1. No category

o3 -07- 2014
X Pd 113112013
Odvetniška družba Kanduti- Zidanski, o.p., d.o.o.
/
SI -1000 Ljub ljana, Ogri n čeva ulica 4
odvetnik Boris Kanduti 1 odvetni k Darko Zidanski
REPlmUKA SLOVENIJA
DELOVNO IN SOCIAtNO SODISCE
V
NI
v v
SKLEP
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v senatu, ki so ga sestavljali okrožna
sodnica mag. Marjetka Urbančič kot predsednica ter sodnika porotnika Marija Šuster
in Marjan Mrak kot člana,
v kolektivnem delovnem sporu predlagatelja: POLICIJSKI SINDIKAT
SLOVENIJE, Štefanova 2, Ljubljana, ki ga zastopa Anja Štrovs, odvetnica v
Ljubljani, zoper nasprotna udeleženca: l. REPUBLIKA SLOVENIJE, ki jo zastopa
Državno pravobranilstvo in 2. SINDIKAT POLICISTOV SLOVENIJE, Kidričeva
cesta 24/b, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Kanduti in partnelji o.p. , d.o.o.,
Ljubljana,
zaradi
ničnosti
sporazuma in dogovora,
po dne 2. 6. 2014 opravljeni glavni obravnavi istega dne
SKLENILO:
I. Predlog se zavrže.
II. Predlagatelj sam krije svoje stroške tega postopka, nasprotnima udeležencema pa
je dolžan v roku 8 dni povrniti njune stroške tega postopka, in sicer drugemu
nasprotnemu udeležencu znesek 1.610,40 EUR, prvi nasprotni udeleženki pa znesek
1.320,00 EUR ter zakonske zamudne obresti od tega zneska, ki
izpolnitvenega roka do plačila.
tečejo
od izteka
OBRAZLOŽITEV:
l.
Predlagatelj s predlogom v tem kolektivnem delovnem sporu zahteva ugotovitev
ničnosti Sporazuma med Sindikatom policistov Slovenija, Vlado RS, MNZ in
Policijo št.: 004-146/2013/2 z dne 31. 5. 2013 (v nadaljevanju Sporazum) ter
ugotovitev ničnosti Dogovora št. 219-30/2013/2 z dne 31. 5. 2013 (v nadaljevanju
Dogovor). Trdi, da je bil Sporazum sklenjen nezakonito, v nasprotju z moralo in
prisilnimi predpisi ter da je bilo z njim dogovorjeno o vsebini njegovih stavkovnih
zahtev. Pojasnjuje, da je.21. 12. 2012 obvestil Vlado RS, MNZ in Policijo, da bo
zaradi kršitve sporazuma z dne 30. 5. 2012 nadaljeval stavko ter daje 20. 12.2012
sprejel Sklep o napovedi nove stavke za 23. l. 2013, zato je v skladu z Zakonom
o stavki (v nadaljevanju ZStk) prvi nasprotni udeleženki napovedal stavko in
taksativno navedel 16 stavkovnih zahtev. O njegovih ponujenih predlogih za
reševanje spora se prva nasprotna udeleženka v začetku ni hotela pogajati, ko je
pristopila k pogajanjem, pa z vzajemnim popuščanjem ni skušala doseči
sporazuma, da bi se stavka končala. Ker ni želel sprejeti ponujenega
približevalnega predloga, je prva nasprotna udeleženka z drugim nasprotnim
udeležencem sklenila Sporazum. Ta zajema rešitev iz 2. in 11. točke njegovih
stavkovnih zahtev, ki jih je sam kot nezadostne zavrnil. Poudarja, da drugi
nasprotni udeleženec ni bil v stavki, stavke ni napovedal, niti ni imel stavkovnih
zahtev, kot tudi ni predlagal postopka za sklenitev kolektivne pogodbe po
določbah Zakona o kolektivnih pogodbah (v nadaljevanju ZKolP). Trdi, da je
Sporazum treba tolmačiti kot kolektivni dogovor oziroma kolektivno pogodbo,
čeprav ni tako poimenovan. Glede na njegovo vsebino, s katero so urejena
povračila v zvezi z delom ter dodatki in izplačilo delovne uspešnosti, ni dvoma, da
gre za kolektivno pogodbo. Kolektivna pogodba za javni sektor tudi ni nujno en
sam dokument. Poudatja, daje bil Sporazum sklenjen v nasprotju z ZKolP in ZStk
in da je zato ničen. Da pridobi sporazum pravno naravo kolektivne pogodbe, je
lahko le posledica dveh postopkov: stavke, ki se konča s sklenitvijo sporazuma po
2
ZStv ali pa postopka za sklenitev kolektivne pogodbe, določenem v 6.
členu ZKolP. Poudarja, da drugi nasprotni udeleženec ni napovedal stavke, na
njegove pozive, da pojasni pravno podlago za sklenitev Sporazuma pa ni
konkretno odgovoril. Trdi, da je Sporazum nezakonit in nemoralen, ker ni bil
sprejet po postopku iz 2. in 6. člena ZKolP. V spornem primeru pogajalske skupine
ni določila stranka kolektivne pogodbe, torej on sam. O pogajanjih za sklenitev
Sporazuma ni vedel ničesar in je zanj zvedel šele iz obvestila za javnost obeh
nasprotnih udeležencev. Poudarja, da je bila njegova pravica do sodelovanja v
pogajalski skupini kršena. Ker je bil Sporazum sklenjen v nasprotju s prisilnimi
predpisi, je po določbi 86. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)
ničen. Da bi do njegove sklenitve v smislu kolektivne pogodbe lahko prišlo po
določbah ZStv, pa bi moral drugi nasprotni udeleženec stavkati in napovedati
stavkovne zahteve, česar ni storil. Da je Sporazum tudi v nasprotju z moralnimi
načeli potrjuje dejstvo, da sta se v njem nasprotna udeleženca sporazumela in
oblikovala rešitev in dogovor o najmanj dveh njegovih stavkovnih zahtevah. Prva
nasprotna udeleženka je Sporazum sklenila za njegovim hrbtom, z zlorabo pravic
in v obid zakona, s sicer reprezentativnim sindikatom v policiji, ki pa ni stavkal,
niti ni napovedal stavke, ni imel stavkovnih zahtev in niti ni sledil postopku za
sklenitev kolektivne pogodbe. Takšna dejanja so nemoralna in zato je Sporazum
sklenjen v nasprotju z moralnimi načeli in predpisi ter je zato ničen. Prva
nasprotna udeleženka pa še naprej krši moralna načela, saj ga je 20. 6. 2013 z
namenom predstaviti, da je Dogovor akt delodajalca, pozvala, da se o njem izreče
v roku 8 dni. Trdi, da Dogovor ni akt delodajalca in da ga ne zavezuje določba 22.f
člena Kolektivne pogodbe za policiste. Nasprotni udeleženec želi s tem
konvalidirati ničen Sporazum. Poudarja, da ima za tožbeni zahtevek pravni interes,
saj je s sklenitvijo Sporazuma neposredno prizadet v svojih pravicah, ki jih ima na
podlagi Ustave, zakonov in kolektivnih pogodb. S Sporazumom pa je prva
nasprotna udeleženka omejila pravico do stavke njegovim članom ter pogajalsko
6.
