ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

PREKMURJE
- PODOBA
PANONSKE
POKRAJINE
STR. 2
»Vse je puno,
srce, duša in
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
glava«
Monošter,
STR. 5
16.
aprila
2015

Leto
XXV,
št.
16
Skupen šolski dan dvojezičnega poučevanja
Na dvojezičnih osnovnih šolah v Prekmurju in Porabju
že drugo leto poteka projekt
z naslovom »Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških
delavcev v jeziku manjšin
v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih Prekmurja in Porabja«, delno
financiran iz Evropske unije,
natančneje iz Evropskega socialnega sklada, in Ministrstva
RS za izobraževanje, znanost
in šport. Ena od številnih vsebin projekta je tudi dejavnost z
naslovom »Skupen šolski dan
dvojezičnega poučevanja za
porabske in prekmurske dvojezične šole«, ki se je odvijala
27. marca 2015 na vseh štirih
dvojezičnih osnovnih šolah v
Prekmurju (DOŠ I Lendava,
DOŠ Genterovci, DOŠ Dobrovnik in DOŠ Prosenjakovci).
V sklopu programa so se vsi
učenci in učitelji obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šol
(Dvojezična osnovna šola in
vrtec Števanovci; Dvojezična
osnovna šola Jožefa Košiča
Gornji Senik) vključili v pouk
po razredih na prekmurskih
dvojezičnih osnovnih šolah.
Skupen šolski dan se je izvajal na vseh štirih dvojezičnih
osnovnih šolah. Učenci prvih
petih razredov obeh dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja
so se vključili v izvajanje pouka na Dvojezični osnovni
šoli I Lendava, učenci višjih
razredov porabskih šol pa so
bili pri dvojezičnem pouku
na ostalih treh dvojezičnih
Števanovski osmošolci in učitelja Barbara Nagy in Kristof Tompa s prosenjakovskimi učenci
Pri likovni vzgoji v genterovski šoli, v ospredju Attila Kovács, vodja
projekta, in Valerija Perger, koordinatorka za porabski del projekta
osnovnih šolah (DOŠ Genterovci, DOŠ Dobrovnik in
DOŠ Prosenjakovci). Povsod
so bile ure kot tudi spremljevalni programi predstavitev
šol in dejavnosti skrbno pri-
pravljeni. Čutili smo zavzetost
in predanost tako vodstev šol
kot učiteljev temu, kar delajo; naučiti učence čim več in
čim bolj, ohranjati in razvijati
narodnostno materinščino
– vse to pa početi na sodoben
in privlačen način – so glavni
cilji učiteljev, ki nimajo težav z
ohranjanjem lastne materinščine, ker v tem poskušajo biti
učencem vzor vsepovsod, ne
le v učilnicah. Kljub lepim in
vrhunsko opremljenim šolam
se tudi v Prekmurju srečujejo
z usihanjem narodnostne materinščine zunaj šolskega okolja, a položaj ni in ne more biti
primerljiv s porabskim. H kvalitetnemu delu na področju
ohranjanja jezika pri učencih
pa v prekmurskih dvojezičnih
šolah največ prispevajo dobri,
zavzeti in vzorni učitelji.
Obiskala sem vse štiri šole in
poskusila dobiti bežen vtis;
začela sem v Prosenjakovcih,
kjer so porabski učenci in
učitelji spoznavali, kako se
lahko integrirano poučuje jezik in tehnika ali geografija in
matematika, na dobrovniški
šoli sem pokukala k skupni
zgodovini in matematiki. V
Genterovcih so števanovski
učenci z domačimi spoznavali
zanimivo e-gradivo za pouk
zgodovine, pri likovni vzgoji
pa so seniški učenci pridno
izdelovali predmete iz žice. Na
lendavski dvojezični šoli so ta
šolski dan preživljali učenci
in učitelji nižjih razredov porabskih šol; ob srečanju so mi
predvsem najmlajši povedali,
da je bilo zelo lepo.
S tem načinom pristopa k spoznavanju dvojezičnega poučevanja v Prekmurju bi lahko
poleg učiteljev svoje izkušnje
izmenjali tudi učenci dvojezičnih šol; seveda pa je en sam
dan premalo, toda izvrsten
poskus nečesa novega, kar se
lahko razvije v stalno prakso,
če bi bila na razpolago finančna sredstva, predvsem pa želja
in volja sodelujočih. To je ena
od dodanih vrednosti projekta, namreč večja izmenjava
dobrih praks med učitelji in
večje povezovanje dvojezičnih
šol v Prekmurju in Porabju.
Upamo lahko le, da odličen
projekt, ki se bo iztekel koncem tekočega šolskega leta, ni
bil zadnji, saj bi za porabske
šole to pomenilo ukinitev vseh
slovenskih dejavnosti, trenutno financiranih iz projekta. O
tem pa kdaj v prihodnje.
Valerija Perger
2
Nove knjige
PREKMURJE - PODOBA PANONSKE POKRAJINE
»Knjiga Prekmurje - podoba
panonske pokrajine povezuje
razprave slovenskih in tujih
znanstvenikov v zgodbo o
Prekmurju. Raziskovalke
in raziskovalci so s svojim
preučevanjem zaobjeli prostranost in raznolikost te
panonske pokrajine. Prehodnost in negotovost časa,
v katerem živimo in delamo, pa sta prekinili nekatere načrte za prihodnost,« je
v uvodu v knjigo zapisala njena urednica dr. Maja Godina
Golija. Uvodničarka je ob vsebinskem poudarku napovedala tudi negotovo usodo edine
znanstvenoraziskovalne ustanove v Pomurju. Vsaj tako
zdaj kaže, da ZRC SAZU, ki
ga vodi dr. Oto Luthar, nima
denarja za delovanje raziskovalne postaje ob domačiji
pokojnega dr. Vaneka Šiftarja
na Petanjcih, odprte oktobra
2008, čeprav se raziskovalke
lahko pohvalijo z nadpovprečnimi raziskovalnimi, publicističnimi in organizacijskimi
rezultati, med katere spada
tudi knjiga Prekmurje - podoba panonske pokrajine.
Predstojnica Raziskovalne postaje Petanjci je Maja Godina
Golija, prvi raziskovalki, prav
tako od začetka, sta bili, zdaj
že doktorici Ivanka Huber in
Klavdija Sedar.
Knjiga Prekmurje - podoba panonske pokrajine
je zbornik z istoimenskega
simpozija jeseni leta 2013 na
Petanjcih, na katerem je sodelovalo osemnajst referentk
in referentov z osemnajstimi
referati, med njimi tudi etnologinja Marija Kozar Mukič iz
Sombotela in Gleb Pilipenko,
z Inštituta za slavistiko Ruske
akademije znanosti iz Moskve, Porabja se dotika tudi
razprava Rebeke Kunej Etnološko raziskovanje Prekmurja in Porabja: Preko Mure
- Preko oceana. Razprave tematsko segajo od obravnav
folklornih, etnoloških in socialnih značilnosti do naravnih
danosti Prekmurja. S prehodi
iz ene tematike v drugo se poglavja povezujejo s pisano podobo panonske pokrajine. »Ta
izročila Prekmurja. Življenje
Prekmurcev, stoletja povezano s težkim delom na zemlji,
sezonstvom in izseljevanjem,
Dr. Maja Godina Golija, urednica zbornika Prekmurje - podoba
panonske pokrajine
ostaja, žal, nekoliko okrnjena in ne do konca izrisana.
Okoliščine, ki so v zadnjem
letu globoko posegle v delovanje postaje, so prekinile
načrtovano delo in pripravo srečanj raziskovalcev, na
katerih bi osvetlili življenje
drugih skupnosti v Prekmurju (predvsem
madžarske in
romske) in delo
pomembnih
p r e k m u r sk i h
osebnosti,« ocenjuje nezavidljiv
finančni položaj
raziskovalne postaje predstojnica, Maja Godina
Golija, sicer izredna profesorica in znanstvena
svetnica.
Vsebina knjige
je razdeljena na
tri obsežnejše razdelke. Prvi
predstavlja bogato kulturno
podobo pokrajine, ki se zaradi odmaknjenosti in zgdovinskih dejavnikov razlikuje od
večine slovenskega ozemlja.
Tu so prikazane tudi folklorne značilnosti, ki nazorno
osvetlijo posebnost in drugačnost pesemskega in plesnega
ubesedenim v literaturi prekmurskih avtorjev.
