je najvišji, saj meri v višino približno 64 metrov. Belize je majhna, a najbrž tudi zelo zanimiva dežela? V Belize smo kar hiteli, saj 31. decembra ob peti uri popoldne zaprejo mejo z Gvatemalo za dva dni. Ne vem, prazniki najbrž. (smeh) Cela država leži ob morju in je angleška kolonija, zato je nekoliko dražja od Mehike in Gvatemale, ki sta španski. Najprej smo se s čolnom odpeljali na Caye Caulker, kjer smo preživeli silvestrski večer in ob odojku, dobri družbi in šumenju Karibskega morja pričakali novo leto. Naslednje jutro smo dobesedno zaplavali v novo leto, saj smo šli snorklat na koralni greben. Korale sicer niso tako pisane kot v Turčiji ali Avstraliji, so pa lepe in dobro ohranjene. Plavali smo tudi med mantami in dvometrskimi morskimi psi, ki smo jih lahko pobožali, saj je to vrsta, ki ljudem ni nevarna. Čeravno najprej ni prijeten občutek. (smeh) Ta otok je tudi raj za ornitologe, saj na njem biva res veliko raznovrstnih ptic. Ko zapuščaš Belize, plačaš tudi pet dolarjev, ki jih namenijo za ohranjanje ptic. Naslednjega dne smo se odpravili še naprej na otok San Pedro in od tam naprej z letalom nazaj na celino. Iz letala je čudovit razgled na Veliko modro luknjo, ki jo je odkril Jacques Cousteau, eden najbolj znanih potapljačev. Premer luknje je neverjetnih 300 metrov in sega 123 metrov globoko. Spet smo prestopili mejo z Mehiko. Imajo zanimiv način, kako se odločijo, da pregledajo potnike: ko pritisneš na gumb in posveti zelena luč, greš lahko naprej, če pa posveti rdeča, te pregledajo. Seveda so mene pregledali. (smeh) V starodavnem mestu Chichen Itza smo občudovali slavno piramido El Castillo, ki 37 spada med sedem čudes sveta. Visoka je 24 metrov in jo sestavlja devet stopničastih nadstropij. Na vrhu se nahaja astronomski laboratorij, do katerega vodijo štiri stopnišča s po 91 stopnicami, kar je skupno 365 stopnic, ki ponazarjajo dni v letu. Piramida je posvečena pernati kači, imenovani Kukulcan. Na dan, ko naj bi bil po medijskih napovedih nastopil konec sveta, se je menda tam trlo 50.000 obiskovalcev. Prepolni vtisov iz zgodb o Aztekih in Majih smo se v zadnjih dneh našega popotovanja odpravili še na Playa del Carmen in Cancun, turistični obmorski destinaciji, kjer smo si še enkrat pregreli kosti pred odhodom nazaj v evropsko zimo. Ker prihajaš iz gostinske stroke, si med potjo najbrž spremljal prehranjevalne navade v deželah, skozi katere ste potovali. Povsod je hrana odlična: v Mehiki prevladujejo quesadilla – tortilje, polnjene s sirom, tacos, buritos, empanada – polnjeni z mesom in sirom in globoko ocvrti žepki, gorditas – koruzna tortica, chile relleno – polnjena velika čili paprika z mesom, sirom. Pa seveda fižola in omake guacamole ne gre izpustiti. Zanimive jedi lahko za majhen denar preizkusiš na tržnicah in pri domačinih, najpogosteje so res odlično pripravljene. Imajo pa strašno pekoče feferone, vendar če naročiš hrano kot tujec, že tako ali tako dobiš za nekaj stopenj manj pekoč obrok. (smeh) Ključne sestavine hrane v Gvatemali so koruza, paprika, fižol. Značilni so tamales – žepki iz različnih vrst testa, polnjeni z mesom, sadjem ali oreščki, puranja juha cak-ik, picado de rabano – solata iz redkvic, chuchitos – koruzni cmoki s svinjino, salpicon – nasekljana govedina s pomarančo, čebulo in začimbami. V Belizeju pa smo uživali ob fry jacke – ocvrtem testu z različnimi dodatki