členu
izhodišče.
2.
S sklepom X Pd 1131/2013 z dne 5. 7. 2013 v zvezi s sklepom Višjega delovnega
in socialnega sodišča X Pdp 764/2013 z dne 7. 8. 2013 je bil predlog predlagatelja
za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen.
3.
Prva nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog navaJa, da Sporazum in
Dogovor nista nična, saj nista v nasprotju s prisilnimi predpisi ne moralnimi
načeli. Sporazum se nanaša na maso plač, z njim se ne uvaja novih dodatkov in ne
ruši enotnega plačnega sistema, pač pa v skladu z njim zagotavlja dodatna sredstva
za nagrajevanje povečanega obsega dela, zagotavlja normalno delo policije in
rešuje nekaj drugih vprašanj, tudi vprašanje zaposlenih policistov na schengenski
meji. Prav tako ne more biti ničen Dogovor, katerega vsebina prav tako ni v
nasprotju z ustavo, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Ničnost pravnega
posla je po naši sodni praksi najostrejša in skrajna sankcija. Trdi, da je v prvem
3
--
--- - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - -- - - - - - -
odstavku 42. člena Zakona o sistemu plač v Javnem sektorju (v nadaljevanju
ZSPJS) določen poseben način sklenitve samo Kolektivne pogodbe za javni sektor
v nadaljevanju KPJS), ne pa tudi glede ostalih kolektivnih pogodb. Sporazuma
nikakor ni mogoče šteti za KPJS, prav tako pa iz njegove vsebine ne izhaja, da je
kolektivna pogodba. Poudarja, da iz l. in 2. točke Sporazuma ne izhaja nikakršna
pravica za delavce policije. Določba 3. točke Sporazuma ne posega v veljavno
delovnopravno ureditev in enotni plačni sistem, z njima pa je skladen tudi
Dogovor, ki določa način, na katerega se razdelijo finančna sredstva med vse
zaposlene v policiji ter višina povečanega obsega dela v %. Dogovor je 20. 6.
2013 predlagatelju poslala v mnenje v skladu z 22. f.
členom
Kolektivne pogodbe
za policiste (v nadaljevanju KPP). Tudi določba 4. točke Sporazuma po svoji
vsebini ne ureja pravic delavcev, ampak zgolj ugotavlja, da je treba na podlagi 40.
člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) izdati
predpis. Šele z njegovo izdajo bo vsebina te določbe Sporazuam postala pravna
podlaga za odločanje o pravicah in obveznostih uslužbencev policije. Enako velja
za 5. točko Sporazuma, s katero se je vlada RS zavezala predlagati spremembo
KPP v zvezi z določitvijo dodatnega števila dni letnega dopusta. Z določitvijo
vame poti v določbi 6. točke Sporazuma podpisniki v ničemer niso presegli ali
dogovorili več pravic uslužbencem policije, kot jih določa Aneks h Kolektivni
pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS . Tudi soglasje o tem, da je treba
povračilo prevoza na delo in z dela sistemsko drugače urediti, potrjuje njeno
trditev, da Sporazum po naravi ni kolektivna poogdba. Iz 7. in 8. točke Sporazuma
izhaja, da se ne nanašata na
uresničevanje
pravic in obveznosti uslužbencev
policije, temveč je z njima prevzela obveznost pripraviti spremembe zakonodaje.
Šele s spremembo zakona bodo uslužbenci pridobili določene pravice. Tudi 9.
točka Sporazuma ne pomeni neposredne pravne podlage za odločanje o pravicah
in obveznostih javnih uslužbencev, saj je v njej podana le zaveza za spremembo
sistemizacije. Zato niti v vsebini te točke ni mogoče najti elementov, ki bi kazali
na to, da je sklenjena kolektivna pogodba. Enako velja za 10. točko Sporazuma, ki
se nanaša na ureditev kadrovske problematike ob pričakovanem prenehanju
varovanja mejne kontrole in nadzora na zunanjih schengenskih mejah. Dodaja, da
je s predlagateljem pred sklenitvijo Sporazuma potekala korespondenca, kar
dodatno potrjuje, da pri sklenitvi Sporazuma in Dogovora niso bila kršena moralna
načela. Prepričana je, da v določbah Sporazuma ni elementov kolektivne pogodbe,
saj se z njim ne zagotavlja več pravic, kot jih določajo ZSPJS, KPJS, KPND in
ostali predpisi. Predlaga, da sodišče zahtevek predlagatelja kot neutemeljen zavrne
in predlagatelju naloži povrnitev njenih stroškov tega postopka.
4.
Drugi nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog navedel, da je 4. 12. 2012
poslal obsežen dopis predsedniku Vlade RS za izboljšanje delovnopravnega
statusa policistov - izhodišča za nadaljevanje pogajanj z dne 4. l. 2012 ter tudi
ministru za notranje zadeve, ministru za delo, družino in socialne zadeve in
4
predlagatelju, ki na to pobudo ni odgovoril. Dodatno je na predsednika Vlade RS
naslovil pobudo za izboljšanje delovnopravnega statusa policistov z dne 5. 12.