Razprave v drugem razdelku
osvetljujejo zgodovinsko in socialno podobo Prekmurja - od
najstarejših obdobij poselitve
tega panonskega prostora do
oblikovanja narodnostnih in
verskih skupnosti ter njihovega skupnega sožitja v pokrajini. Pestrost in številčnost
skupnosti sta pomembni značilnosti Prekmurja in njegove
cerkvene, upravne in lokalne
ureditve. Tretji sklop obravnava prekmursko pokrajino. V
razpravi o gozdni vegetaciji
v Prekmurju je orisana zelo
raznolika in mestoma dobro
ohranjena vegetacija neposredno ob reki Muri in na
gričevnatem svetu Goričkega,
o čemer pričata tudi dve razglašeni območji Natura 2000
v Prekmurju, ki sta pomembno zatočišče flore, favne in
habitatnih tipov, med njimi
tudi gozdov.
Prehrana v Prekmurju in
Porabju, je tekst Marije Kozar Mukič, v katerem poudarja, da so Prekmurje in Porabje
ter Stražna krajina (Őrség)
geografsko del panonske regije, kar določa poljedelstvo
in živinorejo ter s tem tudi
prehrano. »Slovensko in
madžarsko
prebivalstvo
pripravlja iz istih surovin
podobne jedi, lahko pa jih
popestri s svojimi specialitetami ali z drugačnim načinom priprave in
uživanja. Skupni so
na primer: bučno
olje, zelje in krompirjevi žganci...«,
zapiše Marija Kozar
Mukič in podrobneje
predstavi
nekatere juhe, prikuhe in
enolončnice, kaše,
žgance in zlivanke
(šterc) in močnate
ter mesne jedi. »Značilnost
zgodnjih
e t n o k o r e o l o šk i h
raziskav na Slovenskem je usmerjenost na obrobje.
Takšni območji sta
bili tudi Prekmurje
in Porabje,« začne
Rebeka Kunej referat Etnokoreološko
raziskovanje Prekmurja in
Porabja; Preko Mure-preko oceana. V razpravi predstavlja vsebine Preko Mure
- snemanje na magnetofonski
trak; Preko oceana - snemanje na gramofonsko ploščo in
zapiše podatek, da segajo začetki raziskovanja slovenskih
ljudskih plesov v Prekmurju
Porabje, 16. aprila 2015
in Porabju v leto 1938, v čas,
ko je v Beltincih raziskoval
France Marolt. »Najstarejši
posnetki slovenskega ljudskega petja so prav iz Prekmurja in so domnevno nastali že konec 19. stoletja,
vendar pa je bila ljudska
inštrumentalna glasba tega
območja dokumentirana
šele leta 1955.«
Razprava, ki sklene knjigo,
obravnava estetski pomen
prekmurske krajine »katere
primer je jugovzhodno Gorčko«.
S prekmursko postajo ZRC
SAZU na Petanjcih vseskozi
odlično sodeluje Ustanova
dr. Šiftarjeva fundacija (tudi
pokojni dr. Vanek Šiftar, na
katerega domačiji je postaja,
ni bil »le« profesor ustavnega
prava, ampak je proučeval
številna druga področja družbenega dogajanja, od življenja Romov do književnosti
in se, kot eden redkih, če ne
edini v Sloveniji, zavzemal
za sodelovanje s Porabskimi
Slovenci, s Slovenci na avstrijskem Štajerskem in Hrvati na
Gradiščanskem, če omenim
le nekaj njegovih interesnih
in raziskovalnih področij),
zato fundaciji ni vseeno, kako
bo s postajo in raziskovanjem
v bodoče. V imenu fundacije
je Marjan Šiftar na predstavitvi v soboški Pokrajinski in
študijski knjižnici poudaril,
da ne bo mogel nihče mimo
znanstvenih in strokovnih
spoznanj, zapisanih v zborniku, ko bo proučeval Pomurje,
zato se zastavljeno delo mora
nadaljevati z domačimi in gostujočimi strokovnjaki. Velika
škoda bo, če se mladi strokovnjaki ne bodo mogli vrniti
k začetemu raziskovalnemu
delu.
Kakšna bo usoda raziskovalne
postaje na Petanjcih, bomo za
eno prihodnjih številk Porabja povprašali direktorja ZRC
SAZU dr. Ota Lutharja v Ljubljani.
Ernest Ružič
3
LUDVIK VREČIČ, PRVI PREKMURSKI AKADEMSKI SLIKAR
Življenjska pot v današnjem
času že dokaj poznanega prekmurskega slikarja Ludvika Vrečiča je sicer kratka, a slikarsko
intenzivno obarvana. Njegova
likovna dela so odsev njegove
življenjske poti in so nastajala
v njemu lastnem ustvarjalnem
svetu. Rodil se je aprila leta 1900
v Skakovcih pri Cankovi, kjer ga
je že v otroških letih na domačiji
vedno znova očaralo vzhajajoče
in zahajajoče sonce. Oče Štefan
in mati Judita sta bila lastnika
manjšega posestva, ki pa sta ga
zaradi zadolženosti težko vzdrževala, saj sta že pred Ludvikom
imela dva otroka. Osnovno šolo
je Ludvik obiskoval v Strukovcih
in v Muski Soboti, v tem obdobju pa je že izrazil svoj risarski
talent, saj mu je uspelo narisati
skoraj vse, kar je videl. Ker sta
bila starša zavedna evangeličana, sta si nadvse želela, da bi
Ludvik študiral teologijo. Zato
sta jima takratni soboški evangeličanski duhovnik Štefan
Kovač in nadučitelj Franc Ruža
svetovala, naj se njun sin vpiše
na evangeličansko licejsko gimnazijo v Šopronu. Tam je Ludvik
leta 1916 svoje šolanje uspešno
končal in se nadalje vpisal na
trgovsko šolo v Zalaegerszegu,
kjer je dve leti kasneje tudi maturiral.
Leta 1918 je bil Ludvik Vrečič
vpoklican k vojakom v Veszprém. Po služenju obveznega
vojaškega roka je zaradi težkih
gmotnih razmer ostal še nekaj
časa pri plačani vojski v Szombathelyu. Ko pa so se razmere
po letu dni, po končani prvi svetovni vojni, nekoliko izboljšale,
se je vrnil domov. Iz tega obdobja so ohranjene številne njegove
risbe, pasteli in prva olja na
platnu. Na vso moč pa si je želel nadaljevati študij. Možnosti
v domovini so bile skromne in
povrhu vsega je bilo v takratnji
Jugoslaviji zelo malo visokih
šol. Zato se je odločil, ker je dobro obvladal madžarščino, za
Budimpešto. Vpisal se je v višjo
trgovsko šolo, kjer je ostal med
letoma 1920 in 1921. Temu pa je
sledil študij na Visoki slikarski
šoli v Budimpešti (Országos
Magyar Király Képzőművészeti Főiskola), kjer je diplomi-
ral leta 1929. Omeniti je treba,
da sta bila Vrečičeva profesorja
tudi znana madžarska slikarja
Rudnay Gyula in Réti István.
Med študijem je dobil madžarsko državljanstvo, dva meseca
je bil tudi vojak v Mariboru, kjer
se je tedaj celo srečal z našim
impresionističnim slikarjem
Božidarjem Jakcem.
Po končanem študiju leta 1929
je Vrečič dobil naziv profesor in
Avtoportret
akademski slikar. Hkrati je postal najstarejši predstavnik prve
šolane generacije prekmurskih
slikarjev, ki jo predstavljata še
slikarja – lipovski Karel Jakob
in lendavski Lajči Pandur ter
rankovski kipar Franc Kühar.
ljana, Bled, Bohinj in Maribor.
Prav tako je prepotoval velik del
Srednje Evrope. A najraje se je
vračal v rodne Skakovce, kjer
je našel najljubšo motiviko za
svojo umetniško izpoved. Tam
je spoznal tudi življenje Romov
iz sosednjih Krašč in Domajinec
in tako naslikal veliko njihovih
portretov ter domovanj.
