1. No category

za interno uporabo
za interno uporabo
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
1
UVOD ..................................................................................................................................................................................................... 2
Ugotovitve ob analizi nesreč 2005 ................................................................................................................................................... 4
Rezultati anket opravljenih med obiskovalcih gora v zadnjih 4 letih ............................................................................................... 5
NESREČE .............................................................................................................................................................................................. 6
Pregled reševalnega dela po postajah GRS ...................................................................................................................................... 6
Število akcij po postajah .................................................................................................................................................................. 7
Število akcij po dejavnostih ............................................................................................................................................................. 8
Struktura akcij po postajah v letu 2005 ............................................................................................................................................ 8
Število reševalnih ur po postajah v letu 2005 ................................................................................................................................... 9
Povprečno število reševalcev na akcijah .......................................................................................................................................... 9
PONESREČENCI ............................................................................................................................................................................... 10
Število ponesrečencev po mesecih ................................................................................................................................................. 10
Pregled števila ponesrečencev po postajah ..................................................................................................................................... 11
Sodelovanje helikopterja in zdravnika v reševalnih akcijah ........................................................................................................... 11
Sodelovanje helikopterja in zdravnika pri hudo ponesrečenih ....................................................................................................... 11
Nesreče in ponesrečeni po dnevih v tednu ..................................................................................................................................... 12
Ponesrečenci po dnevih v tednu 2001 - 2005 ................................................................................................................................. 12
Starostna struktura udeležencev ..................................................................................................................................................... 12
Udeleženci nesreč v zadnjih 10 letih .............................................................................................................................................. 13
GORNIŠKE NESREČE...................................................................................................................................................................... 14
Poškodovani deli telesa .................................................................................................................................................................. 14
Pregled gorniških reševalnih akcij.................................................................................................................................................. 15
Pregled gorniških iskalnih akcij ..................................................................................................................................................... 20
Vzroki gorniških nesreč v letu 2005............................................................................................................................................... 21
Nesreče in ponesrečeni glede na nadmorsko višino ....................................................................................................................... 23
Vzroki gorniških nesreč v letih 2003 – 2005 ................................................................................................................................. 24
Nesreče in ponesrečenci glede na uro nesreče ................................................................................................................................ 25
Struktura ponesrečencev po usposobljenosti .................................................................................................................................. 26
Organiziranost ponesrečencev na turi ............................................................................................................................................ 26
Struktura ponesrečencev po narodnosti .......................................................................................................................................... 28
Reševalne akcije v gorskem svetu .................................................................................................................................................. 28
Uporabljena reševalna tehnika (po ponesrečencih) ........................................................................................................................ 28
REŠEVALNO MOŠTVO ................................................................................................................................................................... 30
Število reševalcev po postajah v akcijah ........................................................................................................................................ 30
Povprečna prisotnost reševalca na akciji ........................................................................................................................................ 30
Starost moštva v akcijah ................................................................................................................................................................. 31
Sodelovanje na akcijah drugih postaj .......................................................................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.
Sodelovanje letalcev reševalcev na akcijah ................................................................................. Napaka! Zaznamek ni definiran.
Sodelovanje vodnikov lavinskih psov na akcijah ........................................................................ Napaka! Zaznamek ni definiran.
Sodelovanje inštruktorjev na akcijah........................................................................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.
Sodelovanje zdravnikov na akcijah ............................................................................................. Napaka! Zaznamek ni definiran.
Odzivni časi po postajah ................................................................................................................................................................ 34
Sodelovanje dežurne ekipe na akcijah ......................................................................................... Napaka! Zaznamek ni definiran.
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
2
UVOD
Število nesreč v letu 2005, v katerih je posredovala Gorska reševalna služba Slovenije, je najmanjše
v zadnjih petih letih. Na zmanjšanje števila nesreč so odločno vplivale vremenske razmere. Kljub
temu zmanjšanju je število nesreč, ki so se zgodile planincem na nadelanih poteh, še vedno enako
desetletnemu poprečju. Tudi pri smrtnih primerih se število ni zmanjšalo in sledi trendu preteklih
let.
2001
2002
2003
2004
2005
štev.
akcij
262
286
277
301
232
štev.
oseb
287
310
312
323
258
poškodovanih
139
160
156
160
117
število
obolelih
16
34
34
24
21
število
mrtvih
32
30
38
32
33
rešev.
ur
8.983
8.525
7.982
8.931
8.483
sodeloval
helikopter
125
112
94
98
78
sodeloval
zdravnik
157
161
165
156
109
Primerjava osnovnih podatkov za zadnjih pet let
Začetek leta je zaznamovala obsežna iskalna akcija dveh čeških alpinistov na območju Triglava.
Akcija, v kateri sta sodelovali postaji Mojstrana in Bovec, je epilog dobila šele v poletnih mesecih.
Tudi druga velika akcija je bila sprožena za reševanje tujih planincev. Tokrat je šlo za reševanje
dveh slovaških planincev v Prisanku. Spet je bilo potrebno sodelovanje več postaj pri reševanju, ki
je trajalo več dni. Vzrok je bil v izredno slabih vremenskih razmerah. Odločitev, da se akcijo
prekine, se je izkazala kot edino pravilno v tako slabih razmerah. Sicer je bilo nekaj pomislekov na
tako odločitev, prva pri tem pa je bila predvsem varnost reševalcev. Ponovno se je pokazalo, da se
je v preveč nevarnih razmerah potrebno umakniti.
Omeniti velja še dve obsežnejši iskalni akciji – iskanje lovca nad Ajdovščino in iskanje v Kotliškem
grabnu nad Kamniško Bistrico. V obeh primerih je postalo jasno, da iščemo pokojnega, zato je bilo
to iskanje sistematično in se je v akcijo vključilo večje število reševalcev, tudi iz sosednje postaje
Obvezno je pravilno vodenje – z načrtom iskanja in koordinacijo skupin, hitrost sama ne zadošča.
Sodelovanje helikopterja v akciji (78) je tudi v letu 2005 skrajšalo bolečine prenekateremu
ponesrečencu in olajšalo delo reševalcev. Na Mangartu je prišlo do reševanja, ki ga je opravila
postaja Bovec s pomočjo italijanske helikopterske posadke.
Pojavilo pa se je tudi nekaj problemov. V poletnem času je možno posredovanje helikopterja tudi
do 21. ure, a posadka zaključi delo ob 19. uri. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali mora poleteli
helikopter, ko tisti, ki kliče na pomoč, ni poškodovan ampak le ne more nadaljevati ture. Odgovor je
pritrdilen, saj s tem rešimo nekoga, ki je ogrožen, pri tem pa bi bilo odlaganje reševanja verjetno
usodno.
Spet je prišlo na dan vprašanje plačevanja reševanja nepoškodovanega. GRS res ne zaračunava
svojega dela, a policija (helikopter), ki jo na pomoč pokliče GRS, delo zaračuna. V tujini se za tak
primer lahko zavarujemo, v Sloveniji ta možnost še ni ustrezno urejena.
Med smrtno ponesrečenimi gorniki se je povečal delež gornikov iz vzhodnoevropskih držav. To so
udeleženci zgoraj omenjenih akcij. Žal to nista bila edina primera, ko posamezniki ali skupine
tujcev nepripravljeni prihajajo v naše gore. Na srečo posledice niso bile vedno tako tragične.
Povsem na mestu je sklep, da bo potrebno tuje planinske organizacije in posameznike na ustrezen
način obvestiti in opozoriti na vremenske razmere in druge okoliščine glede varnosti v naših gorah.
Število ponesrečenih tujih gornikov je ostalo na nivoju prejšnjega leta, zmanjšalo se je le število
ponesrečenih slovenskih gornikov.