2012, ki je bila tudi naslovljena na predlagatelja, ki nanjo ni odreagiral. Dokument
je bil poslan 10. 12. 2012, torej 11 dni pred napovedjo stavke. V svojih zahtevah,
ki jih je naslovil na Vlado RS 14. 5. 2013 je le ponovil lastne zahteve z dne 17. 4.
2012, 26. 10. 2012 in 4. 12. 2012. Predlagatelj je stavko napovedal21. 12. 2012, v
stavkovnih zahtevah pa je smiselno in vsebinsko povzel tako njegova predloga po
ureditvi dodatnih dni letnega dopusta kot tudi glede ohranjanja enake mase za
plače. Zato predlagatelj zavaja s trditvami, da je posegel v njegove stavkovne
zahteve, saj kronološko zaporedje listin izkazuje ravno obratno. Za napoved stavke
predlagatelja je izvedel iz medijev, stavkovne zahteve pa je poslala ena izmed
medijskih hiš. Sklenil je, da se stavki javnega sektorja v letu 2013 ne pridruži, ker
je že 16. 11. 2012 pravilno napovedal, da bodo protesti in stavka prinesli
spremembe iz proračunsko ločenega pristopa, ki je bil za zaposlene v policiji
ugodnejši, v skupna pogajanja vseh sindikatov. Večkrat je opozoril, da ne more
sodelovati v stavki, ki bo prinesla znižanje plač, kar se je konec maja 2013 tudi
uresničilo. Pojasnjuje, da se je 10. 4. 2013 minister za notranje zadeve in javno
upravo sestal z njegovimi predstavniki in predstavniki predlagatelja, ki so ga iz
pogovorov izključili in se želeli v nadaljevanju z ministrom pogajati sami, ker so
le oni stavkali. Njegovi predstavniki so zato pogajanja zapustili. Predlagatelj je bil
tisti, ki je ves čas iz pogajanj želel izključiti njega. Pojasnjuje, da je 14. 5. 2013
poslal dopis predsednici Vlade RS z zahtevo po nadaljevanju socialnega dialoga o
posegih v plače uslužbencev policije. Dne 17. 5. 2013 je prejel odgovor od
kabineta predsednika Vlade, da se predsednica Vlade strinja z njegovo zahtevo o
nadaljevanju socialnega dialoga in da ima minister Gregor Virant polna pooblastila
za sklenitev dogovora. To je storil na isti dan, ko je Vlada RS poslala sindikatom
javnega sektorja povabilo na podpis sporazuma in je bila ocena, da bodo s
sporazumom znižali plače in prejemke tudi zaposlenim v policiji. To je naredil iz
odgovornosti do vseh zaposlenih, ki jo ima kot reprezentativni sindikat.
Neodgovorno bi bilo čakati na sklenitev sporazuma predlagatelja, ki ni sklenil še
nobenega sporazuma in je stavkal tudi ob vložitvi predloga. Potrjuje, da je v času
podpisa Sporazuma 31. 5. 2012 predlagatelj bil v stavki, vendar to ne pomeni, da
sam ne sme izvajati sindikalne dejavnosti v tem času. S Sporazumom je reševal
sindikalne zahteve. Sprašuje, kaj je narobe, nezakonito in nemoralno, če se uredi
in reši ena izmed stavkovnih zahtev predlagatelja, pri čemer poudarja, da ta
izvirno sploh ni njegova. Trdi, da 5. točka Sporazuma ne predstavlja neposredne
izvršljivosti, saj se Vlada samo zavezuje, da bo predlagala spremembo KPP v
zvezi z določitvijo dodatnih dni letnega dopusta za policiste, kar je tudi dejansko
realizirala. Meni, da Sporazum nima narave kolektivne pogodbe, saj nima
izvršljive pravne podlage za realizacijo dogovorjenih točk. Namen formiranja
pogajalske skupine po 6. členu ZKolP je lažje pogajanje, ki bi bilo sicer oteženo in
njeno neformiranje ne pomeni ničnosti sporazuma, saj namen 6. člena ZKolP na to
5
ne nakazuje. Sporazum tako ne nasprotuje ustavi, ne prisilnim predpisom ne
moralnim načelom. Trdi, da je pravna podlaga za sklepanje tovrstnih sporazumov
22.e člen KPP ter daje njegov predsednik ravnal v skladu z veljavnim statutom in
sklepi njegovega Sveta. Sporazum in Dogovor na posegata v veljavno
delovnopravne ureditev in enotni plačni sistem. Sporazum ne predstavlja
neposredne in izvršljive pravne podlage niti v zvezi s povečanim obsegom dela pri
izvajanju projekta "Akcija varovanja življenja in premoženja ljudi", saj bi javni
uslužbenec prejel plačilo skladno z dogovorom o opravljanju povečanega obsega
dela, ki ima jasno zakonsko podlago in je dodatno pottjen s sklepi Vlade z dne 20.
12. 2013, 5. 3. 2013 in 13. 3. 2013. Tudi določitev% od osnovne plače ne more
pomeniti elementov kolektivne pogodbe, saj gre za pravico delodajalca, kako bo
izvrševal sklepe Vlade. Niti čas, kdaj bo začel z izplačevanjem upravičenim
uslužbencem delovno uspešnost ne pomeni, da je takšno določilo kolektivna
pogodba, pač pa izvrševanje sklepov Vlade in pristojnost, ki jo ima delodajalec.
Dogovor pomeni operacionalizacija Sporazuma. Navedbe predlagatelja, da je
njegov poziv predlagatelju z dne 20. 6. 2013, da poda svoje pripombe skladno z
22.f členom KPP, moralno nevzdržen, so popolnoma zmotne. Da se je
predlagatelja o tem obvestilo in želelo vključiti v socialni dialog je več kot
moralno dejanje. Nikakor ni želel konvalidirati Sporazuma, saj za to ni bilo
nobene potrebe, kar gre za programski dokument in ne kolektivno pogodbo.
Predlaga, da sodišče zahtevek v vseh točkah zavrne kot neutemeljen, predlagatelju
postopka pa naloži v plačilo njegove stroške tega postopka.