Leta 1928 je Ludvik Vrečič prvič
razstavil večje število svojih del
v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Sama razstava potrjuje
Vrečičevo samozavestno držo,
da je že v času pred diplomo na
Visoki slikarski šoli v Budimpešti predstavil svoja dela likovni
kritiki in širšemu slovenskemu
občinstvu. To je bilo od njegovih začetkov leta 1916, ko je še
obiskoval trgovsko šolo v Zalaegerszegu, pa do najnovejših,
nastalih v letu 1928. Vrečič
je z razstavo prvič predstavil
slovenski javnosti svoje značilne pejsaže panonskega sveta,
sončne vzhode in zahode, poglede na vasi, ciganske motive
in kmetske značilnosti življenja
te severovzhodne slovenske pokrajine. Vendar pa njegova dela
takrat niso bila pravilno razumljena. Vse je ostalo na nivoju
»neke preprostosti«, kar pa je
Hiša
Po diplomi je Vrečič nekaj časa
služboval kot profesor risanja na
neki budimpeštanski gimnaziji,
kasneje pa je delal kot svobodni
umetnik. Imel je lasten atelje v
Budimpešti, žal pa je bil ves čas
v precejšnjih finančnih težavah,
saj je veliko ustvarjal, a malo
prodal. Posvetil se je študijskim
potovanjem po Sloveniji; še posebej blizu so mu bili kraji Ljub-
predstavljalo nekaj novega oz.
»drugačnega« za ljubljanske
meščane. Ne le njegovo šolanje
na Madžarskem, kjer so ob poudarkih na realizmu bili prisotni
še dodatki na ekspresiji, temveč
predvsem dejstvo, da je prihajal
iz okolja brez likovne tradicije,
se je Vrečičevo slikarstvo zadržalo zgolj na ravni realistične
likovne govorice.
Šele 30. leta 20. stoletja pomenijo za Vrečiča zrelo obdobje
njegovega slikarskega ustvarjanja. Prav ta čas velja za njegov
prispevek k uvajanju ekspresionističnih (izrazitih, močnih)
likovnih prvin. Te opazimo v
njegovih portretih in prvinsko
občutenih krajinskih motivih.
Kar pa se tiče njegovih likovnih
tem, le-te izražajo močno čustveno dovzetnost do življenja,
Pokrajina
do ljudi, do prekmurskih šeg
in običajev, narave, kmečkega
življenja in do evangeličanske
vere. Omenjeno namreč potrjujejo nešteti motivi prekmurskega človeka, goričke pokrajine in
cerkva. Prav on nam je znal upodobiti skrajno osebno doživetje
domače prekmurske zemlje.
Domača pokrajina se je globoko
vtisnila v njegov čustveni svet in
je tako skozi njegovo likovno
potezo silovito privrela na dan.
O tem so spregovorile tudi njegove intenzivne barve, kot so
rdeča, oranžna, rjava, zelena in
modra. Te je slikar doživljal kot
lastno razpoloženje ob srečanju
z rodno grudo, ki je bilo enkrat
otožno in tesnobno, drugič spet
spokojno in osamljeno. Njegova značilnost je upodabljanje
težkih in temačnih oblakov, ki
napovedujejo nevihto, kot da bi
s tem želel sporočiti svoje lastno
stanje duha.
Najvišjo umetniško raven pa
je Vrečič dosegel v portretnem
slikarstvu. Rad je slikal svoje
najbližje – očeta, mater, brata,
sestro in ostalo sorodstvo, veliko pa je ustvarjal po naročilih.
Portreti predstavljajo umetniško
najbolj dovršen izraz njegove
ustvarjalnosti. Nastali so v razponu od akademskega realizma
do barvnega ekspresionizma. V
njih je mogoče zaznati slikarske sposobnosti opazovanja in
Porabje, 16. aprila 2015
izražanja ustvarjalca in realen
obraz ter duh portretiranca.
Ludvik Vrečič predstavlja danes
največjo avtoriteto med prekmurskimi slikarji 20. stoletja,
saj je bil v svojem ustvarjanju
povsem izoblikovana osebnost.
Njegova likovna dela so izredno cenjena tako v strokovnih
krogih kot med ljubitelji umetnosti. Kljub razpetosti med
dvema narodoma, slovenskim
in madžarskim, je
v sebi združeval visoko mero strpnosti
in razumevanja do
obeh, kar je dokazal
s svojimi razstavami med leti 1928 in
1944. Med tem je še
razstavljal v Benetkah, v Budimpešti,
med vojno pa tudi z
ostalimi prekmurskimi umetniki, Jakobom, Pandurjem in Küharjem. Sicer je
ustvarjal še na mnogih likovnih
kolonijah na Madžarskem. Njegov močan ponos, da je slikar,
ga je ves čas motiviral, kjub težkemu materialnemu položaju v
času 2. svet. vojne, ko je vladala
svetovna ekonomska kriza in so
temu botrovale negotove družbenopolitične razmere. Imel je
še načrte razstavljati, kar pa mu
je na žalost preprečila mnogo
prezgodnja tragična smrt.
Ludvik Vrečič je umrl po koncu
druge svetovne vojne, leta 1945,
ko se je sprl z ruskim vojakom
na vlaku v Monorju in le-ta ga
je nato ustrelil. Njegov poslednji
dom je na pokopališču Monor
na Madžarskem.
Vrečiču je bila po slovesu iz tega
sveta posvečena biografija, saj
je le tako omogočen najboljši
vpogled v razvoj in vrednotenje
njegovega umetniškega dela.
Spominska razstava ob 100. obletnici njegovega rojstva je bila
na ogled v soboškem Pokrajinskem muzeju, prenesena pa v
ljubljansko Mestno galerijo in
mariborsko Umetnostno galerijo. V njegovem rojstnem kraju
pa spominja nanj doprsni spomenik, ki je delo akad. kiparke
Irene Čuk.
Mojca Polona Vaupotič
4
OD
SLOVENIJE…
Volitve, ki so Slovenijo popeljale v
samostojnost
V Cankarjevem domu je potekala slavnostna prireditev ob 25. obletnici prvih svobodnih večstrankarskih volitev.
8. aprila 1990 so bile namreč v Sloveniji prve demokratične večstrankarske
volitve, na katerih so volivci izbirali
predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije, delegate družbenopolitičnega zbora in delegate zbora
občin tridomne Skupščine Republike
Slovenije. Predsednik republike Borut
Pahor je poudaril, da ima dragocenost
in slavnost prvih večstrankarskih volitev leta 1990 vsaj trojni značaj. »Prvič,
vzpostavile so demokracijo. Drugič,
omogočile so pogoje za ustanovitev
lastne države in njeno povezovanje v
združeno Evropo po lastni volji. In tretjič, bile so konstitutivnega pomena za
narodno spravo,« je dejal predsednik
republike. Na volilni dan je svoj glas
oddalo skoraj 84 odstotkov volivcev in
za družbenopolitični zbor Skupščine
Republike Slovenije največ mandatov
(47) podelilo Demosu, med posameznimi strankami pa ZKS-ju-SDP-ju (14).
Izvoljeni so bili tudi štirje člani predsedstva Slovenije: Ciril Zlobec (Socialistična zveza Slovenije); Matjaž Kmecl
(ZKS-SDP), Dušan Plut (Zeleni Slovenije), Ivan Oman (Slovenska kmečka
zveza). Med kandidati za predsednika
predsedstva je 44,4 odstotka glasov dobil Milan Kučan, sledil mu je Jože Pučnik (26,6 odstotka), Ivan Kramberger
(18,5 odstotka) in Marko Demšar (10,4
odstotka). V drugem krogu volitev 22.
aprila je nato zmagal Kučan z 58,6 odstotka glasov.
Slovenski vojaki padli v zasedo
Slovenski vojaki, ki delujejo v mirovni
operaciji Združenih narodov v Libanonu (Unifil), so padli v zasedo, neznana
arabska milica pa jim je iz oklepnih
avtomobilov vzela računalnik. Incident se je zgodil med redno patruljo
enote na jugu Libanona. Vpletenih je
bilo osem vojakov iz mariborske 72.
brigade, do streljanja pa ni prišlo.
Velka sobota, vüzenski pondejlak v Andovcaj
Zdaj že več kak petdvajsti lejt
je tauma, ka smo po dugi lejtaj v Andovci najprvin ogenj
vužgali na velko soboto. Tau
je pa zato bilau, ka ladjeni
prejšnje generacije so zanikoj
valaun bili, pa se je ta stara
štamo. Najvekša problema je
zato vsigdar tau bila, sto de
neso šunko svečat, zato ka
šteri smo delali, nejsmo meli
časa pa nej volé dvej vöre stati
v cerkvi. Kak nas je več bilau
pri ognji, tak smo vekši ogenj
V gauški smo vsekli süji lejs
tak leko delo. Zato ka gda zemski pondejlek smo trenesem plin (gáz) vužgo pod pi- rali za romanje do Triglava.
skrom, nejsem znau, kak de Tau je letos prvo paut bilau,
tau vrelo za pau ali za edno zavolo tauga smo samo petvöro. Te čas sem dja na Gore- najset kilomejtrov šli, pa nej
nji Senik mogo titi kak
vsakšo leto po krpit,
dapa malo so mi noge
zato trepetele, ka da
me doma čakalo. Leko
ka šunka že brez vode
ostala, ali tau se tö ma
zgoditi, ka sirauva ostane, če nede vrejla. Dapa
baug je pomago, pa tak
dobro se je sküjala, kak
če bi stoj cejli čas tam
pri špajerti stau.