za zajtrk, sicer pa prevladujeta riž in fižol. Tudi morskih sadežev je na pretek, poizkusil sem conch fritter – ocvrte morske polže, bile up – enolončnico iz jajc, rib, prašičjega repa in z zelenjavno-sadnimi dodatki ter granache – tortilje s fižolom, zeljem, korenjem, sirom, kisom in soljo. Tudi jedi posamezne dežele namreč pripovedujejo o načinu življenja njenih prebivalcev, zato je na takih potovanjih obvezno treba poskusiti lokalne specialitete. Nina Drol Avgust 2013 Rock v Lok’ Julijski večer starega rocka v Pubu je privabil ogromno oboževalcev te glasbe, ki so obujali spomine na davne čase ali pa zgolj uživali ob muziki, rojeni v Škofji Loki. Nekateri so bili še pod vtisi koncerta z dne 23. marca, ko so se prvič zbrale glasbene skupine, ki so nastopile v okviru dogodka 'U Lok se špila rock'. Ideja za organizacijo takega večera starega rocka se je kalila približno deset let. Zvone Tomac in Jure Krajnik sta začela zbirati stare posnetke, ki naj bi jih zbrali na zgoščenki, ob tem pa bi se organiziral tudi koncert. O slednjem je Jure večkrat razpravljal z Iztokom Polakom, saj sta si predstavljala predvsem dogodek z namenom druženja in ponovnega srečanja glasbenih kolegov. Olje na ogenj je prilil Rajko Gartner iz skupine Joker, Drago Stojković – Gešo, lastnik Loškega puba, pa je predlagal, da bi koncert izvedli pri njem, in klopčič se je vendarle začel odvijati. Podoben dogodek vsako leto organizirajo v Sevnici, kar je bila dodatna spodbuda, saj so tamkajšnji odzivi neizmerno dobri. In zakaj ne bi takšnega koncerta imeli tudi v Škofji Loki? V letu 2013 se je zgodil prvič, ideja pa je, da bi dogodek postal tradicionalen, in sicer naj bi ga realizirali enkrat letno, prvi konec tedna v juniju. Uvertura v marcu 23. marca je bil prvi koncert v Loškem pubu, kjer so nastopili tako trenutni rock izvajalci kot starejši glasbeni mački. Predstavniki prvih so Fireflies, skupina, ki deluje od leta 2007, v njej prepeva Marko Štibelj, za ritem z bobni skrbi Martin Doljak, s kitaro v roki dirigira Vid Vraničar, oder pa trese Matic Žagar na basovski kitari. Za njimi so se občinstvu predstavili Wookies ter nato še Vanished, ki ga sestavljajo štirje fantje, in sicer Žan Bajželj, Miha Mali, Tadej Poljanšek in Peter Polakso. Dve generaciji sta se združili v skupini 2GEN z Juretom in Petro Berglez ter Bojanom Pristavcem na čelu skupaj s pravo mlado osvežitvijo Klemenom Berglezom ter Robijem Buhom. Slednja sta člana zelo obetavnega najstniškega trashmetal benda Moshead. Jure je bil sicer nekoč član benda Visoka napetost, vendar se ob tej priliki niso odločili za sodelovanje, tako da so skupino sestavili iz dveh generacij, o čemer priča že samo ime. Vsi skupaj so dodobra ogreli oder za stare rockerje, med njimi Joker band z vodilnim Janezom Begušem, Simboli z idejnim vodjem Simonom Jamnikom, ki so mu ob strani stali še Roman Ažbe, Jure Pustavrh in Uroš Doljak, ter Zeus v postavi Domna in Uroša Rakovca, Davorja Tavčarja in Braneta Kalana. Za njimi se je prilegla Skodelica kave, katere okus so krojili Simon Jamnik, Uroš Doljak, Boris Koprivnikar, Tjaša Polak ter Simon Krek, Lipov list, ki ga oblikujejo Simon Gartner, Janez Fajfer, Gašper Poženel, Polona Kandus, Uroš Doljak, Janez Beguš in Sebastijan Cegnar, ter skupina Sirius oz. Iztok Skupino Gong so tokrat sestavljali: Bojan Pristavec, avtor glasbe, druga kitara in