Pogostnost nesreč po dejavnosti ostaja v običajnih mejah: nezgodam na poteh sledijo brezpotje,
plezanje in turno smučanje. V oči bodejo aktivnosti v zraku, delo, vodne dejavnosti gorsko
kolesarjenje, nesreče na cestah, iskanje pogrešanih oseb – skratka tiste, ki s planinstvom kot takim
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
3
nimajo neposredne zveze, zahtevajo pa akcije GRS, ker reševalci ZD, gasilci in pripadniki CZ niso
usposobljeni, niti primerno opremljeni za delo v strmem in prepadnem svetu.
Podobno je s pogostnostjo vzrokov nesreč, kjer že od nekdaj prevladujejo zdrsi in padci v
najrazličnejših možnih inačicah v kopnem, zasneženem in poledenelem svetu. Mnoge nesreče bi se
ne zgodile, če bi prizadeti bolj spremljali svoje zdravstveno stanje, bili ustrezno telesno pripravljeni
in opremljeni ter nasploh nared za turo, ki se je lotevajo. Nesreča na Prisojniku in še katera, nadvse
zgovorno svari pred neupoštevanjem vremenske napovedi in brezbrižnostjo spričo slabega vremena
ali kar vremenskega obrata ob nastopu ture. Marsikdaj dobimo vtis, da se posamezni planinci
junačijo, ne načrtujejo ture in slepo drvijo v svojo pogubo. Posebno tragičen in poučen je primer
planinca, ki je proti vsem pravilom varnosti s sopotnikom vadil ustavljanje s cepinom na strehi
Grintovca, ki se izteka v prepad.
Število nesreč
121
39
20
23
Julijske Alpe
Kamniško - Savinjske Alpe
Karavanke
Predgorje
Število iskanj
20
3
4
1
Skupaj
141
42
24
24
%
62
18
10
10
Kraji nesreč oz. iskanj
Število nesreč
%
Število oseb
%
Število iskanj
%
Število oseb
%
hoja po poti
104
51
122
52
12
41
11
44
hoja po brezpotju
16
8
22
9
1
3
1
4
plezanje
14
7
18
8
2
7
Dejavnost
alpsko smučanje
turno smučanje
0
3
1
0
3
1
0
0
2
7
0
4
vodne aktivnosti
6
3
6
3
aktivnosti v zraku
23
11
24
10
2
7
1
4
gorsko kolesarjenje
3
1
4
2
1
3
1
4
delo
6
3
6
3
2
7
1
4
7
24
6
24
sankanje
2
1
2
1
drugo
26
13
26
11
skupaj
203
Pregled nesreč po dejavnostih
233
0
16
0
0
29
0
25
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
4
Ugotovitve ob analizi nesreč 2005
Mnogim obiskovalcem naših gora manjka znanja o pravilnem gibanju in nevarnostih gora, o za to
potrebni opremi, telesni in duševni pripravi. Med potjo v gore se posebno starejši ne prepričajo o
svojem zdravstvenem stanju. Z organiziranimi izleti pod vodstvom usposobljenih vodnikov bi bilo
v naših horah zagotovo manj nesreč.
Splošna spoznanja ob pregledu poročil o akcijah:
 V veliko nevarnih okoliščlinah preide do nesreče planincev zaradi neznanja hoje po
različno zahtevnem svetu (travnata pobočja, korenine, grušč, kraške škraplje, vrtače,
balvani). Od tod toliko padcev, zdrsov, spotikov in izgube ravnotežja tudi ob lepem in
suhem vremenu. S poznavanjem osnov znanja o tem bi vsak za svojo varnost storil zelo
veliko.
 Podobno je z udeleženci planinskih izletov brez ustrezne opreme, uporabe pohodnih palic v
prestrmem, skalnatem ali zasneženem svetu, brez svetilke, brez napitka v čutarici, brez
informacij o razmerah in vremenski napovedi, kar vse nepripravljene planince postavi pred
zahtevno preizkušnjo.
 V Sloveniji še vedno ni v navadi, po kateri bi si planinci pripravili načrt izleta po poti, na
katero se podajajo. Takšen načrt bi že doma pokazal, da se motramo temeljito pozanimati o
zahtevnosti poti, njenih značilnosti in trajanju, morebitni potrebni pomoči vodnika ali
izkušenega planinca, potrebni opremi, možnih počivališčih in morda koči, prometnih
zvezah ter predvidenem času vrnitve.
 Na markiranih planinskih poteh, še večkrat pa izven njih, planinci zaidejo, se izgube in se
ne znajo orientirati. Vsaj ob uporabi planinskega zemljevida, da ne omenjamo kompasa, bi
bilo veliko manj iskanj, neprostovoljnih bivakov itd.
 Različne aktivnosti planincev so v izpostavljenem svetu vse prevečkrat izvedene ob
nepopolnem in slabem varovanju ali celo brez njega.
 Udeleženci skupinskih pohodov vse prevečkrat radi skupine zapustijo in gredo po svoje.
Taki primeri se velikokrat končajo z iskalnimi akcijami ali še slabše.
 Žal samohodci (zlasti v zimskem času) premalo razmišljajo o tem, da bodo v sili ostali brez
pomoči.
 Sporočanje o stiskah ali potrebi po pomoči zelo olajša mobitel ali radijska postaja, žal pa
slišnost ni povsod in vselej zagotovljena, kar je potrebno upoštevati. Kar nekaj težav je
reševalcem povzročalo netočno sporočanje o potrebni pomoči, o mestu, kjer se nahaja
ponesrečenec, napake v posredovanju informacij itd.
 Nezgode in nesreče jadralnih padalcev, gorskih kolesarjev in športnikov na vodi bi morale
iz preventivnih ozirov analizirati ter obravnavati organizacije, ki gojijo te športe.
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
5
Rezultati anket opravljenih med obiskovalcih gora v zadnjih 4 letih











Članstvo v PZS: med anketiranimi je bilo pozimi 75% članov PZS, poleti pa 50%. Vendar je
treba omeniti, da članstvo v PZS še ne pomeni, da so člani bolje pripravljeni in opremljeni za
hojo v gore kot ostali - včasih je bilo celo obratno.
Priprava na turo: poleti je v času 8 mesecev pred anketo kar 60% vprašanih opravilo v
povprečju le 3 vzpone ( hoje vsaj 3 ure). In kljub temu se je večina odpravljala na celodnevno
turo po zahtevni poti. Prav pomanjkanje kondicije je vzrok mnogim nesrečam, kar je razvidno
tudi iz analize nesreč, kjer se vidi, da se nesreče najpogosteje dogajajo v popoldanskem času pri
sestopu.
Znanje o gorah: skoraj polovica jih je prebrala kakšno strokovno planinsko literaturo. Lep
podatek, ki zbledi ob dejstvu, da so sem prištevali predvsem zemljevide in planinske vodnike.
Oznaka težavnosti poti: redki so vedeli, kaj pomeni oznaka zahtevna oz. zelo zahtevna pot in
kakšno opremo bi potrebovali na taki poti.
Opremljenost:
Čevlji: viden je napredek, kajti le 4% anketiranih je imelo slabo obutev.
Baterijska svetilka: s seboj jo je imelo le 45 %. Glavni izgovor je bil: saj smo planirali turo
tako, da se bomo vrnili pred temo. Kot da se njim ne more nič zgoditi.
Čelada: poznajo se opozarjanja v zadnjih letih. Na žalost čelado uporabljajo le tisti, ki redno
zahajajo v gore. Na zahtevnih poteh je imelo čelado le 7% vprašanih. Pri tem v negativnem
smislu izstopajo modne gore - predvsem Triglav. Na zelo zahtevnih poteh je imelo čelado 34%.
Odstotek so pomagali dvigniti predvsem tujci.