5.
Predlagatelj je svoje navedbe in stališča dodatno obrazložil v vlogah z dne 24. 2.
2014 in z dne 2. 6. 2014, prva nasprotna udeleženka pa v vlogi z dne 29. 5. 2014.
Ker v njih ni novih za odločitev pravnopomembnih navedb in dokazov, je sodišče
na naroku 2. 6. 2014 zavrnilo predlog udeležencev za odgovor na te vloge.
6.
Sodišče
je na prvem naroku 2. 6. 2014 vpogledalo vse listine v spisu pod
prilogami Al do A19, Bill do BI/8, BII/1 do BII/11 ter listine prejete na naroku 2.
6. 2014 in z vlogo toženke dne 29. 5. 2014. Ker vsa za odločitev pomembna
dejstva izhajajo iz omenjenih listinskih dokazov, zlasti iz besedila določb
Sporazuma in Dogovora, je sodišče ostale dokazne predloge kot nepotrebne
zavrnilo.
7.
Po a) točki 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju
ZDSS-1) je delovno sodišče pristojno za odločanje tudi v kolektivnih delovnih
sporih o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami
kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami.
8.
Po prvem odstavku 45 . člena ZDSS-1 je udeleženec v postopku oseba, organ ali
združenje, ki je vložil predlog (predlagatelj postopka) ter oseba, organ ali
združenje, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec). Po 47. členu
6
ZDSS-1 lahko združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci,
ki so stranke kolektivne pogodbe, vložijo predlog za začetek postopka v zvezi s
kolektivnimi pogodbami ali se udeležujejo postopka, ki ga je začel kdo drug (prvi
odstavek 47. člena ZDSS-1). Predlog lahko vložijo tudi združenja delavcev
oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci ter skupine delavcev, ki niso zajete
v prejšnjem odstavku, pa zanje velja kolektivna pogodba, če izkažejo, da
upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Ta združenja in osebe se lahko pod
enakimi pogoji tudi udeležujejo postopka, ki ga je začel kdo drug (drugi odstavek
47. člena ZDSS-1). Upravičenost uveljavljanja skupinskega interesa iz prejšnjega
odstavka sodišče presodi glede na vse okoliščine primera, zlasti pa pri tem
upošteva raven, na kateri je bila sklenjena kolektivna pogodba (tretji odstavek 47.
člena ZDSS-1).
9.
Med udeleženci ni sporno, da sta predlagatelj in drugi nasprotni udeleženec
reprezentativna sindikata zaposlenih v policiji. Predlagatelj ni stranka Sporazuma
med Sindikatom policistov Slovenija, Vlado RS, MNZ in Policijo št.: 004146/2013/2 z dne 31. 5. 2013, niti ni stranka Dogovora št. 219-30/2013/2 z dne 31.
5. 2013. Zato bi bila procesna legitimacija predlagatelja v tem kolektivnem sporu
podana, če bi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 47. člena ZDSS-1 izkazal,
da z vtoževanimi zahtevki upravičeno uveljavlja skupinski interes. ZDSS-1 v 47.
členu s tem ko določa, kdo so udeleženci v sporih v zvezi s kolektivnimi
pogodbami, določa pravdno upravičenje oziroma procesno legitimacijo. Ta
obenem predstavlja posebno procesno predpostavka za dopustnost predloga
oziroma udeležbo v postopku v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami, v katerih
kot predlagatelj (ali udeleženec) nastopa ena od oseb po drugem odstavku 47.
člena ZDSS-1 (prim. sodbo in sklep VIII Ips 118/2008 z dne 7. 10. 2008).
10. Stranke kolektivne pogodbe, njeno vsebino, postopek sklenitve kolektivne
pogodbe, njeno obliko, veljavnost in prenehanje, mimo reševanje kolektivnih
delovnih sporov ter evidenco in objavo kolektivnih pogodb ZkolP (prvi odstavek
l. člena ZKolP). Za vprašanja v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ki niso urejena z
ZKolP ali drugim zakonom, se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega
prava (drugi odstavek l. člena ZkolP). V drugem odstavku 2. člena ZKolP je
določeno, da Vlada Republike Slovenije ali ministrstvo, ki ga pooblasti, oziroma
drug z zakonom pooblaščen organ kot stranka na strani delodajalca sklepa
kolektivne pogodbe, ki se sklepajo za zaposlene v državnih organih Republike
Slovenije, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih
skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in drugih osebah javnega
prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravnih
lokalnih skupnosti. O vsebini kolektivnih pogodb ZKolP določa, da kolektivna
pogodba v obligacijskem delu ureja pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile,
lahko pa tudi način mirnega reševanja kolektivnih sporov (prvi odstavek 3. člena
ZkolP). Kolektivna pogodba lahko v normativnem delu vsebuje določbe, s
7
katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju
pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmeJ:ja in v zvezi s prenehanjem
pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v
zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki
izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za
delovanje sindikata pri delodajalcu (drugi odstavek 3. člena ZKolP). Normativni
del kolektivne pogodbe tako učinkuje preko pogodbene sfere za vse delavce in
delodajalce, za katere kolektivna pogodba velja. Obligacijski del kolektivne
pogodbe se presoja po določbah ZKolP (in ZSPJS) ter splošnih načelih civilnega
prava, ker ureja razmeJ:ja v zvezi s sklepanjem, spreminjanjem in veljavnostjo
kolektivnih pogodb med strankama, norme normativnega dela pa vsebujejo
abstraktne pravne norme z ekstemim učinkom. Normativni del kolektivne
pogodbe ima torej položaj zakona, čeprav formalno ne gre za zakon, seveda pa s
tem tudi položaj splošnega akta. Pogoj za veljavnost kolektivne pogodbe je tudi
njena objava (9. in 28. člen ZKolP v zvezi z 154. členom Ustave RS; prim.
odločbe Vrhovnega sodišča RS VIII lps 194/2013 z dne 10. 12. 2013 in VIII Ips
105/2013 z dne 3. 9. 2013). Pri presoji, alije nek sporazum kolektivna pogodba, je
treba izhajati iz vsebine pogodbe. Za kolektivne pogodbe je značilno, da gre za
prostovoljni pogodbeni dogovor, kjer pogodbene strani zastopajo predstavniki
delavcev in delodajalcev in hkrati za akt, ki ureja materijo, ki sodi na področje
kolektivnih pogajanj. Materija kolektivnih pogodb je zaradi svoje specifične
narave podvržena posebnim pravilom, ki jih vsebujejo posebni predpisi (prim.
sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 26/2013 z dne 17. 6. 2013).