vokal, Srečo Verčič, bas kitarist, Peter Camarello, bobnar ter idejni ata skupine in avtor imena, Vido Kristanc, prva kitara in vokal, ter Andrej Volčjak na klaviaturah. (Foto: Slavko Meglič) Polak, Jure in Matija Krajnik, Tine Kalan ter tokrat tudi Blaž Pipp. Sklop starih bandov je zaključila skupina Over Forty, sestavljena iz članov, ki sicer igrajo v že prej omenjenih skupinah. Kako nastane rock band? Stari rock večer v Pubu so odprli gostje iz Sevnice Kitarzani, ki so pripravili dobre muzike željno občinstvo na izvrsten večer. Za njimi pa je zadonel Gong. Ustanovitev te skupine se je zgodila prve dni avgusta 1981 na taborjenju v Funtani Valkaneli pri Vrsarju, kamor so odšli fantje, takrat stari od 20 do 30 let. »Poleg kasnejših članov skupine Gong Petra Camarella, Sreča Verčiča in Bojana Pristavca (Past, Sveder) je bil v tej počitniški odpravi še Tomaž Žontar – Matič'k (Naša stvar, Pomaranča, Tom Tom itd.). Pero je v band povabil Vida Kristanca (Dar, Naša stvar itd.), le-ta je pripeljal klaviaturista Jožeta Pukmajstra iz Ljubljane, pa smo začeli,« se spominja Bojan in dodaja, da so po tem igrali na različnih plesih in prireditvah po vsej Sloveniji. Čez čas so k tipkanju po klaviaturah povabili Jureta Hawlino, ki pa je – ne povsem na svojo željo – takrat še igral v nekdanji jugoslovanski armadi. Zato je vskočil Andrej Volčjak, ki je od Prepiha, skupine, ki je igrala na rednih tedenskih plesih v hotelu Transturist, preko Gonga, Californie in Napoleona pristal pri Avia bandu, današnjem Atlantixu. »Vido in Andrej sta do danes redno vzdrževala Skupina X-Ray je nastala leta 1976 kot produkt mladih fantov, željnih rock ritmov. Svoje prve ritme so pravzaprav proizvedli v kleti, kjer so bile stene obdane s kartoni za dostavo kokošjih jajc. V tistem času se je hard rock (Deep Purple, Led Zeppelin, itd.) prelevil v neko povsem novo, svežo obliko rocka, to je heavy metal, in ravno eni bolj prepoznavnih izvajalcev AC/DC so bili glasbeni vzor X-Rayev, tako da je bil večji del repertoarja sestavljen iz njihovega programa. Kasneje so igrali tudi pesmi Billy Idola, tako da je nastop v juniju vseboval predvsem udarne skladbe, kot so Hells Bells-Highway too hell, Rebell Yell. »Najboljši spomini iz takratnega obdobja so vsekakor koncerti na šolskih zabavah in, seveda, nastop s skupino Pomaranča v Kranju, kjer smo kot mulci doživeli nepozabne odzive,« se spominja Gešo. 38 Avgust 2013 Skupina Sirius leta1983, ko so bili fantje stari približno 15, 16 let, ter ista postava leta 2013. svojo glasbeno kondicijo z javnim nastopanjem, drugi trije približno trideset let nismo igrali kaj več kot za vzorec,« je povedal Bojan. In dodal: »Svoje prvo morje smo torej odigrali v zasedbi, ki smo jo sestavljali Peter, Vido, Srečo, Andrej in Bojan. V Punatu na Krku. In počasi postajali kar dober band. Igrali smo tako rekoč vse, na kratko pa bi se lahko opredelili kot pop-rock skupina. Naslednje leto je Andrej odšel, v band pa je vstopil Jure Hawlina. Ta se je znal in zmogel prilagoditi vsaki situaciji, kar je v bandu neprecenljivo, ko pride – in vedno pride – do kakšnih nesoglasij. Z njim smo odigrali tudi drugo morje v Punatu, kup nastopov vmes in na koncu leta silvestrovanje na Bledu v hotelu Golf. Kmalu po tistem sem jaz band zapustil in me je zamenjal Slavc Meglič, ki je že prej igral pri bandu Naša stvar. Gong je leta 1984 še odigral koncert za pusta in zgodba se je – za takrat – končala.