Večer v ausmoj vöri smo
ogenj vužgali, zato ka te
je že konec meše bilau
Z možnarom so strejlali mlajši tö
pa lüstvo se je že tö začnilo zbirati. Kak vsigdar, s štükom se je tö samo po asfalti, liki prejk po goškaj.
potejm začnilo strejlati, ka Iz Andovec smo štartali pa
je letos fejst dobro šlau. Tašo prejk števanovske gošče smo
meli pa več drv smo
mogli vküpzvoziti, ka je
nej bilau malo delo. Tak
je tau bilau letos tö, v
soboto predpodnevom
z dvöma traktoroma
smo se vozili po guščaj
pa smo iskali süje bore,
tope, breze pa hrastovi
smolak, s šterim fejst
dobro leko podažiga.
Tau je letos nej bilau
žmetno delo, zato ka
lajnski viher je dosta
drejv vözobrno.
Kak največkrat, zdaj
Plameni andovskoga ognja so visko segali
sem šunko tö dja gordjau küjat. Leko bi pravšega že skorok cejlak pozabila li, ka k taumi nej trbej dosta
v Andovci. Za volo tauga smo pameti, dapa tau je zato nej ešče
si te mi, gda smo že malo zrasli, tak zmislili, ka ohranimo
kresovanje na velko soboto.
Sprvoga so tej ognji samo taši
mali bili, dapa od leta do leta
so vekši gratali, pa ranč tak je
več lidi prišlo k ognji. Tistoga
reda smo še nej meli »štüka«,
samo s taši malimi škatülami
smo strejlali, v šteraj je farba
bila. Sledkar je že vsakši z dauma šunko prineso pa tisto
smo sküjali. Nikdar ne pozabim, kak so nam sline tekle,
gda smo go rezali, pa smo kumaj čakali, aj že gnauk konec
baude meši, pa go leko kau- Na vüzenski pondejlek smo šli na pohod
Porabje, 16. aprila 2015
Šunka je bila rejsan žmana
vejn ranč nej bilau, ka
vsakšo paut se je posrečilo strliti, leko povejm,
ka ranč zapravti smo
nej mogli, kakoli smo
delali. Gda smo tisto
fajn meko šunko vse
podjeli, stera se je sama
küjala cejli zadvečerek,
z domanjim hrenom pa
djajci, te smo ešče malo
pili pa pripovejdali, kak
je tau vsigdar šega bila,
pa gda je zadnji vaudjeu
tö vövgasno, te smo mi
tö domau odišli.
Mogli smo vöpočinjeni,
friški biti, zato ka vü-
šli najprvin do trej ramov (háromház), kak so Montiski bili
doma. Leko bi pravli, ka tau je
zemla, štera se nikan ne drži,
nej k Sakalovcom pa nej k
Števanovcom. Tam se zdaj več
niške ne drži, samo eden leseni križ stoji pa iz tauga leko
vejmo, ka je gnauksvejta tam
lüstvo živelo. Od tec smo tadale šli dola po grabi pa kak smo
prišli k Žlaban, tam smo edno
vretino najšli. Tau vretino tak
zovejo ka Sakalovska vretina,
s te vretine smo se dobro napili, pa tak smo se te potistim
nazaj domau napautili.
Karči Holec
5
Tanja Buzeti je eno leto vandrivala po svejti
»Vse je puno, srce, duša in glava«
Tau, ka bi vse doma njau pa
odišo za neka cajta po svejti,
senja dosta lidi. Samo malo
je takši, ka té svoje senje tüdi
spunijo. Tanja Buzeti in Černelavec, stera že par lejt živi
na Vaneči na Goričkom, se je
odlaučila, ka si té svoje senje
tüdi spuni. »Moj celi žitek je
eno velko potovanje. Gda
sam študerala in sam tüdi
delala za mednarodno študentsko organizacijo, sam
začnila vandrivati po svejti. Odkrila sam, ka mam
posebno veselje te, gda delam in se drüžim z lidami
iz različni kultur, steri svoje
probleme rešavlejo ovak kak
mi,« povej Buzetijova, stera je
svoje enoletno potüvanje po
svejti planejrala že te, gda je
nekaj cajta živela v Belgiji, gé
je spoznala dosta lidi s cejloga
sveta.
»Ge sam rada tam, tüdi pri
deli, gé trbej neka na noge
postaviti, gda pa stvari že
dejo, pa dem tadale in si raj
drügo delo ziščem. In tak
sam že kak študentka bila
v enom tali Afrike in Azije,
pa tüdi po Evropi, in sam
spoznala delo mednarodnih organizacij. Nazaj domau v Prekmurje sam prišla 2002. leta. Te, gda sam
dobila delo na Zavodi za
zdravstveno varstvo v Murski Soboti, sam pravla, ka
mi morajo takšo delo dati,
ka de vezano globalno, na
svejt in Evropo, ka ge ovak
nemo zdržala. Tau moje
delo je bilou te rejsan vezano na Svetovno zdravstveno
organizacijo. In te, gda sam
začnila broditi, ka bi šla po
svejti, sam škela povezati
svoje delo in vandrivanje.
S poznanci, stere sam spoznala prejk Svetovne zdravstvene organizacije, san se
zgučala, ka smo na moji
pauti najšli takše projekte,
gé sam ge s svojim znanjom
leko pomagala,« raztolmači
vandrošica, stera brodi, ka dosta lidi pravi, ka bi šli za duže
v tom, ka se lidgé bojijo gučati en gezik, če mislijo, ka
ga ne gučijo perfektno. Ne
smejš biti nesrani, ka te se
ne moreš navčiti gezika,«
pravi sogovornica, stera je v
tom tali sveta dosta lejpoga
vidla, pauleg toga pa
je v Braziliji pomagala
padaškinji, stera je te
bila namestnica ministrice za zdravje, gda
so probali na nauvo
postaviti zdravstveni
sistem v tistom tali
toga rosaga, gé živejo
domorodci ob reki
Amazonki.
Dosta cajta je v Južni Ameriki, gé sta jo
en kračiči tau poti v
Peruji, Boliviji in Čili
spremlala tüdi brat in
padaškinja iz SloveTanja Buzeti je eno leto vandrivala po sveti nije, preživela v viski
bregaj: »Dosta kondipauti največ cajta, šest mese- cije sam si nabrala, ka sam
cov, preživela v Južni Ameriki, dosta v brege üšla. Rejsan je
gé se je njeno vandrivanje tüdi lejpa ta narava v tej Andaj,
začnilo. Tam je najprva dosta steri se vlečejo vse od Ekvacajta po svejti, samo ka tau ne
morejo zavolo penez: »Pravla mo, ka me je tau koštalo
neka takšoga, kak en avto,
takši srednje velki. Tau pa
mislim, ka je nej tak fejst dosta«. Prekmurka je na svojoj
Prekmurka se je na Galapagosi drüžila tüdi z več kak stau let starimi
želvami
cajta namenila tüdi tomi, ka
se navči španjolsko. »Vsakši
den sam se po pet vör včila
toga gezika in leko povejm,
ka sam po peti kednaj že dosta znala. Mejla sam leranco, ka je samo mené včila.
Pauleg toga sam živela pri
enoj familiji, pri steroj sam
se tö dosta navčila. Prvi keden je šlau malo žmetno, te
pa vsakši den baukše. Mislim, ka je dostakrat problem
dora do Čila. Na pauti sam
srečavala dosta sebi podobnih lidí, starij od 20 pa do
70 lejt, iz različni rosagov.
Naša sküpna strast je bilou
vandrivanje«. Na pauti proti
Aziji se je stavila na Samoi,
rosagi, steri leži na tre otokaj, ma pa okauli 200 gezero
lidi: »Tam so palme, plavozeleno morje, leko povem,
ka rejsan raj na zemli. Čütenje maš, ka samo ške eno
stubo gor staupiš, pa si že v
nebesaj. Vse majo, vse njim
zraste, cejlo leto je toplo in
skor ne nücajo ramov, zatau majo samo streje pa viske stebre. Zvüna spiš, dva
metra vkraj pa je maurdje.