Samovarovalni komplet: na zelo zahtevnih poteh ga je imelo 30%. Pota, ocenjena s tako
težavnostjo, so v večini primerov tehnično neprimerno zavarovana, da bi na njih lahko
uporabljali komplet. Že pri vzponu na Mangart je treba vponke prepeti najmanj 170 krat. Prav
tako je najtežji in najbolj obiskani del poti na Triglav od Kredarice do Malega Triglava
popolnoma neprimeren za uporabo kompleta.
Cepin: kar 66% vprašanih je izjavilo, da se je naučilo ustavljanja s cepinom. Na vprašanje, kako
se ustavljaš z njim, niso vedeli odgovora. Tudi dejstvo, da je imelo cepin s sabo le 35%, nas ni
ravno prepričalo o njihovem znanju.
Plazovna žolna: dejstvo, da jo je imelo s seboj le 15% anketiranih, pove vse. Glavni izgovor je
bil: je predraga pa tudi nevarnost plazov danes ni velika. Dejansko je bila en dan pred anketo
stopnje 3, na dan ankete pa 2 - po analizah nesreč je največ zasutih prav pri teh stopnjah.
Kako se ljudje odločajo, ali bodo vzeli določen kos opreme s seboj? V glavnem doma, na toplem,
ocenijo, da so razmere take, da tega in tega ne bodo potrebovali. Včasih celo takrat, ko stopijo iz
avtomobila, ugotovijo, da je sneg južen in ne bodo potrebovali cepina in derez ter jih pustijo v avtu.
Dejstvo, da se razmere spreminjajo z vsakim višinskim metrom, jim ni tako pomembno.
Ob zaključku lahko ugotovimo, da je le okoli 20% obiskovalcev gora fizično pripravljenih in
primerno opremljenih za gibanje v gorah. Vsi ostali so bili med anketo seznanjeni s tem, kam se
podajajo in kakšno opremo bi potrebovali. Nihče ni upošteval tega: vsi so nadaljevali pot, večinoma
z besedami - hvala, ampak saj bomo šli le do tam, kjer je še varno. Vendar to na žalost ugotovijo
šele takrat, ko je že nevarno in včasih tudi prepozno.
Kaj narediti, da bi se razmere izboljšale? Na eni strani je vsekakor izobraževanje: tečaji in
opozarjanja. Le redka so PD, ki organizirajo kakšen tečaj. Res, da se da na izletih kaj naučiti, vendar
ti niso ravno najbolj primerni za to - obremenjeni z vrhom, utrujeni, sigurno nismo najbolj dovzetni
za učenje. Po drugi strani pa lahko po najbolj optimističnem scenariju pričakujemo, da bo to
izobraževanje zajelo le okoli 20% vseh obiskovalcev. Ostali, torej velika večina, pa lepo po starem.
In pota razmišljanja? Morda prepustiti stvar zavarovalnicam po zgledu iz tujine, ki bodo reševale
situacijo v stilu: zlomil si si nogo - na glavi nisi imel čelade - plačaj reševanje. Ali pa to, kar so letos
storili v Italiji. Kar hitro se je tudi pri nas razvedelo, da če greš na turno smuko v Italijo, moraš imeti
s seboj plazovno žolno - drugače plačaš kazen. Torej - dela in razmišljanj več kot dovolj.
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
6
NESREČE
Pregled reševalnega dela po postajah GRS
postaja
vrsta akcije
štev.
akc.
rešev.
ure
št.
rešev.
sodelov.
helikopter
sodelov.
zdravnik
Ponesrečenci
Bohinj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
skupaj
reševalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
reševalne
iskalne
skupaj
25
4
29
20
1
21
7
7
2
2
7
1
8
9
1
10
8
8
13
2
15
14
14
4
1
5
17
6
23
10
3
13
9
9
3
1
4
10
1
11
37
6
43
8
2
10
433
308
741
591
15
606
98
98
26
26
210
39
249
771
222
993
391
391
883
33
916
294
294
86
50
136
756
157
913
248
158
406
179
179
43
23
66
162
2
164
1200
921
2121
148
36
184
137
38
175
133
6
139
32
32
12
12
46
6
52
80
27
107
84
84
144
18
162
92
92
23
10
33
193
43
236
67
42
109
66
66
19
7
26
61
9
70
255
101
356
58
12
70
10
17
10
8
17
9
28
5
33
27
8
4
4
1
1
3
9
4
4
1
1
4
3
3
4
3
3
2
2
8
3
2
2
12
1
13
6
6
2
3
5
27
8
8
5
5
7
1
8
9
1
10
8
8
17
1
18
15
15
5
1
6
21
4
25
10
3
13
9
9
3
1
4
10
1
11
42
5
47
9
2
11
reševalnih akcij
203
6519
1502
78
107
233
29
1964
319
2
25
232
8483
1821
78
109
258
Bovec
Celje
Jesenice
Jezersko
Kamnik
Kranj
Kranjska Gora
Ljubljana
Maribor
Mojstrana
Prevalje
Radovljica
Rateče
Škofja Loka
Tolmin
Tržič
skupaj
iskalnih akcij
SKUPAJ
8
5
5
12
12
6
6
2
2
2
12
12
3
1
4
5
5
2
2
7
11
7
13
11
3
13
5
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
7
Število akcij po postajah
31,1
Bohinj
29
22
Bovec
39
21
11,3
6
7
Celje
Jesenice
2
povprečje 10 let
2004
2005
3,7
3
4
Jezersko
40
5,6
8
20,3
Kam nik
10
6
Kranj
29
7,2
8
15,9
19
Kranjska Gora
15
11,5
Ljubljana
18
14
4,5
Maribor
10
5
22
21
23
Mojstrana
11,3
Prevalje
13
Radovljica
9
Rateče
4
11,2
10
5,2
7
7
Škofja Loka
15
9,9
11
28,9
Tolm in
53
43
Tržič
10
0
10
14
16,4
20
30
40
50
60
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
8
Število akcij po dejavnostih
116
116
hoja po poti
hoja po brezpotju
26,3
31
17
povprečje 10 let
16,4
11
16
plezanje
alpsko smučanje
0
144
2004
2005
2,7
5
turno smučanje
7,1
4
5
vodne aktivnosti
4,1
9
6
20,1
25
aktivnosti v zraku
35
2,8
6
4
gorsko kolesarjenje
9,8
17
8
delo
0,8
3
2
sankanje
32,2
36
33
drugo
0
20
40
60
80
100
120
140
160
Velik delež zajemajo nesreče pod rubriko drugo. To so iskalne akcije pogrešanih oseb, nesreče na cestah in ob njih,
nesreče pri dejavnostih v naravi in nudenja humanitarne pomoči.