« Band je torej obstajal in deloval med leti 1981 in 1984. Na plesih so igrali izključno tujo glasbo, čeprav so imeli tudi svojo, katere avtor je bil Bojan Pristavec. Zato so v letu 2013 v Pubu odigrali nekaj pesmi, ki jih občinstvo na splošno ne pozna. »Nekoliko smo bili v dvomih glede nastopa 8. junija v Loškem pubu, poskusiti z udarnimi tujimi komadi ali tvegati z neznano lastno glasbo. Pa smo si na koncu rekli, da ne gre tako hudičevo zares, nismo na tekmovanju mladih talentov. Nastopili bomo torej s svojimi komadi, vmes pa se bo najbrž znašel tudi kakšen tuj, bolj znan,« je zaključil Bojan. ustvarjalno-glasbeni nagibi in izvajalske potrebe. »Dobivajo se in pišejo ter igrajo svoje nove pesmi. Če se kdo naveliča, pač odide in njegovo mesto kaj kmalu nadomesti nov glasbenik.« Tako je bilo v večini takratnih skupin, ki so med drugim vzor iskale v Deep Purple, Uriah Heep, Nazareth, Wishbone Ash itd., hard rocku, katerega so igrali tudi člani zasedbe Naša stvar, vendar so mu, kot je zapisal Mohar, dodali nekaj več: »… Že doslej jim je uspelo napraviti nekaj osvežujočih stvari. To dokazujejo številni detajli v aranžmajih njihovih skladb, malce pa tudi koketiranje s punkom in narodno-zabavno godbo.« Iz ene skupine v drugo V Loškem pubu je nastopila tudi že omenjena Naša stvar, in sicer Peter Camarello, Ljubo Kozic, Vido Kristanc, Slavko Meglič in Jure Krajnik. Fantje, takrat Vido Kristanc, Tomaž Žontar, Drago Štekovič in Peter Camarello, so sicer band ustanovili leta 1978 in je izhajala iz skupine Tempo, ki je delovala že dve leti pred tem. Jeseni leta 1979 so nastali celo posnetki njihove glasbe za RTV, in sicer so takrat sodelovali Brane Smole, Vido Kristanc, Srečo Verčič, Ljubo Kozic in Peter Camarello. Kot je o Naši stvari pisal že Kazimir Mohar v Zabavniku, so fante takrat vezali U Lok' se res 'špila' … Občinstvo v Pubu je bilo torej dodobra razgreto, saj so lahko slišali marsikaj zanimivega. Večer so dopolnili še X-Ray, ki ga sestavljajo Zdravko Harbaš, Gešo, Sandi Kržišnik, Marko Bertoncelj in Simon Božnar, ki je za to priložnost zamenjal Tomaža Ravnikarja, ter Sirius, ki so sicer imeli prvi koncert leta 1979, ko so bili stari približno trinajst let, tokrat pa so nastopili s tremi spremljevalnimi vokali, člani nekdanjega škofjeloškega komornega pevskega zbora. Kot rečeno, so se vse omenjene skupine sčasoma razšle. Najdlje je zdržal prav Sirius, ki je nastopal do leta 1992. Takrat še ni bilo skupine Over Forty, ki pa je na tisti junijski večer v letu 2013 v zmanjšani postavi dodala še nekaj rock klasike, ki jo sicer izvajajo Pink Floyd, Eagles, Santana, Clash, Iggy Pop, Status Quo, Rolling Stones, Lynrd Skynrd, CCR, ZZ Top, David Bowie, Meredith Brooks, Eurythmics itd., ter tako zaključila prijeten večer. Navdušeni obiskovalci so se domov vračali polni vtisov in spominov na loško rock sceno v preteklosti. V tem okviru velja omeniti še nekaj skupin, ki tokrat niso nastopile, so pa zaznamovale glasbeno podobo »Ideja oz. osnovni namen rock dogodka v Pubu je bila druženje. Ne nastop bendov, kot bi se dejansko zdelo, ampak to, da se dobimo na kupu po tolikih letih. Mislim, da nam je namen uspelo uresničiti.