Upoštevati je torej treba, da ni vsak dogovor socialnih partnetjev že kolektivna
pogodba in da morajo biti izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji za tako
opredelitev. Za presojo pravne narave pogodbene določbe so odločilne okoliščine
kot so stranke, vsebina, oblika, javna objava in potreben kvorum, s katerim je bila
sklenjena kot tudi določnost in neposredna izvršljivost pravice. Posebnosti
kolektivnih pogodb za javni sektor določa ZSPJS v 41. do 42.a členih (prim.
Katarina Kresal Šoltes: Pravna narava kolektivnih pogodb in druga vprašanja
urejanja uslužbenskih razmerij s kolektivnimi pogodbami, Pravosodni bilten
112014, Ljubljana, str. 119 do 128).
11. ZSPJS, ki v 41. členu določa pristojnost za sklepanje kolektivnih pogodb na strani
delodajalca, v prvem odstavku 41. člena določa, da na strani delodajalcev sklepa
kolektivne pogodbe vlada. V imenu vlade kot delodajalca vodi postopek za
sklenitev kolektivnih pogodb ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem
sektorju, skupaj z ministrstvom, pristojnim za finance in ministrstvom, pristojnim
za dejavnost ter reprezentativnim združenjem lokalnih skupnosti (drugi odstavek
41. člena ZSPJS). V imenu vlade podpiše kolektivno pogodbo predsednik vlade ali
po pooblastilu vlade ministri: minister, pristojen za sistem plač v javnem sektoJ:ju,
8
minister, pristojen za finance in minister, pristojen za posamezno
področje (četrti
odstavek 41. člena ZSPJS). Vlada natančneje določi pristojnosti in naloge
posameznih ministrstev in služb pri sklepanju kolektivne pogodbe (peti odstavek
41.
člena
ZSPJS).
12. Iz Dogovora izhaja, da ta ureja
podlagi 3.
točke
izhodišča
glede delitve
povečanega
sporazuma o urediti statusa zaposlenih v Policiji,
obsega dela na
plač
in drugih
stroškov dela v Policiji. Dogovor se začne izvajati po končanem postopku iz 22.f
Kolektivne pogodbe za policiste. Sodišče ugotavlja, da Dogovora na strani
člena
delodajalcev ni sklenila Vlada in da ga niso podpisale osebe,
odstavku 41.
člena
ZSPSJ in 2.
niti kateri od ministrov,
pač
členu
določene
v
četrtem
ZKolP. Podpisal ga ni niti predsednik vlade
pa le generalni direktor policije Stanislav Veniger.
Med udeleženci postopka tudi ni sporno, da Dogovor ni bil objavljen, kot to
zahteva ZKolP. Stranki pa morata sklenjeno kolektivno pogodbo objaviti. O
načinu njene objave se dogovorita v kolektivni pogodbi (prvi odstavek 28. člena
ZKolP). Ne glede na
določbo
prejšnjega odstavka morata stranki kolektivno
pogodbo, sklenjeno za območje države, skupaj s potrdilom o vpisu v evidenco
objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije (drugi odstavek 28. člena ZKolP).
Po drugem odstavku 9. člena ZKolP začne namreč kolektivna pogodba šele v
določenem roku po objavi. Navedeno pomeni, da Dogovor ni kolektivna pogodba
in da v takšnem smislu ne zavezuje ali
upravičuje
niti predlagatelja in njegove
člane.
Zato njegov predlog za ugotovitev ničnosti Dogovora, upoštevaje
drugega odstavka 47. člena ZDSS-1 , ni dopusten.
določbo
13. Iz Sporazuma izhaja, da ga je na delavski strani podpisal predsednik drugega
nasprotnega udeleženca, na delodajalski strani pa za Vlado RS minister za notranje
zadeve Gregor Virant ter generalni direktor Policije Stanislav Veniger. Med
udeleženci postopka ni sporno, da sta ga slednja podpisala na podlagi pooblastila
Vlade RS, kar izhaja tudi iz dopisa MNZ z dne 10. 6. 2013 (priloga A7). Med
udeleženci postopka tudi ni sporno, da je bil Sporazum objavljen v Uradnem list
RS št. 54/2013. Sodišče pa ugotavlja, da določbe Sporazuma po svoji vsebini niso
takšne, da bi Sporazum predstavljal kolektivno pogodbo.
14. V l. in 2. točki Sporazuma so stranke dogovorile, da se sredstva za plače in druge
stroške dela, ki so določena v proračunu MNZ (Ministrstva za notranje zadeve),
namenjena za delo Policije za leti 2013 in 2014, ne zmanjšajo oziroma se lahko
povečajo
s prerazporeditvijo sredstev v proračunu Policije ali s povečanjem
proračunskih sredstev za Policijo ter da se je Vlada RS zavezala, da bo iz
proračuna
za leti 2013 in 2014 in dodatno z rebalansom obeh
proračunov,
zaradi
stroškov, ki so nastali v projektu Akcija varovanja življenja in premoženja ljudi, v
celoti povrnila dogovorjena sredstva v proračun Policije na dogovorjen način. S
temi dogovori po presoji sodišča niso bile vzpostavljene, spremenjene ali ukinjene
pravice ali obveznosti predlagatelja kot tudi ne pravice ali obveznosti iz delovnega
9
razmerja zaposlenih v policiji. Na obstoj, vsebino in obseg teh pravic m
obveznosti ne vpliva okoliščina, kako so pri prvi nasprotni udeleženki razporejena
proračunska sredstva. Poleg tega se na podlagi navedenih določb Sporazuma
proračunska
sredstva še ne prerazporejajo, pač pa bo do tega lahko prišlo šele po
rebalansu proračunov. Po vsebini ti določbi tako nista dogovora, ki bi imela naravo
kolektivne pogodbe. Ker ti ne vzpostavljata, spreminjata ali ukinjata pravic ali
obveznosti iz delovnega razmerja, predlagatelj tudi ni izkazal, da
upravičeno
uveljavlja skupinski interes, s tem ko zahteva ugotovitev njihove ničnosti.