Struktura akcij po postajah v letu 2005
37
reševalne
35
iskalne
30
25
25
20
20
17
13
15
10
5
14
7
4
2
1
10
9
7
5
1
1
1
6
4
2
10
9
6
3
1
3
1
1
Rad Rat
ŠkL
8
2
0
Boh Bov
Cel
Jes
Jez Kam Kr
KrG
Lj
Mb
Moj
Pre
Tol
Trž
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
9
Število reševalnih ur po postajah v letu 2005
1200
1400
reševalne
1200
591
800
756
771
883
1000
921
iskalne
2
ŠkL
36
43
23
Rad Rat
0
Boh Bov
Cel
Jes
Jez Kam Kr
KrG
Lj
Mb
148
162
248
158
Pre
179
157
Moj
86
50
33
15
26
39
98
200
294
210
222
308
400
391
433
600
Tol
Trž
Povprečno število reševalcev na akcijah
20
16,8
reševalne
18
iskalne
14
16
6
7,3
6,9
9
6,1
6,3
7
7,3
7,2
6,7
5,8
6,6
9
10
11,1
6,6
6
6
4,6
6
5,5
6,7
8
8,9
9,5
10
6
10,5
12
11,4
14
4
2
0
Boh Bov
Cel
Jes
Jez Kam Kr
KrG
Lj
Mb
Moj Pre
Rad Rat
ŠkL
Tol
Trž
* v številu reševalcev so zajeti vsi reševalci, ki so sodelovali v akciji (iz domače in drugih postaj)
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
10
PONESREČENCI
NEP LP
LB HB HP SMRT Skupaj
87
51
4
17
66
33
258
zdravnik
4
20
1
14
51
12
102
reševalec
19
35
3
5
37
7
106
umetno dihanje
0
0
0
0
0
5
5
masaža srca
0
0
0
0
0
6
6
obveza
1
12
0
0
19
0
32
imobilizacija
1
24
0
0
51
0
76
kompresijska obveza
0
0
0
0
4
0
4
moški
62
33
4
11
36
26
172
ženske
25
18
0
6
30
7
86
OSKRBA GRS - kdo
OSKRBA GRS - kako
- nepoškodovani
- lažje poškodbe
- lažja bolezen
- hujša bolezen
- hujša poškodba
NEP
LP
LB
HB
HP
Število ponesrečencev po mesecih
64
57,2
povprečje 10 let
2004
60
65
70
28,6
14
11
9,2
15
8
8,6
14,5
10
15
22
14,7
11
10,7
18
19
11,5
3
10
10
16,5
18
18
11
17,8
17
30
26
42
40
45,2
38
37
27,4
40
20
49
2005
50
0
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
dec
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
11
Pregled števila ponesrečencev po postajah
vsi
50
mrtvi
47
40
33
27
30
25
18
20
15
8
10
10
8
5
5
2
4
0
0
Cel
Jes
13
4
2
0
11
9
8
4
2
2
2
1
Lj
Mb
Moj
Pre
11
7
6
0
2
0
0
0
Boh Bov
Jez Kam Kr
KrG
Rad Rat
ŠkL
Tol
Trž
Sodelovanje helikopterja in zdravnika v reševalnih akcijah
40
37
reševalne
helikopter
35
zdravnik
30
25
25
20
20
17
17
15
13
10
10
8
9
8
7
44
5
2
3
12
33
6
6
4
22
11
10
9
8
5
4
13
11
1212
10
9
7
14
3
2
8
7
5
5
3
3
22
0
Boh
Bov
Cel
Jes
Jez
Kam
Kr
KrG
Lj
Mb
Moj
Pre
Rad
Rat
ŠkL
Tol
Trž
Sodelovanje helikopterja in zdravnika pri hudo ponesrečenih
NACA 3-7
20
helikopter
17
17
zdravnik
15
13 13
12
10 10 10
10
10
999
8
7
8
7
7
6
5
6
5
5
5
4
3
33
2
3
5
4
4 4
3
2
11
111
1
Cel
Jes
Jez
2
1
1 1
111
0
Boh
Bov
* po točkovniku NACA (od 3 do 7)
Kam
Kr
KrG
Lj
Mb
Moj
Pre
Rad
Rat
ŠkL
Tol
Trž
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
12
Nesreče in ponesrečeni po dnevih v tednu
90
nesreče
80
78
ponesrečenci
69
70
67
58
60
50
40
32
30
20
18 16
20
25 26
23
26
16 16
10
0
pon
tor
sre
čet
pet
sob
ned
Ponesrečenci po dnevih v tednu 2001 - 2005
90
2001
80
2002
74
80 78
78
89
72
2003
70
67
63
2004
60
58
2005
50
40
85
41
37
31
30
35 34
26 26
25
27
23
20
16
20
34
30 31
26
30
33 35
45
33 34
32
26
16
10
0
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
nedelja
Starostna struktura udeležencev
2001
2002
90
2003
77
80
63
63
59
60
54
50
2005
62 62
56
52
44
40
54
43
42
56
53
51
49
24
33 33
24
19
20
49
43
35
30
10
2004
70
70
30
26
21
23
20
18
21
18
14
6
8 7
6
2
0
do 9
10-19
20-29
30-39
40-49
50-59
60-69
nad 70
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
13
Stopnja poškodovanosti
7%
2003
2004
7%
12%
10%
24%
33%
31%
17%
25%
34%
2005
8%
13%
26%
33%
20%
nepoškodovani
lažje poškodovani
oboleli
mrtvi
huje poškodovani
Udeleženci nesreč v zadnjih 10 letih
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
180
160 160
156
160
140139
140
120
104
100
100
80
60
107
115
110
96
86
117
96
87
80
73
65 63
58
37 34
34
40
13 13
9 11
20
19 16
22 24 21
27 29 24
32 30
0
nepoškodovani
poškodovani
oboleli
mrtvi
38
32 33
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
14
GORNIŠKE NESREČE
V naslednjih grafih je prikazanih nekaj podatkov o nesrečah v gorskem svetu. Tu so upoštevane nesreče z dejavnostmi:
hoja po poti, hoja po brezpotju, plezanje, alpsko in turno smučanje.
NEP
76
LP
62
LB
7
HB
12
HP
49
SMRT
18
Poškodovani deli telesa
Hujše poškodbe
glava
28
prsni koš
zgornje okončine
spodnje okončine
8
podhladitev
1
8
1
2
politravma
1
hrbtenica
Lažje poškodbe
2
1
6
glava
2
prsni koš
zgornje okončine
3
spodnje okončine
odrgnine
23
vrat
Smrtne poškodbe
3
3
glava
podhladitev
politravma
3
9
srčna kap
Skupaj
224
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
15
Pregled gorniških reševalnih akcij
Zap. datum kraj nesreče
ime in priimek
star kraj bivanja
drž.
PD vrsta poškodbe vzrok
1
1.1.
Završnica - SZ od Sivega Rebra 800 m
57 Lesce
SLO
da
hujša bolezen
bolezen
2
9.1.
Polh. Dolomiti - Polhovec 935 m
52 Zgornje Gorje
SLO
da
lažja bolezen
telesna nepripravljenost bolezen alkohol
3
9.1.
Polh. Dolomiti Polhovec 910 m
62 Ribnica
SLO
da
lažja poškodba padec; zdrs na poledeneli poti
4
9.1.
Graben med M. in V. Mojstrovko 2200 m
24 Postojna
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs zaradi spotika
5
10.1. Ratitovec - Kosmati vrh 1543 m
55 Dol pri Hrastniku
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs na veji v sipkem snegu
6
30.1. Voje - Lušev graben 800 m
46 Trbovlje
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs dereze zsradi odloma ledu
7
30.1. Kotovo sedlo 1700 m
36 Ljubljana
SLO
da
nepoškodovan
8
30.1. Stol - Prižnica 1800 m
41 Ljubljana
SLO
da
hujša poškodba padec: z derezo se je zataknila v gamašo
9
7.2.
57 Lesce
SLO
da
lažja poškodba padec: zdrs na poledenelih gozdnih tleh
10
10.2. Nanos - Strma pot z Razdrtega 700 m
50 Sežana
SLO
hujša bolezen
bolezen; onemogel
11
12.2. Rašica - Gameljne 500 m
54 Ljubljana - Črnuče
SLO
hujša bolezen
bolezen
12
15.2. Grintavec - Ovnov či 2000 m
29 Vodice
SLO
da
smrt
neprimerna osebna oprema padec, zdrs
13
19.2. Mokre peči 800 m
30 Podnart
SLO
da
smrt
padec; zdrs v ledenem slapu, sestopal brez varovanja
14
19.2. Peca - nad Tomaževo kočo 1500 m
52 Črna na Koroškem
SLO
da
lažja poškodba padec; zdrsnil, čeprav je uporabljal dereze
15
19.2. Storžič - Mirova grapa 2000 m
33 Radovljica
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrsnil s smučmi med spustom v strmi grapi
16
20.2. Trnovski gozd Poldanovec 1100 m
55 Kanal
SLO
da
smrt
padec; zdrs na poledeneli lovski stezi
17
6.3.
