GORJANCI – 17.spomladanski pohod
12.06.2011
(Trdinova pot – 4. etapa)
ODHOD: nedelja, 12. junija 2011 ob 6.00 uri
POTEK TURE: Novo mesto - Vahta - Jugorje (554 m) (A) - Trdinov vrh (1178 m)
- Miklavž (964 m)(A) - Gospodična (822 m) - Novo mesto
TURA: Za naš 17. spomladanski pohod na Gorjance smo tokrat izbrali izhodišče "na
drugi strani - na sončni strani" Gorjancev - Jugorje (554 m), ki je tudi najvišje ležeče
naselje na belokranjski strani Gorjancev. 1.žig. Avtobus bomo zapustili pri Gostilni
Badovinac (zgornji), kjer si bomo privoščili tudi jutranjo kavico. Nato pa pot pod
noge!! Naš pohod, ki je tudi 4. etapa Trdinove poti ne bo potekal čisto po markirani
Trdinovi poti, vendar bomo kljub temu osvojili vse tri žige s te poti (Jugorje –
Trdinov vrh – Gospodična). Mi se bomo podali našemu cilju na proti po poti, ki jo je
markiralo PD Metlika leta 1999. Pot nas bo vodila skozi vasico Jugorje, nato pa
konec civilizacije. Po svetlem in preglednem bukovem gozdu, kjer igra svetlobe in
senc dela čudeže, po mehkih travnatih košenicah, poraslih z bogatim izborom
travniških in cvetličnih vrst, ob šumenju in zvokih prebivalcev teh krajev in mogoče,
prav mogoče bomo srečali še kakšnega "v krzno oblečenega tekača", ki beži pred
lovcem. Pot je zanimiva in polna izvirnih markacij. Po dobrih treh urah hoje bomo
prišli do izvira Jordan, in nato cca. 2 km nadaljevali pot po gozdni cesti Vahta Gospodična, nato pa še vzpon proti Trdinovem vrhu (1178 m) 2.žig. (5 ur). Trdinov
vrh (1178 m) - je dobil slednje ime 15. avgusta 1923, ko so krstili najvišji vrh
Gorjancev po pisatelju Janezu Trdini, ki je Gorjance ovekovečil v svojih Bajkah in
povestih o Gorjancih. Na slovenski strani vrha je stala cerkvica sv. Ilije, ki je tudi v
ruševinah in še čaka zaščito. Razgled s Trdinovega vrha je enkraten. Po krajšem
počitku sledi še spust proti našemu končnemu cilju - Planinski dom na Miklavžu, kjer
nas bo čakal topel čaj, topla malica in hladna pijača. Minutnik (400 m pod
Miklavžem) - presihajoči izvir, izvir ki je in ga ni. Mnogo je teorij o naravnem pojavu
presihanja izvira Minutnik, vendar je danes jasno samo to, da gre verjetno za sistem
podzemnih povezav, ki s pomočjo fizikalnih pojavov "uravnavajo" količino vode, ki
pride na dan kot izvir, se kot potoček po 10-ih metrih izlije v potok Pendirjevka.
Ciklus presihanja naj bi bil na 8 minut, vendar je le ta odvisen predvsem od količine
vode (padavin) in letnega časa. Odhod z Miklavža načrtujemo okoli 16. ure oz. po
dogovoru. Avtobus nas bo odpeljal še do Gospodične, kjer bomo dobili še 3.žig
Trdinove poti in nato proti Novemu mestu. Gospodična (828 m) - Tu stoji Planinski
dom pri Gospodični. Od tu je lep pogled na Podgorje. Pod domom se izliva na dan
studenec, ki mu je mojster domišljije Janez Trdina soustvaril neminljivo glorijo moči,
ki da jo ima njegova voda, če jo piješ: da namreč ohranja ali vrača mladost,
zlasti ženskam. Nikar se preveč ne čudite, če boste videli, da ljudje v svoje
avtomobile odnašajo cele kanistre studenčnice, potem ko se je napijejo že pri izviru.
pri tej vodi te vsaj nihče ne odira. Prihod v Novo mesto načrtujemo okoli 17. ure.
SKUPAJ HOJE: 5 - 6 ur
VIŠINSKA RAZLIKA: 624 m
(Jugorje (554 m) - Trdinov vrh (1178))
VREDNOST TURE: 16 točk
ZAHTEVNOST TURE: nezahtevna
HRANA: malica, čaj iz nahrbtnika!!
(enolončnica + pijača)
• Dnevnik SPP ! Trdinova pot !
CENA: 15 EUR (člani PD POHODNIK)
Gorjanci, to so visoki, z vodami prepojeni in s cestami prepredeni gozdovi. Zdi se, da
v njih ni več Trdinove gluhe loze, zatočišča vilinskih bitij, kjer človek lahko sreča le
samega sebe, pravzaprav bitje v sebi, pred katerim bi rad pobegnil. Danes na tem 40
km dolgem pogorju med obmejnim Obrežjem na vzhodu, Črmošnjiško dolino na
zahodu - ta jih tudi loči od Kočevskega Roga, Novomeško in krško kotlino na severu
ter Belo Krajino in Kolpo na jugu povsod srečaš človeka z avtom, traktorjem ali vsaj
motorno žago. Pred planinskimi domovi na Gospodični, pri Miklavžu in celo na
Trdinovem vrhu so parkirišča ob koncu tedna zasedena. Nepokošene senožeti
prepredajo sledovi terencev. Domišljavi nasilnosti nad naravo se pridružuje politična
kočljivost slovensko-hrvaške meje prav na vršni planoti, kjer se med tremi vršiči
gnetejo ograjena vojašnica, triangulacijske točke, ruševine dveh cerkvic in 90metrski televizijski stolp. Po slemenu Gorjancev poteka državna meja med Slovenijo
in Hrvaško. Hrvati imenujejo pogorje Žumberačka gora, najvišji vrh pa po cerkvici
sv. Gere, katere ruševine so leta 1992 zaščitili in nadkrili. Gorjanci pripadajo
Dinarskemu gorskemu sistemu. Zgrajeni so iz triasnega dolomita, jurskega apnenca
in laporno-apnenčevih zakraselo, tod je mnogo vrtač in suhih dolin. Gorjanci so
porasli predvsem z bukovimi krednih kamnin. V višjih legah je pogorje močno
gozdovi, v zadnjem času pa jih pogozdujejo tudi z iglavci. Znani so po obsežnih
košenicah, tudi sleme pogorja je večinoma travnato. Na belokranjski strani so na
južnih pobočjih vinogradi. Najvišji naselji sta Jugorje (554 m) in Javorovica (554 m).
Gorjanci se ponašajo tudi z zanimivo floro. Leta 1838 je Henrik Freyer, kustos
deželnega muzeja v Ljubljani, odkril panonsko deteljo; največje rastišče je na
košenici pod Trdinovim vrhom. Tod rastejo tudi nekatere značilne vrste: kranjska
bunika, kranjska lilija, zlati klobuk ali turška lilija in lepi čeveljc; v vznožju, malo
pred Gabrjem rastejo rumeni sleč ter redka in ogrožena kranjski šebenik in hrvaški
klinček. V gozdovih je veliko divjadi, zlasti srn, jelenjadi in divjih prašičev, nekaj pa
je tudi medvedov.