15. V 3.
točki
Sporazuma se je Vlada zavezala, da bo
omogočala izplačila
delovne
uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta "Akcija
zagotavljanja varovanja življenja in premoženja ljudi" na podlagi drugega
odstavka 22.d člena ZSPJS vsem uslužbencem v Policiji, ki sodelujejo pri
izvajanju projekta. Z njo je bilo dogovorjeno, da se višina zneska za izplačilo
delovne uspešnosti iz tega naslova od 3% do 5 % od osnovne plače zaposlenega,
izplačila
plače
delovne uspešnosti iz tega naslova pa se
za mesec julij 2013 dalje. V 3.a
točki
pričnejo izplačevati
od
izplačila
Sporazuma je dogovorjeno, da
podrobnejše kriterije in merila za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova
uskladita Policija in Sindikat policistov Slovenije s posebnim aktom od podpisu
Sporazuma, podpisnika pa lahko ta akt po potrebi soglasno spreminj ata ali
dopolnjujeta. Po 3.b
izplačilo povečanega
točki
Sporazuma je dogovorjeno, da višino sredstev za
obsega dela na podlagi odobrenega projekta določi Vlada RS
na predlog MNZ, in sicer za
proračunsko
obdobje 2013 do 2014 s sklepom Vlade
RS , ki je priloga Sporazuma. Po 3.c točki Sporazuma se v omenjeni projekt
prenesejo vse obveznosti Vlade RS iz tega sporazuma, vsebina projekta pa se
ustrezno vsebinsko dopolni skladno z namenom tega sporazuma. Po 3.d
Sporazuma so podpisniki seznanjeni, da pravni temelj
izplačil
točki
iz te točke dogovora
vsebinsko ne posega ali vpliva na l. točko Sporazuma med Policijskim sindikatom
Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado RS (Uradni list RS, št.
41 /2012 z dne 31. 5. 2012), ki se izplačuje na podlagi prvega odstavka 22.d. člena
ZSPJS .
16.
Sodišče
ugotavlja, da pravno podlago za
predstavlja 22.d.
člen
primerih, ko to
določa
ZSPJS. Ta
ZSPJS,
izplačilo
določa,
izplačujejo
delovne uspešnosti policistom
da lahko uporabniki
proračuna
v
sredstva za delovno uspešnost iz
naslova povečanega obsega dela nad omejitvijo iz 22. člena tega zakona, če imajo
za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo
zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, ali nezasedenih delovnih mest za katera so
bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna , in sredstev za
posebne projekte (prvi odstavek 22.d člena ZSPJS). Posebni projekti, za izvajanje
katerih je dovoljeno
povečanega
izplačevati
del
plače
za delovno uspešnost iz naslova
obsega dela, se za javne uslužbence
določijo
z aktom vlade, za javne
uslužbence drugega državnega organa pa z aktom tega državnega organa,
10
če
so za
to zagotovljena namenska sredstva v
proračunu
(drugi odstavek 22. d.
člena
ZSPJS). Po 22.e členu ZSPJS se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za
delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki
presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način
mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno
odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova
povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika
proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim
uslužbencem in predstojnikom oziroma direktmjem ali javnim uslužbencem,
pooblaščenim
za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje (prvi
odstavek 22.e člena ZSPJS). Vlada z uredbo določi pogoje, merila in obseg dela
plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne
uslužbence iz prvega odstavka tega člena, vključno s Slovensko vojsko, razen za
javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih
uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 - uradno prečiščeno besedilo), za katere se
pogoje in obseg dela plače za plačilo delovne uspešnosti določi z zakonom
oziroma s splošnim aktom, izdanim na podlagi zakona (tretji odstavek 22.e člena
ZSPJS). Na tej podlagi je bila sprejeta Uredba o delovni uspešnosti iz naslova
povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08,
98/09- ZIUZGK, 94110- ZlU, 40112- ZUJF, 104/12- ZIPRS1314 in 46/13), na
katero se nanaša še 44. d. člen ZSPJS.
17. Iz navedenih določb sodišče ugotavlja, da delovna uspešnost iz naslova
povečanega obsega ne more biti predmet kolektivnega pogajanja in kolektivnih
pogodb, pač pa zakonske in podzakonske ureditve. Poleg tega iz povzetih določb
3. točke Sporazuma ne izhaja, da so neposredno izvršljive v smislu vzpostavljanja,
spreminjanja ali ukinjanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, saj je v njih
navedeno, da se "višina zneska za izplačilo delovne uspešnosti iz tega naslova
določi
od 3% do 5 %od osnovne plače zaposlenega", "da podrobnejše kriterije in
merila za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova uskladita Policija in Sindikat
policistov Slovenije s posebnim aktom od podpisu tega Sporazuma", da"višino
sredstev za izplačilo povečanega obsega dela na podlagi odobrenega projekta
določi Vlada RS na predlog MNZ." Poleg tega, da delovna uspešnost uslužbencev
nasprotne udeleženke iz naslova povečanega obsega ni materija kolektivne
pogodbe, sodišče na podlagi navedenega tako še zaključuje, da z določbami 3.
točke Sporazuma (še) niso vzpostavljene pravice in obveznosti iz delovnega
razmerja in da zato predlagatelj v zvezi z določbami 3. točke Sporazuma ni
izkazal, da upravičeno uveljavlja skupinski interes za ugotovitev njihove ničnosti.
Navedeno potrjuje tudi okoliščina, da je bil za operacionalizacija 3. točke
Sporazuma posebej sklenjen še Dogovor, ki kot že pojasnjeno tudi ni kolektivna
pogodba, in na njegovi podlagi izdano navodilo z dne 4. 7. 2013 (A18).