Pot na Kališče 910 m
46 Kranj
SLO
da
nepoškodovan
bolezen
18
11.3. Velika planina 1550 m
56 Trzin
SLO
nepoškodovan
zašel; taval v megli in temi
19
18.3. Konec 1100 m
20 Zagorje ob Savi
SLO
smrt
padec
20
3.4.
Šmarna gora 450 m
71 Ljubljana
SLO
lažja poškodba padec; nerodno stopil
21
7.4.
Sankaška pl - Begunje 800 m
69 Bled
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs na trdi, s peskom posuti poti
22
8.4.
Vodiška planina 800 m
46 Tržič
SLO
da
nepoškodovan
zašla v gozdu, tavala v temi
23
10.4. Vrh Koble (Prbola) 1300 m
21 Ljubljana
SLO
da
smrt
padec; zdrs na snegu po odločitvi, da prekinejo turo
51 Ljubljana
SLO
da
nepoškodovan
padec sopotnice
da
nepoškodovan
padec sopotnice
Mežaklja - na Tnalu 800 m
duševna nepripravljenost, izčrpan in premražen
25 Ljubljana
SLO
24
17.4. Sveti Primož 820 m
46 Stahovica
SLO
25
23.4. Mavrinc 1350 m
31 Kranjska Gora
SLO
da
hujša bolezen
26
27.4. Uršlja Gora 1600 m
57 Maribor
SLO
da
lažja poškodba izčrpanost; telesna nepripravljenost
27
1.5.
Nanos 800 m
55 Koper
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs na stezi
28
8.5.
Šmarna gora 550 m
74 Ljubljana
SLO
29
13.5. Ostenje v Grohatu 1800 m
46 Lenart v Sl. Goricah
SLO
da
lažja poškodba padec; zdrsnil med zabijanjem klina, nestabilna lega
30
14.5. Debela peč (Lovska koča) 1800 m
75 Housepipers
GB
da
hujša bolezen
31
14.5. Pobočje Sv. Jakoba 650 m
54 Kranj
SLO
lažja poškodba padec; zdrs
32
21.5. M. Vratnik 1250 m
55 Pula
CRO
lažja poškodba padec zdrs; neprimerna osebna oprema, telesna nepripravljenost
lažja poškodba padec; nestabilna hoja, alkohol
bolezen
lažja poškodba padec; zdrs na poti, suho
bolezen
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
Zap. datum kraj nesreče
ime in priimek
16
star kraj bivanja
drž.
PD vrsta poškodbe vzrok
75 Hailsham
GB
nepoškodovan
izčrpan; neprimerna oprema in osebna pripravljenost
74 Hailsham
GB
nepoškodovan
izčrpan; neprimerna oprema in osebna pripravljenost
hujša poškodba padec; zdrs, neroden korak,
33
22.5. Polhograjska Grmada 650 m
63 Ljubljana
SLO
34
28.5. Pot na Sv. Jakob 650 m
53 Kamnik
SLO
35
29.5. Grmada 800 m
78 Celje
SLO
36
3.6.
Pot čez Prag (pod studencem) 2150 m
22 Washington
ZDA
37
4.6.
Nanos - Strma pot 1000 m
31 Ljubljana
SLO
da
hujša poškodba padec; sopotnica sprožila skalo
10 Ljubljana
SLO
da
lažja poškodba padec, dloom skale
hujša poškodba padec; neroden korakl
da
hujša poškodba padec; zdrs na suhi poti med sestopom
lažja poškodba neprimerna osebna opremam, nepoznavanje terena, zašel
38
4.6.
Debela peč 1750 m
33 Ljubljana
SLO
da
hujša poškodba padajoče kamenje zadelo plezalko
39
5.6.
Stol Starijski vrh 1100 m
50 Kobarid
SLO
da
nepoškodovan
40
6.6.
Komna - Savica 750 m
65 D
IRL
41
8.6.
V. peči 1000 m
30 Velenje
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs na poti
42
11.6. Novi vrh - Suha Rodica 1700 m
33 Žiri
SLO
da
hujša poškodba padec v steni
43
11.6. Repov kot - konec lovske poti 1600 m
46 Radeče
SLO
da
hujša poškodba padec; stopil na kamen, ki se mu je spodmaknil
44
18.6. Veliki Draški vrh 1800 m
29 Maribor
SLO
da
hujša poškodba padec; odlom skalnega bloka
45
18.6. Begunjščica 2000 m
58 Ljublana - Polje
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs med sestopom na stezi
46
18.6. Babe - Miškolinova smer 1700 m
44 Celje
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs med plezanjem v steni
47
19.6. Komna - pl. Na kraju 1520 m
44 Isl
ISL
48
19.6. Šmarna gora - pod sedlom 500 m
52 Ljubljana
SLO
49
22.6. Sive police 1650 m
57 Ljubljana
SLO
50
24.6. Kozlov rob 426 m
38 Ljubljana
SLO
51
25.6. Koča pri Sedmerih jezerih 1680 m
40 Knežak
SLO
da
lažja poškodba padec; zdrs na suhi poti
52
25.6. Pl. Jezero 1450 m
23 Homec
SLO
da
hujša poškodba padec; oplazila in potisnila jo je zbezljana krava
53
25.6. Raduha - pot Bukovnik - Grohat 1400 m
21 Slovenj Gradec
SLO
da
lažja poškodba telesna nepripravljenost, padec zaradi spotika ob korenino
54
26.6. Begunjščica 1800 m
49 Koper
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs med sestopom na poti
55
26.6. Žrelo - pot čez Psico 1800 m
61 Ljubljana
SLO
da
hujša bolezen
56
26.6. Mavrinc 1400 m
54 Ljubljana
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs na mokri poti
57
29.6. Graben pod Luknjo 1600 m
27 Praga
CZ
da
smrt
padec; zdrs, slabo vreme, neznan svet
27 Praga
CZ
da
smrt
padec; zdrs, slabo vreme, neznan svet
58
29.6. Pot Mlinarsko sedlo - Zg.Ravni 2200 m
35 Maribor
SLO
da
hujša poškodba padec; odlom skale med sestopom v nevihti
59
30.6. Nizki vrh - Strmica 570 m
11 Tolmin
SLO
da
lažja poškodba padec; spotik na poti med šolskim izletom
60
2.7.
Trstje 1700 m
51 Selca
SLO
da
hujša bolezen
61
3.7.
Pot Storžič - Žrelo 2000 m
26 Kranj
SLO
da
lažja poškodba padec; zaradi spotika na poti
62
7.7.
Pl. Strme 900 m
51 Igsselstein
NL
nepoškodovan
63
9.7.
Nad Velim poljem 1900 m
53 Renče
SLO
lažja poškodba telesna nepripravljenost
78 Kamnik
SLO
hujša bolezen
izčrpan
hujša poškodba padec; zdrs na stopnicah na poti
nepoškodovan
bolezen
lažja poškodba padec; zdrs zaradi nerodnega koraka
da
hujša poškodba padec; zdrs na zagruščeni mokri stezi
lažja poškodba padec; med hojo po razvalinah gradu padla v jamo
izčrpan, slabost
telesna nepripravljenost bolezen, slabost
nepoznavanje terena, zakasnitev zaradineviht in teme
telesna nepripravljenost, bolezen
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
Zap. datum kraj nesreče
ime in priimek
17
star kraj bivanja
drž.