Te skor ne moreš razmeti, ka
majo v tom raji lidgé telko
problemov. Tü sam zatau
malo pomagala, ka so glij
te gor postavlali agencijo za
promocijo zdravja«.
Prek Filipinov je Tanjo Buzeti
paut dale odpelala do Vietnama, Kambodže in Laosa, sfalilo pa ji je cajta za Tajsko. »Vietnam je tak kulturno bogati,
ka če deš od severa do juga,
je en mejsec premalo. Gda
sam prišla v Kambodžo,
sam se mogla za nekaj dni
staviti v eni mali ribiški vesnici, ka sam počivala. Tüdi
Laos mi je šau trnok pod kaužo. Nej je ške tak fejst turističen, lidgé pa so umirjeni
in te pistijo na meri,« pove
sogovornica, stera je v Afriki
dosta cajta preživela tak, ka je
v Zimbabveji pomagala organizacijam, stere pomagajo srmakom, ka bi njim baukše šlo
v njihovom žitki. V glavnom
varaši Harareji je ženske včila,
kak bi si leko peneze prislüžile z odavanjom tistoga, ka pripauvajo v gračenki.
»V enom leti se dosta vsega
zgodi. Če si doma, se obrneš,
gda pa je tak, ka pogosti prmeniš okolje, spoznaš dosta
nauvi lidi, prideš domau
kak drügi človek. Na takši
pauti maš tüdi več cajta za
sebe, ka leko premišlavleš,
ka sploj škeš v življenji, ka
se pitaš, zakoj se telko sekeraš in živceraš za tau pa
ovo in vidiš, ka po sveti lidge z dosta menje včasi dosta
bole srečno živejo kak mi.
Pauleg toga vidiš, ka se moreš vsaki telko časa staviti,
ka ne moreš naprej. Nücaš,
ka premisliš, ka si vse doživo in vido. Vse je puno, srce,
duša in glava,« je ške povedala Tanja Buzeti.
Silva Eöry
Porabje, 16. aprila 2015
… DO
MADŽARSKE
Madžarsko je lani zapustilo za 50
odstotkov več ljudi kot leto prej
Po podatkih Centralnega statističnega urada je lani zapustilo Madžarsko 1,5-krat več ljudi kot leto prej in
skoraj 6,5-krat toliko kot leta 2009.
Gre za gospodarske migrante, ki nameravajo ostati v tujini najmanj eno
leto ali več. Lansko število migrantov
je bilo 31.500, 44 odstotkov le-teh je
mlajših od 30 let, 77 odstotkov še ni
dopolnilo svojih 40 let. Državo torej
večinoma zapuščajo mladi ljudje, večinoma moški, 54 odstotkov le-teh je
neporočenih.
Sodelavci Centralnega statističnega
urada so mnenja, da njihovi podatki
niso točni, kajti precej migrantov
svojega odhoda ne prijavi, čeprav je
to obvezno. To potrjujejo tudi podatki
tujih držav o sprejetih migrantih, ki
so višji, kot kažejo madžarske statistike. Po teh podatkih in podatkih Eurostata približno 300 tisoč Madžarov
dela in živi v tujih državah, predvsem
v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu.
Izjava o premoženjskem stanju
obvezna in javna tudi za družinske
člane?
Nacionalna volilna komisija je odobrila referendumsko vprašanje civilnih
organizacij, ki se nanaša na premoženjsko stanje poslancev in politikov.
Če bi referendum uspel, bi bile javne
tudi izjave o premoženjskem stanju
družinskih članov politikov, ki živijo
z njimi v istem gospodinjstvu. Izjavo
morajo družinski člani izpolniti že
sedaj, toda vpogled vanjo imajo le
člani komisije za imuniteto, če poteka zoper politika kakšen postopek, ki
je povezan z njegovim premoženjem.
Bogatenje nekaterih politikov, ki ni
v sorazmerju z njihovimi dohodki,
oziroma primeri, ko politiki kupijo
luksuzno stanovanje in ga prepišejo
na ime mladoletnega otroka ali svoje
žene (torej ga v lastni izjavi o premoženjskem stanju ne napišejo), so
spodbudili civilno sfero, da je dala
pobudo za referendum.
6
NAČRT PROGRAMOV
Zveze Slovencev na Madžarskem za leto 2015
A Magyarországi Szlovének Szövetsége 2015. évi programterve
april - maj
Slovenski filmski klub za mlade in
odrasle v Porabju
Szlovén film klub fiataloknak és felnőtteknek.
10. april
Otvoritev razstave HARANGLÁB,
ZVONIK, HOLZGLUCKENTURM v
Slovenskem domu
Kiállítás megnyitó a Szlovének Házában.
11. april
Filmski popoldan v Slovenskem
domu: ogled filma Življenje kot v
filmu
Szlovén ifjúsági film megtekintése a Szlovének Házában.
17.april
Predavanje Andreje Rustja o Amiših
Andreja Rustja előadása az amisokról
25.-26. april
Porabski večer (folklorni, literarni, pevski) na Reki na Hrvaškem
Rába-vidéki szlovének kulturális estje a Rijeka-i (Fiume Horvátország) szlovéneknél.
29. april
Seja predsedstva Zveze Slovencev
na Madžarskem
A Magyarországi Szlovének Szövetsége Elnökségének ülése
7. maj
Gledališka predstava z naslovom
Kje je nosek! v izvedbi gledališča
Ku-Kuc za vrtce Monošter, Sakalovci in Dolnji Senik v Slovenskem
domu v Monoštru
Szlovén animációs színdarab a Rába-vidéki szlovén
óvodások részére - Szentgotthárd, Szakonyfalu, Alsószölnök - a Szlovének Házában.
8. maj
Ogled
dokumentarnega
filma
o »mejnem pasu« v Slovenskem
domu
Erdélyi János A nyomsávon című dokumentumfilm bemutatója.
15. maj
Otvoritev likovne razstave Draga
Medveda v Slovenskem domu
Drago Medved képzőművész kiállításának megnyitója a Szlovének Házában.
22. maj
Volilni občni zbor ZSM v Slovenskem domu v Monoštru
A MSZSZ választó közgyűlése a Szlovének Házában
Szentgotthárdon.
23. maj
Prekmurski večer z gastronomijo
in degustacijo vin
Muravideki est ételbemutatóval és borkostolással.
… maj ali september
Predavanje o gobah, nabiranje in
priprava gob pri Porabski domačiji v Andovcih; predavanje bo imel
Slavko Šerod, predsednik Gobar-
skega društva Lisička Maribor
Slavko Šerod a maribori gombász egyesület elnökének előadása a gombákról, majd gombaszedés
és ízletes ételek elkészítése gombákból.
7. junij
Jubilejni koncert Komornega zbora ZSM Monošter ob 10-letnici delovanja v Slovenskem domu v Monoštru
MSZSZ szentgotthárdi kamarakórúsának 10. jubileumi koncertje a Szlovének Házában Szentgotthárdon.
…junij
Sodelovanje Športnega društva
Slovenska ves na mednarodni prireditvi 39. Srečanje mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel
v Sloveniji
39. Nemzetközi Ifjúsági Sporttalálkozó Szlovéniában, közreműködik a rábatótfalui SE ifjúsági futballcsapata.
20.-21. junij
46. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se ga
bo udeležil MePZ Avgust Pavel
Gornji Senik
46. Nemzetközi Szlovén Éneklő Tábor Šentviden,
amelyen a MSZSZ felsőszölnöki Pável Ágoston Vegyeskara 43. alkalommal vesz részt.
.... junij
Odkritje spominske plošče porabskim deportirancem v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna
vprašanja (Katarina Munda Hirnök) v Monoštru
Emléktábla avatása a Hortobágyra kitelepített Rábavidéki szlovének emlékére Szentgotthárdon.
27. junij
Mladinski program z naslovom
Jedi iz krušne peči; zvečer zabavni
program v Hiši jabolk na Gornjem
Seniku
Ifjúsági program Kemencés ételek címmel, este
szórakoztató program az Almalakban Felsőszölnökön.
18. julij
Srečanje Porabskih Slovencev - Porabski dan v Andovcih
Rába-menti Szlovén Nap Orfaluban.
8.-15. avgust
14. mednarodna likovna kolonija
v Monoštru
14. Nemzetközi Művésztelep a Szlovének Házában
Szentgotthárdon.
22. avgust
30. obletnica Folklorne skupine
ZSM Gornji Senik
MSZSZ felsőszölnöki néptáncsoportjának 30 éves
jubileumi műsora.