18. Iz enakih razlogov
sodišče zavrača
dopustnost predloga za ugotovitev
Il
ničnosti
4.
točke
sporazuma. V njej je določeno, da se za policiste na podlagi 40. člena
ZODPol in izvedbenega akta določi povračilo stroškov za čiščenje uniforme in
nadomestilo za uporabo civilnih oblačil v službene namene v primerih, ko je način
oblačenja
posebej predpisan in
povzroča
zaposlenemu dodatne stroške, da v roku
30 dni od podpisa sporazuma MNZ in Policija pripravi osnutek predpisa, ki bo
določi,
posredovan v usklajevanje in da se v aktu
da se stroški za leto 2013
poravnajo najkasneje v 60 dneh po sprejemu akta. Kot izhaja iz navedenih
Sporazum tudi v zvezi s stroški
čiščenja
določb,
uniforme in civilne službene obleke sam
po sebi ne vzpostavlja ali spreminja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja,
pač
prepuščeno
pa je to
točki
19. V 5.
aktu, ki naj bi bil v zvezi s tem naknadno sprejet.
Sporazuma se je Vlada zavezala v 30 dneh po podpisu predlagati
določitvijo
spremembo KPP v zvezi s
dodatnega števila dni letnega dopusta za
policiste, ki opravljajo delo v posebej zahtevnih pogojih. Glede na to, da je tudi
omenjena pravica do dodatnih dni letnega dopusta pogojena s spremembe KPP in
da se je z njo Vlada zgolj zavezala predlagati
zaključuje,
da tudi 5.
točka
določene
Sporazuma ne predstavlja
in da predlagatelj za ugotovitev njene
ničnosti
skupinskega interesa iz drugega odstavka 47.
člena
20. V 6.
točki
spremembe,
določbe
sodišče
kolektivne pogodbe
ne izkazuje
upravičenega
ZDSS-1.
Sporazuma podpisniki nesporno soglašajo, da se pri
obračunu
kilometrine upošteva vama pot, to je tista pot, ki je urejena, redno vzdrževana in
prevozna skozi celo leto. V njej je
poti, da se pri
ter da se za
izračunu,
izračun
določeno,
katere poti ne spadajo med vame
praviloma ne upoštevajo poti, ki vodijo prek tujih držav,
najkrajše vame poti v digitalnem merilniku razdalje
označi
prevoz po avtocesti, kadar ima uslužbenec možnost prevoza po avtocesti. V 5. b
točki
Sporazuma je dogovorjeno, da MNZ pripravi za Policijo pisno usmeritev
oziroma navodilo, ki vsebuje vse zgoraj navedene možnosti, ki jo izda minister
sočasno
s Sporazumom. V
točki
oziroma navodila iz prejšnje
5.c podpisniki soglašajo, da pisne usmeritve
točke
veljajo do sklenitve sporazuma o enotni
ureditvi prevoznih stroškov na ravni celotnega javnega sektorja. V
sporazuma so podpisniki soglasni, da je treba
povračilo
in z dela na ravni celotnega javnega sektorja v
izključno povračilo
kilometrine kot enaka in
Zaradi ukinitve možnosti
povračil
bodoče
točke
5.d
stroškov prevoza na delo
urediti tako, da se uveljavi
pravična
metodologija
obračuna.
javnega prevoza pa se upošteva višji odstotek
cene 95-oktansekega goriva na prevožen kilometer, pri
iz te
točki
čemer
poda Vlada pobudo
sindikatom javnega sektorja v 30 dneh po podpisu tega sporazuma, pri
čemer se skupni obseg sredstev za povračilo ne zvišuje. Če se pred ureditvijo
prevoznih stroškov na ravni celotnega javnega sektorja sklepa Aneks h KPP, se
določbe
te
točke
dogovora vnesejo v KPP. Veljavnost zapisanih
določb
se veže na
vprašanje kasnejše ureditve prevoznih stroškov na ravni celotnega javnega
sektorja.
Sodišče
ugotavlja, da se tudi dogovor iz 5.
točke
sprejetj e pisne usmeritve oziroma navodila MNZ, na
12
Sporazuma navezuje na
bodočo
ureditev prevoznih
stroškov na ravni celotnega javnega sektorja ter v Aneksu h KPP in da sam ne
vzpostavlja ali spreminja pravic ali obveznosti iz naslova stroškov prevoza na delo
in z dela, kot pravilno poudarja prva nasprotna udeleženka. Tudi v zvezi s 6.
sodišče
sporazuma
zato ponovno
zaključuje,
da ta ne predstavlja
kolektivne pogodbe in da predlagatelj za ugotovitev njene
upravičenega
21. Enako
ničnosti
točko
določbe
ne izkazuje
skupinskega interesa iz drugega odstavka 47. člena ZDSS-1.
sodišče zaključuje
tudi glede
določb
7. do 10. točke Sporazuma. V 7.
se je Vlada RS zavezala, da bo do 31. 12. 2013 dopolnila 74.
člen
točki
ZODPol, tako
da se bo delovna obveznost iz 73 . člena ZODPol štela za posebno obremenitev. V
8. točki se je zavezala, da bo do 31. 12. 2013 uveljavila ureditev ovrednotenja
pripravljenosti na drugem kraju skladno z določbami 71. člena ZODPol, in sicer v
višini 50% ume postavke osnovne
plače
javnega uslužbenca. V 9.
točki
Sporazuma je Vlada RS soglašala k dogovorjeni spremembi sistemizacije delovnih
mest v policiji, pri
čemer
je določeno, da mora biti nova sistemizacija uveljavljena
najkasneje do 31. 10. 2013. V 10.
Slovenije
vključi
nastopila ob
točki
je
določeno,
da se sindikat policistov
v delovno podskupino za ureditev kadrovske problematike, ki bo
pričakovanem
prenehanju varovanja mejne kontrole in nadzora na
zunanjih schengenskih mejah, ki bo ustanovljena najkasneje do l. 9. 2013, Vlada
RS, MZN in Policija pa se zavežejo, da bodo pri vodenju kadrovske politike
izvedli vse potrebno, da se bodo zaposleni, ki opravljajo mejno kontrolo in nadzor
na zunanjih schengenskih mejah premestili na ustrezna delovna mesta. Tudi v teh
določbah
se je Vlada zavezala le k sprejemu sprememb zakonodaje in
sistemizacije delovnih mest ter prizadevanju za vodenje kadrovske politike.