« Jure Krajnik, na fotografiji v sredini. (Foto: Slavko Meglič) 39 Škofje Loke v šestdesetih in sedemdesetih. To so Mumije s kitaristom Milanom Cankarjem in basistom Stanetom Reškom – Strupom; Freising, pri katerem je kitaro igral danes znani čelist Miloš Mlejnik; Albatros oz. Marko Pleško, Sandi Čemažar, Marko Derling, Jani Polak ter t. i. Lui; in ne nazadnje skupina Sveder, v kateri so sodelovali Andreja Wastl, Bojan Pristavec, Blaž Kavčič, Tomaž Primožič in Lado Skale. V osemdesetih letih so med drugim obstajali še Hudičeva brv, Luft vafl, Up in Past in potem še F plus z ustanoviteljem Andrejem Kržišnikom, v skupino pa sta bila vključena tudi Stane in Rafael Vidmar, Fresh (nekdanji Sirius), Visoka napetost in Sexapil. Za njimi so v devetdesetih letih obstajali Sarkazem, Žiga band, Ulixes, Kit art, Arizona, Melodica, Flegmatiki, Bluzon, Hubbups, Brain Death, Color taste in drugi. Nekateri med njimi delujejo še danes, ko jim družbo delajo že omenjeni Fireflies, Wookies in Vanished ter nenazadnje Chatte Noire s Tino Veselinowitch, ki ji ob boku stojijo Grega Prosen, Andi Smole ter Davor Tavčar. V Loki se torej je, se in se bo igral rock. Katja Štucin 3. LUFt SOBOTA 3. 8. 2013 Cankarjev trg, od 9. do 19. ure, Vabljeni na tržnico z unikatnimi izdelki, kulinaričnimi dobrotami in s spremljevalnim programom. Ob 10 .uri - branje pravljic. Ob 17. uri - plesna delavnica s plesno šolo Jay Dance Studio (letošnji finalisti KAOS v oddaji Slovenija ima Talent). Vabljeni na LUFt! Avgust 2013 Prireditve v avgustu 2.–4. 8. Bachova cvetna terapija Litostrojska koča, Soriška planina 2.–4. 8. Fotografska delavnica Litostrojska koča, Soriška planina Romanje Žiri–Zaplaz nad Čatežem (do 5. 8. 2013) Žiri – pri cerkvi sv. Martina 8.00–12.00 Sejem starin: Starinarnica na Plac' Mestni trg nedelja, 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Mestni trg 19.–23. 8. 9.00–19.00 Loški umetniški festival – LUFt Cankarjev trg Brezplačna vodenja: Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Info točka Turizem Škofja Loka, Kidričeva cesta 1a sobota, 3. 8. 5.00 11.00 nedelja, 4. 8. 10.00 Semanji dan s 17. srečanjem ljudskih pevcev in godcev Sv. Ožbolt 12.00 42. Dan oglarjev: pričetek prireditve z domačim ansamblom, ob 15. uri prikaz oglarjenja, drvarjenja in kovaštva, ob 16.30 uri zabavna prireditev z Ansamblom Toneta Rusa in skupino Kingston in ob 17. uri tekmovanje dvojic v pajsanju hloda Stari vrh – Grebljica Otroške delavnice: Reciklirajmo 4 Trgovina Kostn, Mestni trg sreda, 16.00–19.00 Ekološka tržnica Mestni trg 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Trg Ivana Regna Gorenja vas 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Pri BC Mercator Železniki 10.00 Pisana Loka: otroška plesna delavnica s Piko in Poko Kavarna Vahtnca 11.00 Brezplačna vodenja: Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Info točka Turizem Škofja Loka, Kidričeva cesta 1a sobota, 10. 8. 20.30 nedelja, 11. 8. 19.00 Pisana Loka: Joe Cocker Tribute Mestni trg Rovtarski bal Grebljica na Starem vrhu Pisana Loka: Alenka Godec (predskupina Damir Kovačić) Mestni trg Ekološka tržnica Mestni trg sreda, 16.00–19.00 petekl 19.00 Pisana Loka: Lutkovna pravljica Medenka Kavarna Štenge 20.30 Pisana Loka: Primož Grašič Quartet Mestni trg Dan teric v Davči: zabava z Veselimi Štajerkami, prikaz od bilke do platna in razstava starih pogonskih motorjev in zabava z ansamblom Saša Avsenika Pr' Vrhovc v Davči Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Pred Zadružnim domom Žiri 7. rekreativno kolesarjenje okrog Ratitovca Odhod izpred športne dvorane v Železnikih 14. 