PD vrsta poškodbe vzrok
64
10.7. Pot Strane - Nanos 800 m
63 X
SLO
da
smrt
65
11.7. Črne vode 1250 m
58 Lancashire
GB
da
lažja poškodba padec;zdrs na poškodovani poti
66
12.7. Bavški Grintavec (na grebenu)
18 Brasschaat
B
nepoškodovan
18 Brasschaat
B
nepoškodovan
18 Brasschaat
B
smrt
30 Ljubljana
SLO
da
nepoškodovan
neprimerna osebna oprema, duševna nepripravljenost, nepoznavanje
terena, zašel
neprimerna osebna in tehnična oprema, duševna nepripravljenost
nepoznavanje terena; zašel
neprimerna osebna in tehnična oprema, duševna nepripravljenost
padec nepoznavanje terena
odlom; nepoznavanje terena, zašel vtzahtevnejšo smer
36 Ljubljana
SLO
da
nepoškodovan
odlom; nepoznavanje terena, zašel v zahtevnejšo smer
67
14.7. Zahodna zajeda 2000 m
bolezen
68
15.7. Pohorje - Rožna dolina 700 m
35 Zg. Kungota
SLO
hujša poškodba bolezen
69
16.7. Pod Kotovim sedlom 1470 m
65 Kranjska Gora
SLO
hujša bolezen
bolezen
70
17.7. Nanos - Strma pot z Razdrtega 800 m
70 Sežana
SLO
hujša bolezen
bolezen
71
17.7. Dvojno jezero 1650 m
69 Guben - Berlin
D
hujša poškodba padec; stopil na kamen, ki mu je spodnesel nogo
72
24.7. Okolica Blejske koče 1500 m
5 Ljubljana
SLO
lažja poškodba padec; spotik na poti, nepoznavanje terena
73
27.7. Ojstrica - Kopinškova pot 2050 m
23 Mozirje
SLO
nepoškodovan
telesna in duševna nepripravljenost, nepoznavanje terena, izčrpan
23 Mozirje
SLO
nepoškodovan
telesna in duševna nepripravljenost, nepoznavanje terena, izčrpan
da
74
28.7. Triglav - Slovenska smer 2000 m
59 Šentvid
SLO
75
28.7. Dvojno jezero 1700 m
34 Belfast
GB
hujša poškodba padec; hodil v škrapljastem svetu
76
28.7. Javoršček 900 m
47 Komen
SLO
nepoškodovan
nepoznavanje terena; zgrešil pot in zašel
49 Komen
SLO
nepoškodovan
nepoznavanje terena; zgrešila pot in zašla
77
28.7. Prehodavci
22 GT Groningen
NL
lažja poškodba padec; zdrs na suhi poti
78
29.7. Čez Juho 1700 m
69 Piran
SLO
da
smrt
padec; zdrs
73 Piran
SLO
da
nepoškodovan
padec sopotnika
79
29.7. Pod Ogradi (vrh Krnic) 1600 m
41 Ljubljana
SLO
da
nepoškodovan
telesna nepripravljenost, nepoznavanje terena, izčrpan
80
29.7. Porezen - pl. Otavnik 1170 m
15 Ljubljana - Vrhovci
SLO
hujša bolezen
telesna nepripravljenost, izčrpan zaradi vročine, dehidriran,
81
30.7. Dolič
20 BadMergenttheim
D
lažja poškodba padec; nerodno stopila
82
31.7. Pod H. Vršičem 2400 m
23 Nova Gorica
SLO
lažja poškodba padec; spodneslo nogo na poti, neprimerna osebna oprema
83
2.8.
Prehod Durce 1700 m
49 Koper
SLO
nepoškodovan
84
2.8.
Mali Triglav 2650 m
49 Neggitd
GB
lažja poškodba padec; nerodno stopil
85
3.8.
Škrbina - Gubno 2000 m
86
4.8.
Konjsko sedlo 1770 m
55 Domžale
SLO
hujša poškodba padec zaradi nerodnega koraka
87
6.8.
SV raz 2100 m
46 Kamnik
SLO
da
nepoškodovan
duševna nepripravljenost, nepoznavanje terena, zakasnitev
40 Kamnik
SLO
da
nepoškodovan
duševna nepripravljenost, nepoznavanje terena, zakasnitev
21 Medvode
SLO
da
nepoškodovan
padec soplezalca; nepoznavanje smeri
24 Preddvor
SLO
da
nepoškodovan
padec soplezalca, nepoznavanje smeri
23 Kranj
SLO
da
lažja poškodba padec, zdrs v steni, nepoznavanje smeri
88
6.8.
Triglav - SS Dolga nemška smer 2250 m
da
hujša poškodba padec; med plezanjem stopil na vrv in omahnil
padec; zdrs na gladki, strmi poti
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
Zap. datum kraj nesreče
ime in priimek
18
star kraj bivanja
drž.
PD vrsta poškodbe vzrok
da
89
6.8.
Javorniško - Bašeljsko sedlo 1350 m
58 Tržič
SLO
90
9.8.
Pl. Jezero - Blato 1300 m
40 Utrecht
NL
nepoškodovan
hujša poškodba padec; zdrs na spolzki poti
91
10.8. Orlove glave - Vogel 1680 m
48 Hilversum
NL
hujša poškodba padec; nereden korak na zasneženi poti
92
12.8. Rombon - pot Rupa - Črnjela 1500 m
40 London
GB
lažja poškodba zakasnitev; ujela jih je noč v neznanem svetu
36 London
GB
nepoškodovan
zakasnitev; ujela jih je noč v neznanem svetu
14 London
GB
nepoškodovan
zakasnitev; ujela jih je noč v neznanem svetu
zakasnitev; ujela jih je noč v neznanem svetu
pozno na pot; neprimerna osebna oprema, nepoznan teren
1 London
GB
nepoškodovan
93
13.8. Žagarjev graben 1100 m
10 Caedcea
ISR
lažja poškodba padec na grušču med sestopom
94
14.8. Triglav - SS Nemška smer 2050 m
41 Komenda
SLO
da
nepoškodovan
zašel; v megli se je zaplezal in bivakiral
49 Domžale
SLO
da
nepoškodovan
zašel; v megli se je zaplezal in bivakiral
95
16.8. Grintavec - Jurjevec 1950 m
24 Vilnius
LTU
96
17.8. Vadine Kranjska koča 1700 m
59 Bischofshofen
A
da
lažja poškodba padec; zdrs zaradi nerodnega koraka
97
19.8. Štajerska Rinka - Steber št. R 1800 m
20 Celje
SLO
da
lažja poškodba padec; zaradi odloma velike skale med plezanjem
98
20.8. Klek 1735 m
47 Škofja Loka
SLO
da
nepoškodovan
zašel v gosti megli na neznanem svetu
46 Škofja Loka
SLO
da
nepoškodovan
zašel v gosti megli na neznanem svetiu
44 Škofja Loka
SLO
da
nepoškodovan
zašel v gosti megli na neznanem svetu
43 Škofja Loka
SLO
nepoškodovan
zašel v gosti megli na neznanem svetu
nepoškodovan
hujša poškodba duševna nepripravljenost, padec, zdrs, nepoznavanje terena
99
20.8. Trnovski gozd - Gorenja Trebuš 110 m
54 Slap ob idrijci
SLO
100
25.8. Pod Hudičevim stolpom 1600 m
40 Kranjska Gora
SLO
101
25.8. Storžič 1850 m
46 Tržič
SLO
102
27.8. Huda škrbina 2300 m
43 Budimpešta
H
103
28.8. Tominškova pot 200 m
71 Freinbach
CH
104
29.8. Pot Kriški podi - B. Gamsovec 2000 m
I
105
29.8. Vrtača 1700 m
62 Compoformido Videm
57 Beljak
106
31.8. Pot Korošica Ljubelj 1450 m
68 Križe
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs na spolzki blatni poti zaradi neprimerne osebne opreme
107
3.9.