….. avgust
45. Mednarodna likovna kolonija
mladih iz Slovenije, Avstrije, Itali-
Porabje, 16. aprila 2015
je, Hrvaške in Porabja v Avstriji
45. Nemzetközi gyermek rajztábor Ausztriában
szlovéniai, ausztriai, olaszországi, horvátországi
és Rába-vidéki szlovén általános iskolások részére.
september-oktober-november
Tečaj slovenskega jezika v Slovenskem domu (tedensko)
Szlovén nyelvtanfolyam a Szlovének Házában.
september
Mednarodni kolesarski maraton v
soorganizaciji ŠDK Monošter
Nemzetközi kerékpártúra a szentgotthárdi Sportkerékpár Egyesület közreműködésével.
... september
Seja predsedstva Zveze Slovencev
na Madžarskem
A Magyarországi Szlovének Szövetsége Elnökségének ülése
17. oktober
II. Vrajža nauč v Andovcih v soorganizaciji PKTD Andovci
Szellemek éjszaka Orfaluban a RSZKTE társszervezésében.
…november
Otvoritev razstave ustvarjalcev
XIV. Mednarodne likovne kolonije
v Monoštru; izdaja kataloga
XIV. Nemzetközi művésztelep alkotásainak kiállítása a Szlovének Házában Szentgotthárdon. Katalógus megjelentetése.
... november
Seja predsedstva Zveze Slovencev
na Madžarskem
A Magyarországi Szlovének Szövetsége Elnökségének ülése
7. november
Proslava ob 25-letnici delovanja
Zveze Slovencev na Madžarskem
in časopisa Porabje v Monoštru
Ünnepi megemelékezés a MSZSZ és a Porabje újság
25 éves fennállása alkalmából.
4. december
Miklavž obišče porabske malčke v
vtrcu
Mikulás járás a Rába-vidéki óvodákban.
16. december
Otvoritev likovne razstave v spomin na 10. obletnico smrti Jožeta
Vilda v Slovenskem domu v Monoštru
Jože Vild halálának 10. évfordulója emlékére kiállítás szervezése a Szlovének Házában Szentgotthárdon.
december
Božični koncerti
Karácsonyi koncertek
ZSM si pridržuje pravico do sprememb načrtovanih programov/A
programterv változtatási jogát fenntartjuk.
Gyöngyi Bajzek,
sekretarka Zveze Slovencev
na Madžarskem
7
Zakoj, zakoj?
Pismo iz Sobote
Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva
prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«.
Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila
»zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö,
»zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati,
kak bi mali Peter tou škeu čüti.
Mrzlo pa vrouče
Mali Peter trno rad pomore
svojmi ati pri deli. Zvekšoga
bole zaplejče, kak pa dela,
depa dun volo ma. Ranč njemi nej trbej prajti, aj dé pomagat. Kak se ata gene, tak je
mali Peter že skrak njega gé.
»Kama déva,« šké mali Peter
znati pa vedeti, ka ta z atom
delala.
»Tavö po drva deva,« ga ata
primle za drouvno rokou.
»Zakoj,« mali Peter ne more
ovak, kak pa ka ato pita.
»Peter,« ata mora znouva tumačiti. »Vej pa vejš, ka drva
za küriti mamo. Z njimi se
segrejvamo. Vej pa tou dun
vejš?«
»Zakoj?«
»Peter, ka spitavaš,« ata že
drva v košar klade.
»Vej pa, zakoj se trbej segrejvati?«
»Peter, vej pa tou vsikši vej. Segrejvati se trbej, ka nam nede
mrzlo,« ata drva že nut v ram
nese.
»Zakoj?«
Ata košar na pragi doj deje.
Gleda koulak sebe, iške, kak
aj tou sinej povej. Kak njemi
aj tou od mrzloga pa od toploga vrejmena tapovej.
»Peter, pogledni! V naši krajini
pa eške nindrik indrik mamo
toplo pa mrzlo vrejmen. Gda
je toplo gé, se nam nej trbej
segrejvati, ka nas vrejmen segrejvle. Gda pa je mrzlo gé, se
moramo sami segrejvati. Razmejš,« ata šké košar zdignoti.
»Tak malo razmejm, depa zakoj?«
»Vej sam ti pa že povedo,« ata
košar nazaj doj deje. »Gnouk
nas vrejmen segrejvle, drgouč
pa se sami segrejvlemo. Zdaj
mo mi s tejmi drvami sami
sebe segrejvali. Škem prajti,
drva do gorela, mi mo pa na
toplom sejdli.«
»Zakoj,« mali Peter eške ne vej
vse tisto, ka šké vedeti.
Ata več nema rejči. Pun košar
z drvami nut nese. Tam v künji je nut v lado sklada. Mali
Peter je že vcejlak skrak njega. Eške un sam eno poleno
nut v lado deje.
»Ata, zakoj je gé vrejmen mrzlo ali pa toplo?«
»Zatoga volo, ka je gnouk
zima, drgouč pa je leto, zmejs
pa eške sprtolejt pa gesen. Na,
tak, zdaj pa vse vejš,« ata lado
skrak peči doj zapre.
»Zakoj? Škem prajti, zakoj je
nej vrejmen vsigdar toplo gé,«
si mali Peter doj na lado sede.
»Tou se boš pa v šouli včiu,«
kcuj k atinoj nevouli mama
stane.
»Zakoj kuman v šouli. Ge
škem zdaj o tejn vse znati,«
mali Peter že gor na ladi stodji, samo aj se vidi, kak je un
že velki gé.
Ata pa mama se skrak njega
na lado sejdeta. Vsikši sidi na
ednom kraji, mali Peter pa
stodji zmejs med njima dvöma. Gledata eden drugoga,
znouva Petra gledata pa tak
tadale pa tak naprej. Mama
rejč napej vzeme.
»Peter, müva z atom tö vse ne
vejva, ne pouniva vse tou, ka
je na svejti gé. Niške ne vej,
ka vse se godi koulak nas.
Eni znajo več, drugi pounijo menje. Depa ti boš gnauk
svejta vedo skur vse. Po tejm
nama ti povejš, zakoj je gnouk
mrzlo, drgouč pa je bole toplo
gé.«
Mali Peter je že skur pito. »Z«
se njemi je že zadgno v lampaj, »akoj« pa je nej vöprišlo.
Na velko srečo svoji starišov,
na velko brodi, kak de gnauk
svejta.
Miki Roš
Horoskopi pa eške vse drugo
Bole so ovakši časi, ka je živemo, lidge vse več škejo vedeti
o tejm, ka vse ji v živlenji eške
čaka. Takšni lidi, steri tou vejo
ali pa sploj ne vejo delati, je
vse več pa vse več. Ponüvajo se
nam na teveni, prejk radiona,
v novinaj, leko prejk mobija,
SMS-a pa eške prejk interneta
ranč tak. Pa, ka si nete brodili, kak sam ranč ge tisti, steri
od toga nika neške čüti. Nej,
sploj nej! Ranč ovak! Pomalek sam cejli nouri grato na
vse té ženske pa moške, steri
od mojga žitka več vejo prajti
kak pa ge sam. Depa kak sam
obodo s tejm delom, tou pa je
nika vcejlak drugoga.
Najprva sam na teveni gledo
nikšno žensko. Že nin za tri
minute se mi je povidlo, kak
je tou nikšna ovakša ženska.
Vse je vejdla, gezik njoj je šou
kak dobro namazani motor.
Zovém go, zovém go, aj ge
tö na red pridem. Na, nin za
pou vöre nekak telefon gor
zdigne. Povej mi, aj malo počakam, ka brž na red pridem.
Čakam, čakam eške skur pou
vöre, depa po tejm je tista
ženska na teveni svoje delo
zgotouvila. Na, nika nede z
moje sreče, nika nemo zvedo,
kak si moram svoj žitek tadale ravnati. Depa nin za deset
minutov SMS dobim. Tista
ženska mi je napisala, aj njoj
nazaj napišem, ka škem zvedeti. Nejsam dugo brodo. Kak
najbole brž sam njoj napiso,
aj mi vöovadi, stere numere
moram vöokroužiti, če škem
na lotoni velke pejneze dobiti.