Sporazum niti s temi
določbami
ne vzpostavlja pravic in obveznosti iz delovnega
razmerja in v zvezi z zahtevkom za ugotovitev njihove
ne izkazuje
upravičenega
ničnosti
predlagatelj tako
skupinskega interesa iz drugega odstavka 47.
člena
ZDSS-1.
22. Enako velja za zadnje
določbe
Sporazuma. V 11.
točki
sporazuma je
določeno,
da
si bo Vlada RS v skladu s svojimi pristojnostmi prizadevala za pravilno in
pravočasno
ali
izvajanje tega sporazuma oziroma izvajanja sporazuma ne bo ovirala
preprečevala
določbe
ter da se še nadalje zavezuje izpolnjevati in uporabljati vse
Sporazuma med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov
Slovenije in Vlado RS, Uradni list RA, št. 41 / 12 z dne 31. 5. 2012. V 12. točki je
določeno,
da Sporazum
začne
veljati, ko ga podpišeta obe strani in v 13.
točki ,
da
se objavi v Uradnem listu RS v 30 dneh po podpisu.
23.
Sodišče
ugotavlja, da Sporazum ne predstavlja niti sporazuma iz 6.
člena
določa,
da stavka neha s sporazumom subjektov, ki so sprejeli sklep o stavki, in
ZStk, ki
organov, ki jim je bil ta sklep poslan, ali s sklepom sindikata oziroma delavcev, ki
13
so sprejeli sklep o začetku stavke. Iz navedb udeležencev, zlasti pa predlagatelja,
izhaja, da drugi nasprotni udeleženec, ki je na delavski strani podpisal Sporazum
in Dogovor, v času njune sklenitve ni stavkal, niti ni pred tem napovedal stavke ne
sprejel sklepa o stavki.
24. Glede na navedeno je sodišče predlog predlagatelja za ugotovitev
Sporazuma in Dogovora zavrglo.
ničnosti
25. V zvezi z navedbami predlagatelja, da ima za zahtevek pravni interes, ker je s
sklenitvijo Sporazuma neposredno prizadet v svojih pravicah in da je z njim prva
nasprotna udeleženka omejila pravico do stavke njegovim članom in pogajalsko
izhodišče, sodišče dodaja, da so te trditve zmotne tudi v primeru, da bi imela
Sporazum in Dogovor naravo kolektivne pogodbe. Kolikor se predlagatelj sklicuje
na interes svojih članov pri nasprotni udeleženki, za katere bi veljala takšna
kolektivna pogodba, bi lahko ta interes ščitil tako, da bi pri njej zahteval sklenitev
posebne kolektivne pogodbe, ki bi veljala za njegove člane ali glede na njegovo
reprezentativnost za vse delavce pri nasprotni udeleženki. Njegove pravice v zvezi
s kolektivnimi pogajanji in kolektivnim urejanjem delovnih razmerij pri nasprotni
udeleženki z obstojem takšne kolektivne pogodbe ne bile kršene (prim. določbe
Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 200/2008 z dne 9. 9. 2008 in VIII lps 247/2012 z
dne 4. 2. 2013). V zvezi z navedbami predlagatelja o kršitvi pravil sprejemanja
kolektivne pogodbe iz ZKolP pa sodišče še dodaja, da te določbe urejajo postopek
sklenitve in sprememb kolektivne pogodbe, ki zavezuje stranke te kolektivne
pogodbe. Predlagatelj, ki ni stranka take kolektivne pogodbe, bi se na kršitve
postopka o sklepanju kolektivne pogodbe lahko skliceval šele potem, če bi in ko bi
k tej kolektivni pogodbi pristopil kot enakopravna pogodbena stranka (prim. sodbo
VIII lps 194/2013 z dne 10. 12. 2013).
26.
Sodišče
je o stroških postopka odločilo na podlagi prvega odstavka 154. člena
Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 19. členom ZDSS-1. Nasprotnima
udeležencema je priznalo 800,00 EUR od zahtevanih 1.500,00 EUR nagrade za
postopek, 500 EUR od zahtevanih 1.125,00 EUR nagrade za narok, 20 EUR
pavšalnih PTT stroškov, drugemu nasprotnemu udeležencu pa še 22% DDV na
odvetniške storitve. Prvi nasprotni udeleženki je tako priznalo skupaj 1.320,00
EUR stroškov tega postopka, drugemu nasprotnemu udeležencu pa 1.610,40 EUR
stroškov tega postopka. Pri odmeri njunih stroškov je sodišče upoštevalo merila iz
13. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v zvezi s tar. št. 3420
in 3421 Tarife k ZOdvT. Po presoji sodišča je bilo za zastopanje nasprotnih
udeležencev v tej zadevi sicer potrebno nekaj pravnega specialističnega znanja,
vendar pa obseg in težavnost odvetniške storitve ni bil velik. V zadevi je bilo
odprto zlasti pravno vprašanje, ne pa tudi vprašanja dejanskega stanja. Pri tem ni
14
·-
bilo treba uporabiti tujih pravnih virov, tujega jezika kot tudi ne posebnega
strokovnega znanja z izvenpravnih področij . Po presoji sodišča zadeva za
udeleženca in člane predlagatelja ni bila zelo pomembna, ne ključna za njihove
prihodke ali premoženjske razmere.
PRAVNI POUK:
Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka.
Pritožbo je treba vložiti pisno v dveh izvodih na naslov tega sodišča, Resljeva 14,
Ljubljana, o njej pa bo odločalo Višje delovno in socialno sodišče. Če se pritožba odda
na pošto priporočeno, se šteje datum oddaje na pošto za dan vročitve sodišču, na katero
je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo,
da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis
pritožnika. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko
obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.
Če ob vložitvi pritožbe pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila,
mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo
zavrže.
Ljubljana, 2. junij 2013
Okrožna sodnica:
. Marjetka Urbančič
15