Okrešelj 1300 m
72 Izlake
SLO
da
lažja poškodba telesna nepripravljenost; padec zaradi spotika na poti
108
3.9.
Vrtaška planina 1480 m
46 Dressden
D
109
4.9.
Kredarica 2500 m
27 Maribor
SLO
da
hujša poškodba padec
20 Medvode
SLO
da
hujša poškodba padec zaradi zdrsa v gušču
da
hujša poškodba padec zaradi vgreza v sneg
hujša poškodba padec; izgubil ravnotežje, ker se muje čevelj zagozdil med dve skali
nepoškodovan
da
A
nepoznavanje terena; zašel v megli in dežju
hujša poškodba padec; med hojo se z je z nahrbtnikom ujel v varovalni klin na poti
smrt
bolezen
nepoškodovan
nepoznavanje terena; zašel v megli in izgubil orientacijo
hujša poškodba padec; zdrs na razmočenih prstenih tleh
110
6.9.
61 Škofja Loka
SLO
111
10.9. Mangrt - pod vrhom 2550 m
61 Wenzwnbach
D
da
lažja poškodba padec, zdrs
112
10.9. Raduha prehod Durce 1800 m
53 Mengeš
SLO
da
lažja poškodba telesna nepripravljenost; padec, zdrs zaradi nerodnega koraka
113
17.9. Hanzova pot na Prisank 2450 m
17 S
SLK
da
smrt
neprimerna osebna oprema, neupoštevanje vremena, strela
18 Bratislava
SLK
da
smrt
neprimerna osebna oprema, neupoštevanje vremena, strela
35 Maribor
SLO
da
nepoškodovan
nepoznavanje terena; zašel s poti, bivak v temi na strmen pobočju
114
Lubnik 475 m
25.9. Kanjon Ribnice 900 m
hujša poškodba padec; zdrs na na mokri, spolzki poti
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
Zap. datum kraj nesreče
ime in priimek
19
star kraj bivanja
drž.
PD vrsta poškodbe vzrok
32 Maribor
SLO
da
nepoškodovan
nepoznavanje terena, zašel s poti, bivak v temi na strmem pobočju
115
25.9. Prisank - Hanzova pot 2400 m
27 Beljak
A
da
nepoškodovan
telesna nepripravljenost; izčrpana na zahtevni poti, sneg
116
25.9. Komarča 900 m
35 Ljubljana
SLO
da
nepoškodovan
neprimerna osebna oprema; zakasnitev zaradi teme
35 Ljubljana
SLO
da
nepoškodovan
neprimerna osebna oprema; zakasnitev zaradi teme
117
30.9. Kožljak - Koseč 1500 m
40 Turriaco - Turjak
I
da
nepoškodovan
nepoznavanje terena, zašel
42 Monfalcone - Tržič
I
da
nepoškodovan
nepoznavanje terena, zašel
118
1.10. Plužensko jezero 500 m
59 Bovec
SLO
119
12.10. Slap Savica 750 m
73 X
ISR
lažja poškodba padec; z nogo se je ujela v korenino na poti
hujša bolezen
telesna nepripravljenost bolezen
120
15.10. Mali Triglav 2700 m
63 Bled
SLO
da
smrt
padec; zdrs na poledenelih tleh
121
15.10. Sleme 1800 m
11 Poljče
SLO
da
lažja poškodba padec; zdrs na poti
122
18.10. Nad kočo v Bali 1500 m
65 Videm
I
da
hujša poškodba padec pa poškodovani poti
123
29.10. Nanos - položna pot Razdrto 700 m
62 Celje
SLO
124
30.10. Spodnje Ravni 1500 m
67 Škofljica
SLO
125
30.10. Begunjščica - Preval
51 Celovec
A
da
nepoškodovan
nepoznavanje terena; zašla brez luči. pomanjkljiva oprema
41 Dunaj
A
da
nepoškodovan
nepoznavanje terena; zašla brez luči, pomanjkljiva oprema
padec; zdrs na gladki, zagruščeni plošči
smrt
bolezen
lažja poškodba padec; zdrs na spolzkih tleh; neprimerna osebna oprema
126
31.10. Mangrt - italijanska pot 2300 m
67 Beljak
A
smrt
127
1.11. Planinska pot na Pohorje 650 m
51 Bologna
I
lažja poškodba padec; zdrs, neprimerna osebna oprema
128
5.11. Rušica - smer AGA 1700 m
0 Kranj
SLO
da
hujša poškodba padec; omahnila med plezanjem
129
12.11. Dolina Bale 1500 m
54 Križe
SLO
da
nepoškodovan
130
12.11. Velika planina - pod Zelenim r 1500 m
29 Domžale
SLO
131
13.11. Vrh nad Škrbino 1800 m
38 Vrtojba
SLO
da
hujša poškodba padec; zdrs
132
19.11. Poštarski dom Uršlja gora 1400 m
55 Maribor
SLO
da
smrt
bolezen
133
15.12. Kotliška grapa 1800 m
32 Ljubljana
SLO
da
smrt
padec; zdrs v poledenelem brezpotju
134
25.12. Grintovec (vrh - Ovnov čer) 2380 m
24 Ljubljana
SLO
smrt
zdrs zaradi vaje zaustavljanja s cepinom na neustreznem mestu
135
25.12. Begunjščica - pod Planinco 800 m
64 Lesce
SLO
136
25.12. Sveti Križ 1000 m
19 Šempeter v Savinjski SLO
137
28.12. Polhorgajska Grmada 898 m
22 Ljubljana
SLO
nepoznavanje terena; zašel v strme, splzke trave
hujša poškodba padec; zdrs na poledeneli travi
da
hujša poškodba padec; zdrs na poledeneli gozdni poti
lažja poškodba padec; zdrs
da
nepoškodovan
nepoznavanje terena; zašel v megli in snegu
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
20
Pregled gorniških iskalnih akcij
Zap. datum kraj nesreče
ime in priimek
star. kraj bivanja
drž.
PD vrsta poškodbe vzrok
1
31.1. Dolič 2100 m
2
8.2.
Mariborsko Pohorje - Bellevue 1000 m
15
Maribor
SLO
nepoškodovan
zašel; ločil se je od skupine, sestopal sam v brezpotju
3
4.3.
Kolovrat - Kamnica 450 m
31
Tolmin
SLO
nepoškodovan
zakasnitev
54
Tolmin
SLO
nepoškodovan
zakasnitev
31
Milje
I
da
nepoškodovan
31
Milje
I
da
nepoškodovan
4
12.3. Mokre peči - Lucifer 800 m
5
20.3. Zgornja Krma 1700 m
6
29.4. Plamenice 2500 m
45
Bukarešta
ROM da
nepoškodovan
nepoznavanje terena; zašel
7
29.5. Ratitovec 1500 m
63
Ljubljana
SLO
da
nepoškodovan
zašel; taval ker ni upošteval nasvetov
8
24.6. Vrata 1000 m
47
Pernegg
A
da
nepoškodovan
zakasnitev
9
26.6. Strug 2235 m
42
Celje
SLO
da
nepoškodovan
bolezen; skupina se je razšla, ostali brez zveze z GSM
10
20.7. Zgornja Krma 2200 m
11
6.8.
76
Dravograd
SLO
nepoškodovan
nepoznavanje terena; zašla
12
18.8. Dolgi hrbet - Mlinarsko sedlo
65
Kaunas
LTU
nepoškodovan
izčrpan; telesna nepripravljenost; nepoznavanje terena
58
Nantes
F
nepoškodovan
telesna in duševna nepripravljenost nepoznavanje terena: zašla
Uršlja gora - Plešivec 1400 m
Pl. Ovčarija - Prodi 1650 m
nepoškodovani ločeni skupini brez zveze in slabe slišnosti prek GSMi
I
da
13
4.9.