Kumam sam zgotouvo, sam
numere doubo. Depa nej numere od lotona, numere od
njenoga računa, kama aj 150
evronov gor dejem pa de una
po tejm vse naprajla, ka mo
srečen tö brezi pejnez. Vrag
babdji, sam si pravo, ti namé
ne boš za norca mejla. Tak
sam isko tadale. Sam škeu
ziskati nekšno drugo žensko
ali pa moškoga, ka mi rejsan
kaj čednoga od mene povej pa
od moje sreče. Tak sam prejk
interneta najšo nekšnoga
moškoga, steri 99,99 % vse
vej od človeka povedati. Ranč
njemi ga nej trbej videti, nej
se srečati z njim. Un tü leko
vse ovak naredi kak pa drugi.
Šou sam v akcijo. Sedem se za
računalnik. Pišem od sebe pa
eške tou, ka vse škém od sebe
zvedeti. Nej ena, nej dva, mi
moški že nazaj piše. Tak mi
napiše, ka un ne more vse nagnouk obrediti. Oba vküper
va tou po falataj delala. Dobro, si brodim, aj bou po falataj, samo aj se mi vse vküper
na srečo obrné. Možakar mi
je že včasin po tejm napiso,
kak mi na mojo pout nikšna
ženska pride. Nikšna ženska,
zavolo stere se mi cejli žitek
koulak obrne. Pa eške tou mi
je napiso, kak mi zvejzde kažejo nika vcejlak svekloga na
toj pouti. Pitam ga, ka bi tou
sveklo aj bilou, un mi nazaj
napiše, kak mi tou drgouč vöovadi. Dobro, si pravim! Tou
sveklo dun nika vcejlak lejpoga pa veseloga znamenüje.
Tak sam šou v nouvi den do
kraja optimističen. Dem po
dvouri, na pout mi stane moje
tašča Regina, trno čedna ženska. Vse sam blejdi grato. Tou
je ta ženska, ka mi na pout
stane? Vej pa una mi je tou
že zdavnik naprajla pa mi je
žitek rejsan koulak obrnoula.
Tak me je strousilo od nevoule, ka sam na tisto sveklino
vcejlak tapozabo. Depa brž
mi je na pamet prišla, gda se
je oblisnolo, ka me je eden
sumar z avtonom tavdaro.
Dobro, ena potrejta rouka
pa plava ouka je boukše kak
pa kaj üjšoga. Tak doma na
posteli ležim dneve pa dneve, kcuj pa si obečavam, kak
na takše lidi več ranč brodo
nemo. Ja, ge sam rejsan nej
brodo. So pa uni name brodili. Najprva sam račun od
tiste ženske s televizije doubo.
Za tisti telefon, ka sam šenki
skur pou vöre čako pa eške
za vse mobine, ka mi je una
poslala pa eške za tistoga, ka
sam njoj ga ge sam poslo. Vej
pa mi doma za elektriko, vodou pa eške kaj drugo menje
plačamo! Tak je una loto dobila, nej pa ge. Že za dva dneva
eške eden račun pride. Leko si
brodite, sto mi ga je poslo. Ja,
tisti možakar z interneta! Na,
pri tom računi sam gor prišo,
kak sam si s tejm zdaj rejsan
pamet küpo. Sam gor prišo,
kak z našo srečo drugi pejneze slüžijo. Od mene več enoga
filejra ne dobijo!
Miki
VABILO
Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabi na
predavanje popotnice
ANDREJE RUSTJA,
z naslovom
ŽIVELA SEM MED AMIŠI,
ki bo (v petek) 17. aprila 2015, ob 16. uri
v Slovenskem domu v Monoštru.
Predavanje bo bogato ilustrirano z diapozitivi in povzeto tudi
v madžarščini.
Porabje, 16. aprila 2015
PETEK, 17.04.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO,
POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ. 11.05 MI SE MAMO
RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK,
ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA
TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA
OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O
MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN
MLADE, 18.10 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 PUJSEK BIBI: ORKESTER,
RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA
LEPŠE, ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: KLUB ZA
SRCE, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL
PETEK, 17.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO,
12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJ, 13.20 AVTOMOBILNOST, 14.00 GIMNASTIKA EVROPSKO PRVENSTVO: MNOGOBOJ (Ž), 16.00 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE
LIGE, 16.25 ŠPORT, 18.30 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: MNOGOBOJ
(M), 21.00 OSIVELI PRIJATELJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.30 POPRAVLJENA
KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.15 ŽELEZNI KRIŽEC, AMERIŠKI FILM,
0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 ZABAVNI KANAL
***
SOBOTA, 18.04.2015, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 JELENK - SVETA
GORA STAROVERCEV, IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI
DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 13.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA,
14.20 PARADIŽ (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.15 NA POTI: Z DR. NADO
PRAPROTNIK, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA:
AZORI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH,
ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST
O NEZASTRAŽENEM VRTU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME,
20.00 VIKTORJI 2014, 21.55 BOMBARDIRANJE, NIZOZEMSKO-BELGIJSKOMADŽARSKI FILM, 23.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 0.10 SCOTT IN BAILEY
(III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.00 OZARE, 1.05 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT,
VREME, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFO-KANAL
SOBOTA, 18.04.2015, II. SPORED TVS
8.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 10.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: MARIBOR,
10.30 NA LEPŠE, 11.00 POLNOČNI KLUB: KLUB ZA SRCE, 12.15 Z MONTYJEM
DONOM PO FRANCOSKIH VRTOVIH: ZELENJAVNI VRTOVI, ANGLEŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 13.25 RAD IGRAM NOGOMET, 13.55 NOGOMET
- VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 14.30 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO:
ORODJA, 16.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BAHRAJNA - KVALIFIKACIJE, 18.10
KOŠARKA: DRŽAVNO PRVENSTVO - KRKA : UNION OLIMPIJA, 20.00 NOGOMET
- DRŽAVNO PRVENSTVO: RUDAR : MARIBOR, 21.55 MAFIJSKI RAJ - KUBA PRED
REVOLUCIJO LETA 1959, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.50 ARITMIJA,
23.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.25 ZABAVNI KANAL
***
NEDELJA, 19.04.2015, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DANOV DINOSVET: KEGLANJE Z
DINOZAVRI; OSAMLJENI ZOB, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 SLEDI,
DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN
ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT,
VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.20 NA
SVIDENJE JUTRI, FRANCOSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME,
17.20 TOČNO POPOLDNE, 18.20 Z VRTA NA MIZO, 18.40 MUK: PUŠČAVSKI
ARHEOLOGI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00
ZADNJI TANGO V HALIFAXU (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 INTERVJU,
21.50 NA POTI: S HERMANOM GVARDJANČIČEM, DOKUMENTARNA SERIJA,
22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 OBLAST (I.): PRVI TOREK V OKTOBRU,
DANSKA NADALJEVANKA, 23.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.20 DNEVNIK, 0.45
ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI,
NEDELJA, 19.04.2015, II. SPORED TVS
8.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA,
8.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 8.50 TURBULENCA,
IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.40 RAD IGRAM NOGOMET, 10.15 JAZZ
PARTY: LISA SMIRNOVA, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN DARKO BUTORAC (P.