8. 16. 7. 17. in 18. 8. sobota, 17. 8. 8.00–12.00 9.00 18. 8. 10.00 Pisana Loka: otroška ustvarjalna delavnica poslikave obrazkov Kavarna Homan 11.00 Brezplačna vodenja: Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Info točka Turizem Škofja Loka 17.00 Pisana Loka: II. Loka Blues fest: Emšo blues band, Bluzon, Prismojeni prof. bluesa Loški pub 19.00 Pisana Loka: Hamo & Tribute 2 Love Mestni trg Kiparska delavnica za otroke in odrasle Litostrojska koča Soriška planina torek, 10.00–12.00 Otroške delavnice: Reciklirajmo 5 Trgovina Kostn, Mestni trg sreda, 16.00–19.00 Ekološka tržnica Mestni trg 14.00 Kiparska delavnica za otroke Staro župnišče, Mestni trg 20.30 PISANA LOKA: Zlata jesen (gledališka predstava) Dvorišče Loškega gradu 23. 8.–6. 9. 17.00–20.00 Bralnica na vrtu Sokolskega doma Vrt Sokolskega doma 19.00 Razstava fotografij: Trenutki (Andrej Tarfila) Galerija Muzeja Železniki 20.00 Koncert Janeza Škofa Litostrojska koča, Soriška planina 20.30 Pisana Loka: Dan D – »Tiho« (predskupina Duet Accordon) Dvorišče Loškega gradu 8.00 5. pohod bosonogih s Prtovča na Ratitovec Lovska koča na Prtovču 9.00 Festival konjev in zabave Domačija pr' Brodarju, Gorenja Dobrava 10.00 Pisana Loka: otroška ustvarjalna delavnica papirnatih rožic Kavarna Vahtnca 11.00 Brezplačna vodenja: Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Info točka Turizem Škofja Loka, Kidričeva cesta 1a 15.00 2. igre Javnega zavoda Ratitovec: Agility Športni park Dašnica 20.30 Pisana Loka: Jan Plestenjak Dvorišče Loškega gradu 21.00 Koncert: Bluzon Sorica – Dvorana Ivana Groharja 10.00 9. tek na Dražgoško goro Start na Rudnem 10.00 Festival konjev in zabave Domačija pr' Brodarju, Gorenja Dobrava 12.00 Pohod z mašno daritvijo Podklanec pri Žireh 19.00 Pisana Loka: Klapa Cambi – Split Dvorišče Loškega gradu Musica Locopolitana Škofja Loka 16.00–19.00 Ekološka tržnica Mestni trg 16.00–20.00 Škofjeloške spominčice: Po poti treh gradov Srednjeveški vrt Loškega gradu in njegova okolica 20. 8. 21. 8. četrtek, 22. 8. 23. 8. 10.00–12.00 7. 8. 17. 8. petek, torek, 6. 8. sobota, sobota, 24. 8. nedelja, 25. 8. sreda, 28. 8. 40 Avgust 2013 Musica Locopolitana Škofja Loka Škofjeloške spominčice: Zelišča in ognjišče na prostem Srednjeveški vrt Loškega gradu in njegova okolica Musica Locopolitana Škofja Loka Škofjeloške spominčice: Mitološka bitja Škofje Loke Srednjeveški vrt Loškega gradu in njegova okolica 18.00 Ljudska veseloigra: Dve nevesti (premiera) Stara Loka 150 – pri Mruščevih 19.00 Pisana Loka: Klapa Cambi – Split Dvorišče Loškega gradu 19.00 Tekma za pokal Žirov Nordijski center Žiri četrtek, 29. 8. 16.00–20.00 petek, 30. 8. 16.00–20.00 sobota, 31. 8. 9.00 11.00 16.00–20.00 18.00 nedelja, 1. 9. 6.00 18.00 41 Musica Locopolitana Škofja Loka 12. žirovski kolesarski krog 2013 Center Žirov Brezplačna vodenja: Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice! Info točka Turizem Škofja Loka Škofjeloške spominčice: Ljudske igre Srednjeveški vrt Loškega gradu in njegova okolica Ljudska veseloigra: Dve nevesti Stara Loka 150 – pri Mruščevih Musica Locopolitana Škofja Loka 37. rekreativni pohod na Ratitovec Krekova koča na Ratitovcu Ljudska veseloigra: Dve nevesti Stara Loka 150 – pri Mruščevih Avgust 2013 42 Avgust 2013 1/1 GREDICE 43
© Copyright 2024