14
24.9. Kredarica 2515 m
15
31.10. Prisank - južna stran 1700 m
45
Dunaj
A
da
nepoškodovan
nepoznavanje terena; zašla v gosti megli, temi
16
4.12. Menina planina 969 m
46
Gornji grad
SLO
da
smrt
izčrpan; zašel v megli
17
27.12. Pl. Kol 1636 m
38
Srpenica
SLO
da
nepoškodovan
zakasnitev zaradi novega snega
29
Jesenice
SLO
da
nepoškodovan
zakasnitev zaradi novega snega
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
Vzroki gorniških nesreč v letu 2005
21
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
22
padec
90
zdrs
47
nepoznavanje terena
34
zašel
31
bolezen
18
telesna nepripravljenost
17
neprimerna osebna oprema
15
zakasnitev
15
izčrpan
13
duševna nepripravljenost
11
odlom
8
padec sotovariša
6
neprimerna tehnična
oprema
2
strela
2
alkohol
2
padajoče kamenje
1
poškodovana pot
1
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
23
Nesreče in ponesrečeni glede na nadmorsko višino
nesreče
60
ponesrečeni
48
50
40
40
32
35
27
30
21
18 19
20
10
35
7
24
10
9
10
0
do 400
401-800
801-1200
1201-1600
1601-2000
2001-2400
nad 2400
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
24
Vzroki gorniških nesreč v letih 2003 – 2005
neprimerna osebna oprema
15
neprimerna tehnična oprema
14
10
2
telesna nepripravljenost
2003
2004
24
26
15
duševna nepripravljenost
29
18
2005
17
17
11
bolezen
18
30
31
85
87
padec
padec tovariša
2
6
3
padajoče kamenje
16
1
44
zdrs
3
odlom
5
44
34
2
kačji pik
1
2
alkohol
1
2
6
6
10
izčrpan
13
17
zašel
47
47
31
6
zakasnitev
pomanjkljivo markiranje
3
poškodovana pot
1
strela
0
0
47
6
4
plaz
49
47
8
nepoznavanje terena
okvara opreme
90
6
11
15
5
3
2
2
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
25
Nesreče in ponesrečenci glede na uro nesreče
nesreče
45
40
ponesrečenci
40
34
35
32
31
27
25
30
26
25
25
2020
20
15
9
10
5
11
10
6
2 3
2 2
0-2
2-4
0 0
3 3
2 2
0
4-6
6-8
8 - 10
10 - 12
12 - 14
14 - 16
16 - 18
18 - 20
20 - 22
22 - 24
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
26
Struktura ponesrečencev po usposobljenosti
0
20
40
100
120
107
70
planinec
82
98
101
19
alpinist
vodnik PZS
80
69
turist
gorski reševalec
60
12
25
11
2
4
1
1
2003
2004
gorski vodnik
2005
1
* turist – oseba brez osnovne planinske vzgoje nevešča hoje po gorah
Organiziranost ponesrečencev na turi
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
0
10
20
30
40
50
60
27
70
80
90
100
70
posameznik
93
59
17
plezalna naveza
12
20
63
neorganizirana skupina
71
82
19
19
20
organizirana skupina
od tega
z vodnikom PZS
10
2003
2004
z gorskim vodnikom
2005
2
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
28
Struktura ponesrečencev po narodnosti
Razmerje med domačimi in tujimi ponesrečenci je 129:52
Struktura tujih ponesrečencev je razvidna iz spodnjega prikaza.
Reševalne akcije v gorskem svetu
V naslednjih prikazih je nekaj podatkov o reševalnih akcijah v gorskem svetu. Tu so upoštevane reševalne akcije po dejavnostih: hoja po poti, hoja po brezpotju, plezanje, alpsko in turno
smučanje.
Uporabljena reševalna tehnika (po ponesrečencih)
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
vrvna tehnika
37
37
29
2001
39
40
helikopter z vitlom
2002
2003
42
46
2004
51
50
2005
55
54
1
vitel z jeklenico
1
1
2
3
vitel z vrvjo
5
1
zavorni kolut
0
10
20
Število ponesrečencev v reševalnih akcijah v gorskem svetu (hoja, plezanje in smučanje)
30
40
50
60
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
30
REŠEVALNO MOŠTVO
Število reševalcev po postajah v akcijah
50
2003
45
40
35
35 35
33 33
35
30
292830
28 27 27
27
2728
14
15
31
27
22 23
20
18
17
24
15 16 16
44
30
28
26
24
22
20 2121
19
20
2005
3938
29 30
27
25
23 24
25
2004
41
39
37
15
1011
10
10
5
Boh
Bov
Cel
Jes
Jez
Kam
Kr
KrG
Lj
Mb
Moj
Pre
Rad
Rat
ŠkL
Tol
Trž
Povprečna prisotnost reševalca na akciji
10
9,2
9
8,9
2003
8,3
8
7,4
2004
2005
7
7
6,1
6
5
4
5,4
4,8
4,7
4,1
3,8 3,6
3,5
3,5
2,7
3
5,4
5,1 5,1
3,8 4
3,3
2,2 2,2
5,6
5,2
4,1 4,1 4,1
3,5
3,2
3,4 3,2
5,2
3,7
3,8
3,2
2,8
2,2
3,5
2,2
2
4,1
3,3
2,7
2,6
1,6
1,9
3,4
2,6
2,5
2,4
2,3
1
0
Boh
Bov
Cel
Jes
Jez
Kam
V akcijah je v letu 2004 sodelovalo 456 reševalcev in opravilo 8464 ur reševalnega dela.
Kr
KrG
Lj
Mb
Moj
Pre
Rad
Rat
ŠkL
Tol
Trž
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
31
V akcijah od 2000 - 2004 je sodelovalo 661 reševalcev in so opravili 42.493 ur reševalnega dela.
Starost moštva v akcijah
48
46
47
42
42
44
41
41
41
42
42
42
36
39
43
2005
45
2003
40
41
41
42
42
43
43
43
45
45
43
45
45
43
44
42
44
43
44
39
40
41
42
43
Cel
40
42
41
43
Bov
2003
36
40
38
38
45
41
42
43
46
50
35
30
Boh
Jes
Jez
Kam
Kr
KrG
Lj
Mb
Moj
Pre
Rad
Rat
ŠkL
Tol
Trž
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
32
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
33
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2004
34
Odzivni časi po postajah
50
2002
44
45
2003
40
37
33
35
30
26
28
26
26
25
10
23
20
20
20
15
42
2004
39
36 37
15
11
11
8
13
11
19
131213 1414
9
6
6
8
1918
9
19
161716 15
10
7
9
18
1110
9
6
13
5
Boh


Bov
Cel
Jes
Jez
Kam
Kr
KrG
Lj
Mb
Moj
Pre
čas v minutah, ki je potreben, da se reševalno moštvo zbere in odide v akcijo
upoštevane so le reševalne akcije
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005
Pripravil......................……………………... : Podkomisija za analizo in informatiko
Podatke zbral...............……………….....…. : Pavle PODOBNIK
Slika na naslovnici in str. 32.......................... : arhiv GRS Bovec
Slika na str. 3,4, 30……………………….... : arhiv GRS Tolmin
Slika na str. 19………………………..…….. : arhiv GRS Kranjska Gora
Slika na str. 6………………………..……… : arhiv GRS Kamnik
Slika na str. 6…………………………..…… : arhiv GRS Kranj
Kranj, februar 2006
Rad
Rat
ŠkL
Tol
Trž