I. ČAJKOVSKI, F. GULDA), 11.15 MOZARTINE: MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTVS
IN DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE CELJE - CENTER, GODALNI ORKESTER
RTVS IN SIMON KREČIČ (J. G. RHEINBERGER: MAŠA V A-DURU), 12.15 OČI IN
UŠESA BOGA - VIDEONADZOR SUDANA, DOKUMENTARNI FILM, 14.00 2. ISTRSKI
MARATON, REPORTAŽA, 14.30 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: ORODJA,
16.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BAHRAJNA, 19.00 ODBOJKA - DRŽAVNO
PRVENSTVO: FINALE (M), 3. TEKMA, 21.00 ŽREBANJE LOTA, 21.05 UMORI NA
PODEŽELJU (XVI.): DIVJA ŽETEV, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.35 NIKJER DOMA,
BELGIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.55 ARITMIJA, 1.00 ZABAVNI KANAL
***
PONEDELJEK, 20.04.2015, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!,
KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.00 LJUDJE IN
ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT,
VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB: KLUB ZA SRCE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER
DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30
ODPRTA KNJIGA: ALBERT EINSTEIN: TEORIJA RELATIVNOSTI, 17.00 POROČILA
OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00
INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: JAZ ŽE
NE BOM PUSTILA, DA MI IZPADE ZOBEK, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO
CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.35 SLOVENSKA
JAZZ SCENA: KURT ELLING (VOKAL) IN LAURENCE HOBGOOD (KLAVIR),
BIG BAND IN SIMFONIKI RTVS, DIRIGENT MICHAEL ABENE, 1/2, 2013, 0.25
DUHOVNI UTRIP, 0.40 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME,
1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL
PONEDELJEK, 20.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO,
12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 NA LEPŠE, 13.55 OBZORJA DUHA:
ZALOGA MODROSTI, 14.40 PROJEKT NA DEŽELI, DOKUMENTARNA SERIJA,
15.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.35
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
PRAVA IDEJA! 16.00 TO BO MOJ POKLIC: KEMIJSKI TEHNIK, KEMIJSKI INŽENIR,
DOKUMENTARNA SERIJA, 16.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.05 VIKEND PAKET,
18.15 MOLDAVIJA - MED SVETOVI, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.05
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: DOM ZA VINCENTA
VAN GOGHA, NIZOZEMSKA MINI-SERIJA, 21.30 KRAJ ZLOČINA: MEJNI PRIMER,
AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 23.00 ŽIVLJENJE V HIPU, AMERIŠKI FILM, 0.25
ODPRTA KNJIGA: ALBERT EINSTEIN: TEORIJA RELATIVNOSTI, 0.45 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI KANAL
***
TOREK, 21.04.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!,
KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.05 DUHOVNI
UTRIP, 12.20 SLEDI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT,
VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 NAGLAS! 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00
POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.40 OTROŠKI
PROGRAM: OP! 16.10 OPUS, 16.40 EKO UTRINKI: RECIKLIRANJE GRADBENIH
ODPADKOV, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA
PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00
INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: VESELJE,
RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT,
VREME, 20.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00
TEHNIKA LJUDSTVU, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT,
VREME, 23.05 GLOBUS, 23.40 PRIČEVALCI: BRANKO DOBRAVC, 1.00 POSEBNA
PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.25 DNEVNIK, 1.55
SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI,
2.40 INFO-KANAL
TOREK, 21.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.35
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA
ODDAJA, 14.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.15 CITY
FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: DAKA, 15.40 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE
– KANAPÉ, 16.10 VIKTORJI 2014, 18.05 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: AZORI,
FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50
ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 NAPAD,
BELGIJSKO-FRANCOSKO-LIBANONSKI FILM, 23.00 PLESNI VEČER: GIOVANNI
BATTISTA PERGOLESI - EDWARD CLUG: STABAT MATER. SOLISTI IN ANSAMBEL
BALETA SNG MARIBOR, BAROČNI ORKESTER AG IN EGON MIHAJLOVIĆ, 23.45
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI KANAL
***
SREDA, 22.04.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!,
KVIZ, 11.10 MI SE MAMO RADI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.00 TEHNIKA
LJUDSTVU, DOKUMENTARNI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME,
13.30 INTERVJU, 14.25 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00
POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE
CELICE: OŠ BEŽIGRAD IN OŠ ŽELEZNIKI, KVIZ, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA
OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: MEJE ZDRAVEGA TEKA,
IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM,
DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: NAJMANJŠI VRT
NA SVETU, RISANKA, 18.20 MINUTA V MUZEJU: HIERONYMUS BOSCH: SVETI
JAKOB IN ČAROVNIK, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: KAVLEŽ IFLA, ANGLEŠKI FILM, 21.35 VSAK
PRAVI PESNIK, IGRANO-DOKUMENTARNI PORTRET TOMAŽA ŠALAMUNA,
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35
TURBULENCA: MEJE ZDRAVEGA TEKA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA,
0.05 DNEVNIK, 0.30 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.00 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL
SREDA, 22.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15
DOBRO JUTRO, 12.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 POSEBNA PONUDBA,
IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 TOČNO POPOLDNE, 15.25 Z
VRTA NA MIZO, 15.50 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 16.20 TO BO
MOJ POKLIC: ARHITEKT, INŽENIR GRADBENIŠTVA, DOKUMENTARNA SERIJA,
16.50 RAD IGRAM NOGOMET, 17.25 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: POLFINALE,
POVRATNA TEKMA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30
GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: IZBOR NASTOPOV, 21.50 BLEŠČICA,
ODDAJA O MODI, 22.25 TISOČ STVARI, ŠVEDSKI FILM, 0.00 TOČKA, GLASBENA
ODDAJA, 0.50 ZABAVNI KANAL
***
ČETRTEK, 23.04.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ,
11.10 TURBULENCA: MEJE ZDRAVEGA TEKA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA
ODDAJA, 11.55 ODPRTA KNJIGA: ALBERT EINSTEIN: TEORIJA RELATIVNOSTI,
12.15 NAGLAS! 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME,
13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI
- HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 15.45 OTROŠKI PROGRAM:
OP! 15.45 PIM IN POM: SKRITI ZAKLAD, RISANKA, 15.50 V BOJU S ČASOM (II.),
NEMŠKA NADALJEVANKA, 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH,
ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55
NOVICE, 18.0 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 NUKI IN
PRIJATELJI: POD LUNO, RISANKA, 18.15 TINKA IN ŽVERCA: TINKA IN ŽVERCA NA
PIKNIKU, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA,
ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM: DRŽAVA IN NJENA
KULTURNA POLITIKA, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI,
0.50 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL
ČETRTEK, 23.04.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL,
10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.10 ARHITEKT
MEDITERANA, PORTRET VOJTEHA RAVNIKARJA, 15.00 NEOKRNJENI KOTIČKI
SVETA: AZORI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 PRIČEVALCI:
BRANKO DOBRAVC, 17.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 18.00 MOSTOVI HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 18.30 GLASNIK, KULTURNOIZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE
DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: ČETRTFINALE,
POVRATNA TEKMA, 22.55 IME ROŽE, NEMŠKO FRANCOSKO ITALIJANSKI FILM,
1.05 TRGOVINICA ZA SAMOMORE, FRANCOSKI ANIMIRANI FILM, 2.25 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 3.10 ZABAVNI KANAL
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
MLADI FOLKLORNIKI
Z GORNJEGA SENIKA
NA OBMOČNI REVIJI V
BELTINCIH
Otroška FS DOŠ z Gornjega Senika se je udeležila Območnega
srečanja otroških folklornih skupin v Beltincih, ki ga vsako leto
organizira JSKD Slovenije, Območna izpostava JSKD Murska
Sobota, in je letos potekalo 1. aprila 2015. Folklorna revija je
potekala v veliki telovadnici OŠ Beltinci. OŠ Beltinci in Beltinci
sami veljajo za »zibelko« folklore v Prekmurju, poleg otroške
skupine na OŠ, ki šteje kar 100 članov, delujejo v kraju še 3
odrasle folklorne skupine.
Mladi plesalci z Gornjega Senika so se predstavili s plesi iz
Porabja, ki so nekateri nekoliko drugačni od ostalih plesov
na območju Prekmurja. Plesov so se naučili v okviru projekta,
namenjenega vzgojno-izobraževalnim zavodom Prekmurja in
Porabja. Na harmoniki jih je spremljal Matej Smej, vaditeljici
skupine sva Margit Gyeček z Gornjega Senika in Valerija Žalig,
ki sem sestavila program. Margit je kot spremljevalka prišla s
plesalci iz Porabja, v Beltincih sva jih čakala Matej in Valerija.
Plesalci so se odrezali dobro in smo z njihovim nastopom vsi
zelo zadovoljni, to je povedala tudi strokovna spremljevalka
JSKD in pohvalila izvedbo plesov ter sproščenost naših mladih
plesalcev med nastopom.
Folklorno revijo si je ogledalo veliko gledalcev, dvorana je bila
polna, gledalci pa so posebnim in dragim gostom iz Porabja,
tako jih je predstavila mlada napovedovalka, glasno zaploskali.
OŠ Beltinci je mladim gostom iz Porabja omogočila ogled šole.
Po nastopu so se mladi plesalci ustavili tudi v centru Beltinec
in si privoščili sladoled, kar je bila nedvomno »največja« nagrada.
Območne revije se je poleg skupine z Gornjega Senika udeležilo tudi 6 otroških skupin iz OŠ, ki spadajo k Območni izpostavi
JSKD Murska Sobota. Udeležba na podobnih dogodkih je za vse
mlade folklornike zelo pomembna, saj se družijo z vrstniki, ki
prav tako kot oni negujejo ljudsko izročilo svojega kraja in imajo priložnost, da si ogledajo tudi programe drugih skupin.
Valerija Žalig
OPRAVIČILO
Opravičujemo se članom gledališke skupine Duo
Fodor, da smo v prejšnji številki v naslovu narobe zapisali njihovo ime. Seveda vsi vemo, da se
imenujejo Duo Fodor in ne Fofor.
Uredništvo